|
Na podlagi 7. člena
zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena
zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 3. in 25.
člena
zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90
ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 73/98 in 31/00) in 16.
člena statuta Občine Gorišnica (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski
svet občine Gorišnica na 18. redni seji dne 22. 3. 2001 sprejel |
|
|
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na
območju Občine Gorišnica |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta odlok določa pogoje in način odvajanja in čiščenja
odpadnih voda, gospodarjenje z objekti in napravami, kateri služijo za
odvajanje in čiščenje odplak nastalih v gospodinjstvih, industrijskih in
pri drugih uporabnikih, odvajanje padavinske vode iz naselij, katera so
priključena na javno kanalizacijsko omrežje in obveznosti, pravice in
odgovornosti upravljalca in uporabnikov teh objektov in naprav. |
|
|
2. člen |
|
|
Obvezna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka
obsega:
1. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstajajo
sistemi javne kanalizacije,
2. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni
sistemov javne kanalizacije,
3. odvajanje padavinskih voda v javno meteorno ali javno
kanalizacijo mešanega tipa,
4. odvajanje tehnoloških odpadnih
voda v sisteme javne kanalizacije,
5. čiščenje komunalnih voda, tehnoloških odpadnih voda in
njihovih mešanic,
6. čiščenje padavinskih odpadnih vod,
7. redno vzdrževanje objektov in naprav javne
kanalizacije,
8. izvajanje meritev in monitoringa. |
|
|
3. člen |
|
|
Gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih
odpadnih in padavinskih voda na območju občine izvaja izbrani izvajalec
(v nadaljevanju: upravljalec) na podlagi sklepa občinskega sveta. |
|
|
4. člen |
|
|
Za uporabnika javne kanalizacije se šteje vsaka fizična in
pravna oseba, ki odvaja odpadne vode v javno kanalizacijo. Za naprave, s
katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, štejejo
objekti in naprave navedene v 6. členu tega odloka, ne glede na dolžino
in profil, do priključka na javno kanalizacijo, z vsemi objekti in
napravami v zgradbah in na zemljiščih. |
|
|
5. člen |
|
|
Javna kanalizacija je celotno kanalizacijsko omrežje s
pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju
komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih voda ter je v
upravljanju in vzdrževanju upravljalca. |
|
|
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCA |
|
|
6. člen |
|
|
1. Objekti in naprave uporabnika
Objekti in naprave uporabnika so:
– kanalizacijski priključek,
– interna kanalizacija,
– začasne naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda
(lokalne čistilne naprave, greznice, gnojnične jame), za čas do
priključitve na javno kanalizacijo,
– interna črpališča odpadnih vod,
– vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred
izpustom v javno kanalizacijo,
– merna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem
priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav.
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje
uporabnik na svoje stroške.
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je
omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter, da voda
pred iztokom v javno kanalizacijo ne presega mejne vrednosti za iztok v
kanalizacijo s trenutno veljavnimi predpisi. |
|
|
7. člen |
|
|
Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo se izvede
le v revizijski jašek. Kanalizacijski priključek poteka od objekta, ki
se priključuje, do revizijskega jaška na javnem omrežju, v katerega se
naveže in mora biti vedno dostopen upravljalcu zaradi nadzora. Izgradnjo
kanalizacijskega priključka financira uporabnik in je njegova last. |
|
|
8. člen |
|
|
Interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in na
zemljišču uporabnika do prvega jaška na kanalizacijskem priključku. |
|
|
9. člen |
|
|
2. Objekti in naprave upravljalca
Objekti in naprave upravljalca so:
a) sekundarno omrežje in naprave
– kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno
priključevanje porabnikov na posameznem območju (v stanovanjskih,
industrijskih, turističnih in manjših naseljih),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na
sekundarnem omrežju,
– naprave za čiščenje odpadne vode v posameznem območju (stanovanjskem,
industrijskem, turističnem in manjših naseljih);
b) primarno omrežje in naprave
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda
iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju
naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših
naseljih),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode iz
več stanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja
(industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
– naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih
ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih
območjih, turističnih območjih, manjših naseljih);
c) magistralno omrežje in naprave
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda
regijskega ali medregijskega pomena,
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda
na magistralnem omrežju,
– naprave za čiščenje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem
omrežju (centralne čistilne naprave). |
|
|
10. člen |
|
|
Upravljalec je dolžan voditi kataster kanalizacijskega
omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 9. člena
tega odloka ter register kanalskih priključkov. |
|
|
III. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO |
|
|
11. člen |
|
|
Komunalne in tehnološke odpadne vode se praviloma odvaja
do čistilnih naprav ločeno od padavinskih odpadnih vod. Le izjemoma se
odvajajo skupaj v mešanem kanalizacijskem sistemu. Meteorne odpadne vode
je po predhodnem čiščenju v peskolovilcih in po potrebi v koalescenčnih
lovilcih mineralnih olj, potrebno ponikati ali odvesti po meteorni
kanalizaciji in odvodnih jarkih do vodotokov, v skladu s soglasjem
upravljalca vodotoka. Način odvodnje meteornih vod določita upravljalca
v soglasjih. |
|
|
12. člen |
|
|
Objekte, ki še niso priključeni, se mora priključiti na
javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka, če
to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije. |
|
|
13. člen |
|
|
Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo
opustiti greznice in upravljalcu omogočiti nadzor nad kanalskim
priključkom. |
|
|
14. člen |
|
|
Upravljalec izdaja soglasja k:
– prostorskim izvedbenim aktom,
– lokacijski dokumentaciji,
– na projekt za pridobitev gradbenega ali enotnega
gradbenega dovoljenja,
– za priključitev na javno kanalizacijo,
– za pridobitev uporabnega dovoljenja,
– na priglasitve manjših gradbenih del, v primerih ko se
na priglasitev izvajajo objekti odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
Upravljalec sodeluje pri tehničnih pregledih novo
zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije. |
|
|
15. člen |
|
|
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz
prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo
dokumentacijo:
a) za soglasja k lokacijski dokumentaciji:
– lokacijsko dokumentacijo;
b) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega ali
enotnega gradbenega dovoljenja:
– lokacijsko dokumentacijo (v primeru pridobivanja
enotnega gradbenega dovoljenja),
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom
zunanje ureditve, ki določa način odvodnje komunalnih, tehnoloških in
padavinskih odpadnih vod,
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo
potekal priključek, last uporabnika, oziroma sodna odločitev, ki
nadomesti soglasje,
– izračun biokemijske obremenitve,
– opis tehnološkega postopka s podatki o odpadnih in
nevarnih snoveh v proizvodnji;
c) soglasje za priključitev obstoječih objektov in
soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev
gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje če je bilo izdano,
oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo
leta izgradnje objekta),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– soglasje lastnikov, upravljalcev oziroma uporabnikov
parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki
nadomesti soglasje;
d) soglasje na priglasitve manjših gradbenih del, objektov
odvajanja in čiščenja odpadnih vod,
– minimalno tehnično dokumentacijo, ki vsebuje mapno
kopijo, situacijo z vrisano traso objekta v merilu 1:1000 ali 1:500,
geodetskim posnetkom, vzdolžnimi profili in popisi del,
– soglasje lastnikov, upravljalcev oziroma uporabnikov
parcel preko katerih bo potekal vod, oziroma sodno odločitev, ki
nadomesti soglasje. |
|
|
16. člen |
|
|
Priključek na javno kanalizacijo se izvede praviloma za
vsak objekt posebej. Če se zaradi racionalnosti izvedbe poveže več
objektov z enim priključkom, je potrebno na priključku, kjer se cevovodi
združijo izvesti revizijski jašek. |
|
|
17. člen |
|
|
Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev na javno
kanalizacijo, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s soglasji
in predložil vso potrebno dokumentacijo. Uporabnik mora pred izvedbo
priključka lastniku-občini poravnati povračilo za priključek na kanalsko
omrežje, ali pri ustreznem organu le-te pridobiti potrdilo o oprostitvi
plačila povračila. Uporabnik poravna enkraten znesek povračila ne glede
na to ali se priključuje samo na javno fekalno kanalizacijo, javno
meteorno kanalizacijo, na obojno hkrati, ali v izjemnih primerih na
mešan sistem javne kanalizacije.
Če priključitev ni možna, mora upravljalec o tem obvestiti
uporabnika. |
|
|
18. člen |
|
|
Vsa dela pri graditvi objektov javne kanalizacije in
priključkov nadzira upravljalec.
Priključitev na javno kanalizacijo izvede pod nadzorom upravljalca le
izvajalec, ki je za to usposobljen in ima pisno pooblastilo upravljalca
za izvajanje tovrstnih del. Pisno pooblastilo se izda za dobo enega leta
in ni prenosljivo.
Upravljalec po priključitvi vpiše uporabnika javne
kanalizacije v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoče le v
primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi
uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo
priključka. Upravljalec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence
uporabnikov. |
|
|
IV. PREVZEM JAVNIH OBJEKTOV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VOD V
UPRAVLJANJE |
|
|
19. člen |
|
|
Investitor graditve objektov javne kanalizacije in
čiščenja odplak mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v
upravljanje in gospodarjenje upravljalcu.
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije in
čiščenja odplak v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo morajo
imeti vso potrebno tehnično dokumentacijo, soglasja, pozitivno opravljen
preizkus vodotesnosti, kataster, evidenco priključkov, uporabno
dovoljenje, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena
lastninska-razmerja, itd;
– za objekte čiščenja odplak, ki se predajajo morajo imeti
vso potrebno dokumentacijo, soglasja, poslovnik o obratovanju, navodila
za obratovanje, uporabno dovoljenje, servisne in garancijske listine,
evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti,
– izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja in
čiščenja odpadnih voda, ki upravljalcu omogoča nemoteno upravljanje
javnih prevzetih objektov in naprav, ali na drug način zagotovljeno
pokrivanje stroškov obratovanja,
– postopek prevzema mora biti izveden dokumentirano z
zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence, knjigovodski
podatki, blagajniški podatki, listine o lastništvu, podatki o terjatvah
in dolgovih in ostalih poslovnih zadev),
– prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljalca. |
|
|
V. MERITVE KOLIČIN ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA IN MERITVE ONESNAŽENJA
ODPADNIH VODA |
|
|
20. člen |
|
|
Količina odpadnih voda posameznega uporabnika se ugotovi:
– na podlagi odčitkov vgrajenega vodomera na
kanalizacijskem omrežju uporabnika, vgrajenem na delu kanalizacije, kjer
registrira vso odpadno vodo uporabnika, ki se steka v javno
kanalizacijsko omrežje,
– na osnovi porabljene vode odčitane iz vgrajenega
vodomera na javnem vodovodnem omrežju in lastnem črpališču uporabnika,
za primere, ko uporabnik nima vgrajenega vodomera na izpustu v javno
kanalizacijsko omrežje.
Količino odpadnih voda ugotavlja upravljalec
kanalizacijskega omrežja. |
|
|
21. člen |
|
|
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov
ali imajo meritev količin odplak izvedeno pred izpustom v javno
kanalizacijsko omrežje, morajo vgrajene vodomere vzdrževati sami. Vsi
uporabniki z lastnimi viri vode, sklenejo z upravljalcem javne
kanalizacije pogodbo o odvajanju odpadnih vod in načinu meritev
odvedenih količin vode, h kateri mora dodati svoje soglasje pristojna
služba Mestne občine Ptuj.
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami
izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo
vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka. |
|
|
22. člen |
|
|
Če upravljalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski
vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz
drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za
obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena
na osnovi odčitkov. Če ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni
mogoča, se določi poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne
vode. Obračun na podlagi standardov se izvede če ni mogoče izvesti
kontrole porabe vode na podlagi meritev. |
|
|
23. člen |
|
|
Količina in lastnost odpadne vode mora biti v skladu z
veljavno zakonodajo v RS.
V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so
določene v soglasju za kanalski priključek. |
|
|
24. člen |
|
|
Na iztoku tehnološke odpadne vode iz vira onesnaženja in
na vtoku in iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave je potrebno
urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko in dostopno ter
opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez
nevarnosti za izvajalca meritev.
Uporabnik mora upravljalcu v potrditev predložiti projekt
za izvedbo merilnega mesta.
Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega
mesta, pisno zaprositi upravljalca za nadzorni pregled merilnega mesta.
Uporabnik mora voditi obratni dnevnik merilnega mesta.
Uporabnik mora upravljalcu dovoliti dostop do merilnega
mesta in mu omogočiti pregled obratnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne
vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne
vode ter pregled delovanja merilnih naprav. |
|
|
25. člen |
|
|
Kadar upravljalec presodi, da uporabnik iz tehničnih
razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja merilnega
mesta nesorazmerno draga, lahko upravljalec predvidi druge načine za
določitev količine in kvalitete odpadne vode. |
|
|
26. člen |
|
|
Meritve obratovalnega monitoringa in meritve določene v
soglasju, ki so osnova za izračun kanalščine in čiščenja odplak izvaja
za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda pooblaščeno
podjetje ali upravljalec, ki določita način merjenja količine, stopnje
onesnaženosti in pogostosti meritev odpadne vode. Vse stroške meritev
odpadnih in padavinskih voda plača uporabnik javne kanalizacije.
Uporabnik lahko izvaja meritve sam, le če je pooblaščen
izvajalec obratovalnega monitoringa.
Upravljalec lahko zmanjša pogostnost in obseg meritev, ki
so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode
na priključku v javno kanalizacijo ustrezna. |
|
|
27. člen |
|
|
O rezultatih meritev obratovalnega monitoringa odpadnih
vod je uporabnik dolžan upravljalca sproti pisno obveščati. V ta namen
mu mora redno dostavljajo poročila o meritvah kvalitete in količine
odpadnih vod. |
|
|
28. člen |
|
|
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o vseh
spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o nevarnih
in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme in
malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. |
|
|
29. člen |
|
|
Uporabnik izvaja takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki
zmanjšujejo količino in izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v
javno kanalizacijo.
Če so potrebni dodatni postopki čiščenja, mora uporabnik
predložiti upravljalcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v
skladu s 66. členom zakona o varstvu okolja in ponovno zaprositi za
izdajo soglasja za kanalski priključek. |
|
|
30. člen |
|
|
Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov
je uporabnik dolžan zgraditi gnojišče in gnojiščno jamo ali zbiralnik za
gnojevko. Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne sme
odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico. |
|
|
VI. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV
JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA |
|
|
31. člen |
|
|
Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne
kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odplak
(vodotesne betonske greznice na praznjenje, čistilne naprave), na katere
se ne navezuje padavinskih voda.
Dovoli se gradnja izključno vodotesnih greznic na
praznjenje.
Za izgradnjo greznice si mora investitor pridobiti
ustrezno dovoljenje. K temu dovoljenju mora izdati soglasje tudi
pristojna občinska služba. |
|
|
32. člen |
|
|
Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje
objektov čiščenja odplak. Praznjenje greznic se opravlja po potrebi, s
strani za to pooblaščene organizacije, ki opravlja gospodarsko javno
službo odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Vsebino greznic se lahko odpelje izključno na fekalno napravo za prevzem
in čiščenje grezničnih gošč. |
|
|
VII. PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA |
|
|
33. člen |
|
|
Upravljalec lahko po opozorilu na stroške uporabnika
prekine odvajanje in čiščenje komunalne, tehnološke in padavinske
odpadne vode v naslednjih primerih:
1. Če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in
varno obratovanje javne kanalizacije.
2. Če odpadna voda prekorači temperaturo, dovoljene
količine maščob, kislin, trdih predmetov, radioaktivnih, strupenih,
gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih
snovi v koncentraciji nad dovoljeno maso, ki lahko same ali skupaj z
drugimi snovmi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in čistilne naprave.
3. Če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev ali
pa je v nasprotju z njim.
4. Če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka.
5. Če uporabnik ne poravnava računov za kanalščino.
Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo drenažne
oziroma podtalne ali površinske vode, razen v primerih ko upravljalec v
soglasju to dopusti.
Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni
odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve
in ponovne priključitve.
Uporabnik je dolžan poravnati nastalo škodo na objektih in
napravah javne kanalizacije, če je le-ta nastala zaradi kvalitete
uporabnikovih voda. |
|
|
34. člen |
|
|
Upravljalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in
padavinske vode zaradi vzdrževalnih del na javnih objektih in napravah
za odvajanje in čiščenje odplak, vendar mora o času trajanja prekinitve
pravočasno obvestiti uporabnike, preko sredstev javnega obveščanja ali
neposredno. V času prekinitve je upravljalec dolžan zagotoviti
nadomestno odvajanje odplak.
V primeru intervencije na javnih objektih in napravah za
odvajanje in čiščenje odpadnih vod, lahko upravljalec takoj prekine
obratovanje, vendar mora o tem nemudoma obvestiti uporabnike. |
|
|
35. člen |
|
|
Prekinitev odvajanja odplak lahko nastane tudi v primeru
višje sile, to je v primeru: poplave, povezave z nalivi, ki se
pojavljajo s pogostostjo manjšo kot enkrat letno, udorov ter izpada
električne energije. Zaradi teh primerov ni utemeljeno zahtevati (od
upravljalca) odškodnino za škodo, ki bi eventualno nastala na objektih
in napravah uporabnika. Uporabnik ima pravico zahtevati odškodnino za
škodo le v drugih primerih prekinitve odvajanja odpadne vode, če je
le-ta nastala po krivdi upravljalca. |
|
|
VIII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV |
|
|
36. člen |
|
|
Zaščita vodonosnih območij in vodovodov je primarna
pravica in dolžnost uporabnikov in upravljalca. |
|
|
37. člen |
|
|
1. Obveznosti upravljalca
Upravljalec ima pri odvajanju in čiščenju komunalnih,
tehnoloških in padavinskih odpadnih voda naslednje obveznosti:
– da skrbi za brezhibno obratovanje kanalske mreže,
čistilnih naprav in objektov, ki so v njegovem upravljanju in da
pravočasno ukrepa, ko uporabnik ne upošteva določil iz tega odloka,
– pri uporabnikih redno kontrolira sestavo odpadne vode,
delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje tehnološke
odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh,
– da uporabnikom izdaja ustrezna soglasja za priključitev
na javno kanalizacijsko omrežje, na podlagi potrjenih projektov,
– ravna skladno z določbami tega odloka ter z njimi
seznanja uporabnike,
– da kontrolira skladnost gradnje kanalov, priključkov in
čistilnih naprav z načrti, na katere je bilo dano soglasje,
– da pregleda in prevzame v upravljanje kanalsko omrežje
pod pogoji, navedenimi v 19. členu tega odloka,
– vodi kataster objektov in naprav, ki služijo odvajanju
in čiščenju odplak,
– da pri uporabnikih pregleda izvedene priključke, po
položitvi pred zasipom,
– da pregleda interno kanalsko mrežo in ostale naprave pri
uporabnikih ob gradnji in uporabnikom izda izjavo za pridobitev
dovoljenja za uporabo,
– obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja in čiščenja
odpadnih voda, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
– skrbi za meritve in obračun odvedene in prečiščene vode
uporabnikov,
– kontrolira vodotesnost kanalov in drugih objektov
odvajanja in čiščenja odplak,
– kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo
odstranjevanje.
2. Obveznost uporabnikov
– da redno vzdržujejo greznice, interno kanalsko omrežje,
priključke, črpališča, vodomere, merska mesta in čistilne naprave na
svojem kanalizacijskem omrežju,
– da redno čistijo lovilce maščob in trdih predmetov in da
vodijo dnevnik obratovanja teh naprav,
– odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje predpisanih
mejnih vrednosti,
– redno kontrolirajo sestavo odpadne tehnološke vode in
rezultate posredujejo upravljalcu,
– omogočijo upravljalcu vzorčenje tehnoloških ali mešanic
odpadnih vod v vsakem času tudi izven rednega obratovalnega časa,
– da pri upravljalcu pravočasno vlagajo vloge in ustrezno
dokumentacijo za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje,
– da interno kanalsko mrežo in ustrezne naprave zgradijo
le skladno z odobrenim načrtom in izdanim soglasjem upravljalca,
– da upravljalcu omogočijo pregled interne kanalizacije in
čistilnih naprav,
– da pravočasno opozorijo upravljalca na ugotovljene
pomanjkljivosti na javni kanalski mreži ter da opozarjajo na
neizpolnjevanje teh pogojev pri sebi in drugih uporabnikih kanalizacije,
– dolžni so prijaviti upravljalcu vsako spremembo količine
in kvalitete odpadne vode,
– redno plačevati odvajanje in čiščenje odpadne vode na
podlagi izdanih računov,
– dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe
pogojev odvajanja in čiščenja odpadne vode,
– če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih
učinkov, morajo uporabniki pisno obvestiti upravljalca o spremembah
načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških
postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov čiščenja,
– odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno
kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti
z vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane
lastnosti,
– čiščenje požiralnikov in peskolovov na cestnih
površinah, pri katerih se meteorna voda odvaja po javni kanalizacijski
mreži, je dolžan upravljalec cest, ulic in trgov čistiti najmanj enkrat
letno, (ali pa to naročiti pri upravljalcu kanalskega omrežja),
– uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo
brez soglasja upravljalca in ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode
drugemu uporabniku. |
|
|
38. člen |
|
|
Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna ali druga dela
na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje
kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so
potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si
morajo predhodno pridobiti soglasje upravljalca.
Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji
cest, ulic in drugih prometnih javnih površin vzpostaviti na
kanalizacijskem omrežju naprave v prvotno stanje.
Upravljalci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje,
toplovod, plinovod, telefonsko omrežje itd.) morajo pri opravljanju del
na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko
omrežje in naprave nepoškodovane. |
|
|
IX. VIRI FINANCIRANJA, OBRAČUNAVANJE KANALŠČINE IN ČIŠČENJA ODPLAK |
|
|
39. člen |
|
|
Viri financiranja javne službe so:
– kanalščina,
– sredstva čiščenja odpadnih voda,
– sredstva občinskega proračuna,
– prispevki občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– priključne in druge predpisane takse,
– dotacije in subvencije,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje
sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda.
Kanalščino so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo
odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni
vodni vir in ne glede na to ali se omrežje zaključi s čistilno napravo
za odpadne vode.
Stroške čiščenja odpadnih voda so dolžni plačevati vsi
uporabniki, ki preko kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do
javnih naprav za čiščenje odpadnih voda. |
|
|
40. člen |
|
|
Kanalščina predstavlja ceno uporabe javnega kanalskega
omrežja. Osnova za ceno posameznega uporabnika je ugotovljena količina
odpadnih voda uporabnika, na način opisan v 20. členu tega odloka, ki se
pomnoži z veljavno ceno odvajanja m3 odplak.
Količina se uporabnikom obračunava mesečno. Cena m3 odvajanja odpadnih
voda se določi v skladu z veljavno metodologijo. |
|
|
41. člen |
|
|
Uporabniki, ki so po javnem kanalizacijskem omrežju
povezani s čistilno napravo, so zraven kanalščine dolžni plačevati tudi
čiščenje odpadnih voda.
Cena čiščenja odplak končnega uporabnika je produkt ugotovljene količine
odpadnih voda na način opisan v 20-tem členu tega odloka, faktorja
onesnaženosti odpadnih voda posameznega uporabnika in osnovne veljavne
cene za čiščenje 1 m3 komunalne odpadne vode. Formula za ugotovitev cene
je:
c = Q x F x c(1)
c – cena čiščenja odpadnih voda končnega uporabnika ČN
(SIT/mes)
Q – količina odpadne vode (m3/mes)
F – faktor onesnaženosti vode (brez dimenzij)
c(1) – cena čiščenja 1m3 komunalne odpadne vode, ki ima 5
ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v 5 dneh
(BPK(5)) 300 mg O(2)/l in kemijsko potrebo po kisiku z dikromatno metodo
(KPKd) 500 mg/l. Ta cena se določa v skladu z veljavnimi predpisi.
Faktor onesnaženosti vode (F) ima sledeče vrednosti
faktorja f
F = 1 pri 0 < f = 1 za komunalne odplake individualnih porabnikov
F = 1,25 pri 0 < f = 1 za komunalne odplake podjetij, ustanov in
samostojnih podjetnikov
F = 2,5 pri 1< f < 2,5
F = 5 pri 2,5 < f < 5
F = 8 pri 5 < f < 10
F = f pri f > 10
Za določitev vrednosti faktorja f iz prejšnjega odstavka,
velja enačba:
f = f(1) + f(2)
f(1) = faktor komunalne onesnaženosti
f(2) = faktor dodatne onesnaženosti
f(1) = 0,15 x A/5 + 0,85/2 (BPK(5)/300 + KPK(d)/500)
Znaki v predhodnem obrazcu (formuli) pomenijo:
A – količina usedljivih snovi v ml/l (Imhoffov lij po 2
urah)
BPK(5) – biokemijska potreba po kisiku v 5 dneh mg/l
KPK(d) – kemijska potreba po kisiku z dikromatno metodo
(mg/l) |
|
|
n
f(2) = Sigma = c(i)/MVKi ali f(2) = z
i=l |
|
|
c(i) = izmerjena koncentracija snovi i – onesnaževalca v
reprezentativnem vzorcu odpadne vode (mg/l)
MVKi – v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96)
predpisana mejna vrednost posameznega parametra v odpadni vodi, oziroma
njegova mejna vrednost iz panožne uredbe, če le-ta obstaja
z – potreben faktor razredčenja (število delov
razredčevalne vode glede na en del odpadne vode), da zaviranje biološke
razgradnje mešane bakterijske združbe ne bi bilo večje od 10%.
Za f(2) se v izračunu upošteva oziroma vzame tisti člen
enačbe, ki ima večjo vrednost.
Vrednosti, ki se vstavljajo v formulo za ugotavljanje
faktorja onesnaženosti, se določa na osnovi rezultatov opravljenih
analiz s trenutno veljavno zakonodajo.
Analize in vzorčevanje izvede pooblaščeni izvajalec
obratovalnega monitoringa ali upravljalec čistilne naprave odpadnih vod.
Stroške analiz plača uporabnik naprave.
Čiščenje odpadnih vod se uporabnikom obračunava mesečno. |
|
|
42. člen |
|
|
Porabniki so dolžni plačevati kanalščino in stroške
čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa upravljalca.
Obračun odvajanja in čiščenja odpadnih vod, je narejen na istih računih
kot obračun porabe pitne vode v primerih, ko je pri uporabniku izvajalec
javnih služb vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih vod isti.
V primeru, da uporabnik ne poravna kanalščine v določenem roku po
prejemu računa, ga je upravljalec dolžan opomniti. V opominu mora
določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po
izteku roka določenega v opominu, lahko upravljalec ukine dobavo vode in
plombira priključek na javno kanalizacijo.
V objektu z več uporabniki, se račun za odvedeno in očiščeno odpadno
vodo izstavi upravniku (upravljalcu) objekta. Če ta ni določen, se račun
izstavi ustreznemu organu ali zastopniku lastnikov stanovanj, ki sam
opravi razdelitev na posamezne porabnike.
Uporabniki lahko sami določijo z medsebojnim sporazumom deleže po
katerih bodo plačevali storitev odvajanja in čiščenja odplak in o tem
pisno obvestijo upravljalca kanalizacijskega sistema. |
|
|
X. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
43. člen |
|
|
Z denarno kaznijo 180.000 SIT se kaznuje za prekršek
upravljalec, če ravna v nasprotju s 14., 17., 18., 19., 33., 34., 37. in
42. členom.
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje posameznik ali
odgovorna oseba upravljalca, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega
člena. |
|
|
44. člen |
|
|
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim
opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju s 6., 11., 12., 13., 18.,
19., 21., 23., 24., 27., 28., 29., 30., 31., 32., 37. in 38. členom.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje fizična oseba za prekršek če
ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje posameznik ali
odgovorna oseba pravne osebe, če se po izgradnji novega kanalizacijskega
omrežja v skladu z 12. členom ne priključi na javno kanalizacijsko
omrežje. |
|
|
XI. KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE |
|
|
45. člen |
|
|
Za natančnejše določbe o izvajanju javne gospodarske
službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih, tehnoloških in
padavinskih voda se uporabljajo določila pravilnikov upravljalca. |
|
|
46. člen |
|
|
Prepovedano je ravnanje (storitev, opustitev, dopustitev)
uporabnikov ali upravljalcev, ki je škodljivo ali nevarno za življenje
in delo ljudi ter njihovo okolje.
Za krivdo škodljivega in nevarnega ravnanja iz prvega odstavka tega
člena sta uporabnik in izvajalec kazensko in odškodninsko odgovorna pred
pristojnim sodiščem.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
|
47. člen |
|
|
Upravljalec uskladi doslej veljavne pravilnike z določbami
tega odloka v enem letu od začetka veljavnosti tega odloka. |
|
|
48. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
|
Št. 002-03-76/2001 |
|
|
Gorišnica, dne 22. marca 2001. |
|
|
Župan
Občine Gorišnica
Slavko Visenjak l. r. |
|