Na podlagi 21., 29. in 69. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in
14/15 – ZUUJFO), 149. člena Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07
– ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12,
57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN
in 57/11 – ORZGJS40), 3. in 17. člena Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in
92/14 – odl. US), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
(Uradni list RS, št. 98/15), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih
službah v Občini Cerkno (Uradni list RS, št. 45/09), 7. in 16. člena
Statuta Občine Cerkno
(Uradni list RS, št. 112/07, 94/14 in 75/15) je Občinski svet Občine
Cerkno na 15. redni seji dne 9. 3. 2017 sprejel |
|
O D L O K |
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini
Cerkno |
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Ta odlok ureja na območju Občine Cerkno način opravljanja obvezne
občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) tako, da
določa: |
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, |
– vrsto in obseg javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev, |
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javne službe, |
– pravice in obveznosti uporabnikov, |
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, |
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne
službe, |
– druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne
službe. |
|
2. člen |
|
Storitve in naloge javne službe po tem odloku se morajo zagotavljati na
območju celotne Občine Cerkno. |
Javno službo na celotnem območju Občine Cerkno izvaja upravljavec,
določen s predpisom, ki ureja gospodarske javne službe na območju Občine
Cerkno. |
Občina Cerkno na celotnem območju Občine Cerkno zagotavlja izvajanje
storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode preko režijskega obrata, ki je notranja organizacijska
enota Občine Cerkno (v nadaljnjem besedilu: upravljavec). |
Upravljavec mora opravljati javno službo skladno s predpisi, ki urejajo
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. |
Za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim
motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in
neobdelanega blata, ni mogoč, se izvajanje javne službe zagotavlja v
omejenem obsegu v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne vode. |
|
3. člen |
|
Namen odloka je predvsem: |
– zagotavljanje storitev javne službe iz tega odloka, |
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej
na varovanje voda, |
– smotrno planiranje, gradnja, uporaba in upravljanje javne
kanalizacije, |
– razporejanje stroškov obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije, |
– varovanje okolja. |
|
4. člen |
|
Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
Komunalna odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v bivalnem okolju
gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju,
pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi
odpadna voda, ki: |
– nastaja v objektih v javni rabi ali pri drugih dejavnostih, če je po
nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu, |
– nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali
drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko
odpadno vodo, če je po naravi in sestavi podobna odpadni vodi po uporabi
v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan,
njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje
okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno
od onesnaževal letna količina ne presega mejnih vrednosti letnih količin
onesnaževal, določenih v predpisu, ki ureja odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne vode, |
– nastaja kot industrijska odpadna voda, za katero iz posebnega
predpisa, ki posamezna vprašanja emisije snovi in toplote pri odvajanju
tovrstne industrijske odpadne vode ureja drugače, izhaja, da se za te
industrijske odpadne vode ne uporablja ali |
– nastaja kot industrijska odpadna voda v napravi, za katero iz
posebnega predpisa, ki posamezna vprašanja emisije snovi in toplote pri
odvajanju industrijske odpadne vode iz tovrstne naprave ureja drugače,
izhaja, da se za industrijske odpadne vode iz te naprave ne uporablja. |
Padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih
padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom
prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo. Za
padavinsko odpadno vodo ne šteje odpadna voda, ki se zbira in odteka iz
površin objektov ali naprav za predhodno skladiščenje, predelavo,
skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov, razen njihovih streh, ali s
funkcionalnih prometnih površin ob teh objektih in napravah, če na teh
površinah poteka manipulacija z odpadki in bi lahko prišlo do
onesnaženja površin. |
Javna kanalizacija je kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki
zaključuje to kanalizacijo, ki je kot javna infrastruktura lokalnega
pomena namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja
in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. |
Kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je
namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v
javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno
kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen
na javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek pripada
objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska
odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno
kanalizacijsko omrežje. |
Priključki stavb na javno kanalizacijo in pretočne in nepretočne
greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso
objekti javne kanalizacije. |
Uporabnik javne službe je lastnik objekta ali dela objekta in
upravljavec javnih površin. Ne glede na to lahko obveznosti uporabnika
javne službe izpolnjuje: |
– eden od lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki o
tem dosežen pisni dogovor, |
– eden od lastnikov dela stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo brez
upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, in |
– upravnik stavbe v imenu in za račun uporabnika, če gre za
večstanovanjsko stavbo z upravnikom. |
Aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje
gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje
komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji
v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta. |
Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno
v zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. |
|
5. člen |
|
Javna služba obsega naslednje naloge: |
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo ter dodatna obdelava komunalne odpadne vode, |
– redno vzdrževanje javne kanalizacije, |
– prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih
greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje, |
– prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z
zmogljivostjo manjšo od 50 PE in malih komunalnih čistilnih naprav z
zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE za komunalne odpadne vode za
objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, |
– obdelava blata, |
– pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE, |
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo z javnih površin, |
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče
zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, |
– obveščanje uporabnikov javne službe, |
– izdelava programa izvajanja javne službe, |
– vodenje evidence o izvajanju javne službe, |
– poročanje o izvajanju javne službe in |
– priključevanje novih uporabnikov javne službe. |
|
6. člen |
|
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi na območju aglomeracije, se
mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo. |
V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna
voda, ki nastaja v stavbi izven aglomeracije, če je dolžina
kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo
nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje. |
Ne glede na prvi odstavek tega člena, se lahko na območju aglomeracije
komunalna odpadna voda izjemoma odvaja v malo komunalno čistilno napravo
z zmogljivostjo manjšo od 50 PE ali nepretočno greznico, če so
izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne
odpadne vode. |
Do izgradnje javne kanalizacije se komunalna odpadna voda iz stavbe, na
območju iz prvega odstavka tega člena, odvaja v obstoječo pretočno
greznico ali malo čistilno komunalno napravo. |
Do izgradnje javne kanalizacije je dovoljeno, če opremljanje zemljišča z
javno kanalizacijo ne poteka hkrati z gradnjo stavbe, komunalno odpadno
vodo iz stavb čistiti oziroma zbirati: |
– v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, |
– v nepretočni greznici, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka
7. člena. |
|
7. člen |
|
Na območjih izven meja aglomeracije morajo lastniki stavb zagotoviti
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni
napravi z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, ali tipski mali komunalni
čistilni napravi tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo vrednosti
iz predpisa, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
Upravljavec male komunalne čistilne naprave mora zagotoviti prevzem
blata z uporabo storitev javne službe. |
Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko komunalna odpadna voda iz
objekta z območja izven meja aglomeracije odvaja v malo komunalno
čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je sestavljena iz
enote za mehansko čiščenje (pretočna greznica), iz katere se odpadna
voda odvaja prek enote za nadaljnje čiščenje in je dimenzionirana v
skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne
vode. |
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, se lahko komunalna
odpadna voda izjemoma odvaja v nepretočno greznico, če so izpolnjeni
naslednji pogoji: |
– skupna obremenitev zaradi odvajanja odpadne vode iz stavb mora biti
manjša od 50 PE, |
– nepretočna greznica mora biti na območju, kjer čiščenje komunalne
odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi tehnično ni izvedljivo
zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih geografskih
razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne čistilne
naprave (posebne geografske razmere, nestalno naseljene stavbe), |
– nepretočna greznica mora biti zgrajena v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, |
– upravljavec nepretočne greznice mora zagotoviti prevzem celotne
količine komunalne odpadne vode z uporabo storitev javne službe. |
Na območjih izven meja aglomeracije, se lahko komunalna odpadna voda iz
nestanovanjskih stavb odvaja v malo komunalno čistilno napravo z
zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki je v lasti in upravljanju
lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb. Upravljavec male komunalne
čistilne naprave mora zagotoviti prevzem blata z uporabo storitev javne
službe. |
|
8. člen |
|
Čiščenje odpadne vode na območju občine se izvaja v: |
– komunalni čistilni napravi Cerkno za odpadne vode, ki se odvajajo
preko kanalizacijskega omrežja z območij, ki so nanj priključena, |
– komunalni čistilni napravi Cerkno za pripeljane greznične gošče iz
pretočnih, nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. |
|
II.
OBJEKTI IN NAPRAVE JAVNE KANALIZACIJE |
|
9. člen |
|
Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno
kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so: |
– kanali z revizijskimi jaški za odvod odpadne in padavinske vode, |
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode, |
– čistilne naprave, |
– razbremenilniki visokih vod, |
– zadrževalni bazeni, |
– peskolovi, |
– lovilci olj, |
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije. |
|
10. člen |
|
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem ali mešanem
sistemu. |
Vsi novi kanali se gradijo v ločenem sistemu, razen v naslednjih
primerih: |
– ko padavinske vode ni možno ločiti iz sistema, ker ni ustreznega
odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja, |
– ko zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih
kanalov, |
– ko je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v
vodotok ali ponikati. |
|
11. člen |
|
Posege v sistem javne kanalizacije lahko izvaja upravljavec javne službe
ali od njega pooblaščen upravljavec. |
|
12. člen |
|
Javna kanalizacija mora biti vodotesna. V javno kanalizacijo in lastno
kanalizacijo za čiščenje odpadnih vod ni dovoljeno odvajanje drenažnih
vod, podtalnice, vodotokov ter meteornih voda, ki jih je možno speljati
v ponikovalnico ali vodotok. |
Lastnik ali upravljavec objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s
strehe objekta, zagotoviti odvajanje vode neposredno v vode ali
ponikanje v tla, kadar je to izvedljivo. |
Lastnik ali upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena
površinska voda, da je po veljavnih predpisih ne sme spuščati neposredno
v vode, mora na območjih, kjer ni javne kanalizacije, to vodo zajeti in
očistiti. |
|
13. člen |
|
Uporaba objektov in naprav javne kanalizacije je obvezna na vseh
območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi za odvajanje in čiščenje
komunalnih in padavinskih odpadnih vod. |
Objekte in naprave javne kanalizacije lahko pod enakimi pogoji,
uporablja vsakdo. |
|
14. člen |
|
Upravljalec javne službe ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih
objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj ne
glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem se kanalizacijski
objekti in naprave nahajajo. Upravljalec mora po opravljenem delu
vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje in poravnati morebitno nastalo
škodo. |
|
15. člen |
|
Vsi izvajalci, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini
javne kanalizacije, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljalca
javne službe ter mu pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z
izvajalčevim nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane
javna kanalizacija nepoškodovana. V primeru poškodbe so jo dolžni
vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je
nastala zaradi poškodbe ali prekinitve odvajanja in čiščenja odpadnih
vod. |
|
16. člen |
|
Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam, ni dovoljeno posegati v
objekte in naprave javne kanalizacije. Na trasi kanalizacije se ne sme
graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih
aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale
njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v
interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim
celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje. |
|
III.
OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV |
|
17. člen |
|
Objekti in naprave uporabnika so: |
– priključni kanal od objekta do javne kanalizacije, |
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod, |
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu in
na zemljišču uporabnika. |
Z objekti in napravami iz tega člena upravlja, gospodari in jih vzdržuje
uporabnik na svoje stroške. |
Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je
omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode in da je odpadna
voda v predpisani kvaliteti. |
|
IV.
PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNE KANALIZACIJE |
|
18. člen |
|
Investitor graditve objektov za odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode za izvajanje javne službe mora po končani
gradnji prenesti objekte in naprave v najem upravljavcu javne službe
odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Za prevzem objektov in naprav za
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v upravljanje
morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
– kanalizacijska mreža in naprave za odvajanje komunalne in padavinske
odpadne vode, ki se predajajo morajo imeti vso potrebno tehnično
dokumentacijo, soglasja, pozitivno opravljen preizkus vodotesnosti,
geodetski posnetek, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in
njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, |
– objekti čiščenja odpadnih vod, ki se predajajo, morajo imeti vso z
zakonom, ki ureja graditev objektov, predpisano dokumentacijo, soglasja,
poslovnik o obratovanju, navodila za obratovanje, servisne in
garancijske listine, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, |
– postopek prevzema mora biti izveden dokumentirano z zapisnikom o
primopredaji. |
|
V.
POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO |
|
19. člen |
|
Upravljalec mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev
njegove stavbe obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev.
Priključitev na javno kanalizacijo se mora, pod nadzorom upravljavca,
opraviti v roku 6 mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi. |
Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala odpadna
voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti
na javno kanalizacijo tako, da uporabnik pod nadzorom upravljavca na
svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo očisti in
odstrani ali izključi iz sistema odvajanja odpadne vode. Stroški nadzora
bremenijo uporabnika. |
|
20. člen |
|
Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi pisnega
soglasja upravljalca, ob upoštevanju pogojev iz tega odloka. |
|
21. člen |
|
Pozitivno soglasje se izda takrat, ko so izpolnjeni naslednji pogoji: |
– če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil predpisano
dokumentacijo, |
– če so izpolnjeni vsi pogoji iz predhodnih soglasij, |
– če je priključitev na javno kanalizacijo tehnično možna, |
– če investitor predloži odločbo o odmeri komunalnega prispevka, ki jo
na njegovo zahtevo ali po uradni dolžnosti izda pristojni občinski
upravni organ v primeru, da se objekt investitorja priključuje na
lokalno komunalno infrastrukturo ali da predmetni objekt povečuje
priključno moč na lokalno komunalno infrastrukturo, |
– če ima uporabnik poravnane vse ostale obveznosti do lastnika in
izvajalca. |
Če priključitev ni možna, mora upravljavec o tem obvestiti uporabnika
oziroma ga seznaniti s pogoji, pod katerimi bo priključitev možna. |
|
22. člen |
|
Priključek na kanalizacijo je lahko stalen ali začasen. |
Začasen priključek se izvede pri začasnih objektih (gradbišča,
delovišča, javne prireditve, naravne in druge nesreče itd.). V vseh
ostalih primerih se zgradi stalni priključek. |
Začasni priključek se ukine ob prenehanju potrebe. Stalni priključek se
ukine samo v primeru rušitve priključenega objekta. |
|
23. člen |
|
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede upravljavec javne službe
ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec, pod pogojem, da
uporabnik pridobi predhodno pisno soglasje upravljavca javne službe in
da financira stroške izvedbe vključno s povrnitvijo okolice v prvotno
stanje. Uporabnik je o tem dolžan obvestiti izvajalca javne službe
najmanj 14 dni pred pričetkom del. |
|
24. člen |
|
Posamezni objekt ali del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru
nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo priključi
preko hišnega črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik
priključka. |
|
25. člen |
|
Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega
uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V
primeru zahtevne konfiguracije terena, ali ko to zahteva položaj in
velikost objektov se izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več
priključkov. |
Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega
kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta
priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena
priključitev več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega
priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki takega priključka. |
|
26. člen |
|
Ob izgradnji javne kanalizacije se za vse objekte, ki mejijo na površine
v javni rabi (ceste, pločniki, parkirišča) izvedejo tudi odcepi za hišne
priključke do roba cestnega telesa. |
Za tiste objekte, ki ne mejijo na javno površino po kateri se gradi
javna kanalizacija, se zgradi odcep do mesta na katerem sta priključena
najmanj dva uporabnika, pod pogojem, da se s tem strinja tudi lastnik
služečega zemljišča. |
V vseh ostalih primerih (manj kot dva uporabnika, neurejena služnost in
dostop do objekta) pa mora uporabnik skladno z obstoječo zakonodajo sam
zagotoviti pogoje za možnost priključitve na javno kanalizacijo. |
|
27. člen |
|
Sprememba dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedba
dodatnega priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov
kanalizacijski priključek. |
|
28. člen |
|
Odjava priključka je dovoljena samo v primeru rušitve priključenega
objekta in v primeru začasnega priključka. Uporabnik mora zahtevo za
odjavo v pisni obliki posredovati upravljavcu javne službe najkasneje 14
dni pred rušenjem objekta. Prekinitev priključka izvede usposobljeni
upravljalec gradbenih del na stroške uporabnika. |
|
29. člen |
|
V javno kanalizacijo se smejo odvajati samo tiste odpadne vode, ki so
določene v soglasju za kanalizacijski priključek oziroma so dovoljene po
veljavnih standardih in predpisih o emisijah snovi, ki se smejo odvajati
iz virov onesnaženja v javno kanalizacijo. |
|
30. člen |
|
Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja industrijsko odpadno vodo, mora
letno poročilo o obratovalnem monitoringu, ki je izdelano skladno s
predpisi o obratovalnem monitoringu za odpadno industrijsko vodo,
posredovati upravljavcu v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za
preteklo leto. Uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na
lastnosti in količine industrijske odpadne vode (sprememba tehnologije,
obsega proizvodnje, prenehanje določene dejavnosti, sprememba
predčiščenja ipd.) pridobiti soglasje izvajalca. |
|
31. člen |
|
Uporabnik mora pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje opraviti
obvezno predčiščenje odpadne vode v vseh primerih, ko vsebnost
onesnaženja začasno ali stalno presega dovoljene vrednosti. |
Zaradi zagotavljanja predpisanega učinka delovanja komunalne čistilne
naprave lahko upravljalec omeji dotok ali količino onesnaženja v odpadni
vodi. |
Upravljalec lahko začasno tudi dovoli, da vsebnost onesnaženja presega
zakonsko dopustne vrednosti, če to ne vpliva na kakovost delovanja in
življenjsko dobo objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadne
vode. |
|
VI.
ODVAJANJE ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA, KJER NI JAVNE KANALIZACIJE –
VZDRŽEVANJE GREZNIC |
|
32. člen |
|
Na območjih, kjer ni predvideno odvajanje in čiščenje odpadne vode z
javno infrastrukturo, je obvezno čiščenje in zbiranje komunalne odpadne
vode skladno s 7. členom odloka. |
Za gradnjo čistilne naprave ali nepretočne greznice, na območjih, kjer
gradnja javne kanalizacije ni predvidena, si je povzročitelj obremenitve
oziroma investitor dolžan zagotoviti ustrezno upravno dovoljenje. |
Obstoječe pretočne greznice, katere služijo obstoječim objektom, za
katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov pred 14. decembrom 2002, so dolžni lastniki
urediti v skladu s 7. členom odloka ob prvi rekonstrukciji objekta od
uveljavitve tega odloka oziroma najpozneje do 31. decembra 2021. |
|
33. člen |
|
Upravljalec je dolžan zagotoviti: |
– prevzem blata iz obstoječih greznic najmanj enkrat na tri leta, |
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav v skladu z navodili
za obratovanje male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na
tri leta, |
– prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih
greznic, |
– čiščenje in obdelavo komunalne odpadne vode in blata iz malih
komunalnih čistilnih naprav, obstoječih pretočnih in nepretočnih greznic
na Komunalni čistilni napravi Cerkno, |
– evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami in malimi komunalnimi
čistilnimi napravami, |
– evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma
grezničnih gošč. |
|
34. člen |
|
Uporabnikom, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, mora greznice
prazniti upravljavec javne službe s posebnimi vozili za praznjenje,
vsebino pa odvažati na Komunalno čistilno napravo Cerkno. Prevzem blata
iz pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav se izvaja
skladno s programom prevzema blata, katerega letno pripravi upravljavec. |
|
35. člen |
|
Upravljavec lahko odda praznjenje greznic po pogodbi tudi drugim
podizvajalcem. |
Naročila za praznjenje greznic se zbirajo izključno pri upravljavcu
javne službe. Podizvajalci iz prvega odstavka tega člena sprejemajo
naročila samo od izvajalca javne službe in so mu dolžni sproti
posredovati podatke o izvedenem delu. |
|
36. člen |
|
Odpadno vodo in blato iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav je
prepovedano odvažati na javne ali kmetijske površine, oziroma neposredno
odvajati v javno kanalizacijo. Če uporabnik teh navodil ne upošteva,
pristojni inšpekcijski organ določi izvedbo sanacijskih ukrepov. Če
zavezanec v roku, ki je določen v inšpekcijski odločbi teh ukrepov ne
izvede, jih v njegovem imenu in na njegove stroške izvede drug za to
usposobljeni upravljavec. |
|
VII.
OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA |
|
37. člen |
|
Obveznosti upravljavca po tem odloku so: |
– zagotavljanje obratovanja javne kanalizacije v okviru razpoložljivih
zmogljivosti, |
– prevzem blata iz individualnih greznic in malih komunalnih čistilnih
naprav, |
– planiranje obnov, širitev, dopolnitev javne kanalizacije, |
– obveščanje uporabnikov o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne
vode in času trajanja prekinitve, |
– vodenje operativnega katastra javne kanalizacije in predpisanih
evidenc, |
– redno obračunavanje storitev javne službe, okoljske dajatve in ostalih
s posebnimi predpisi določenih dajatev, |
– izvajanje rednih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, |
– izdajanje smernic in mnenj k prostorskim izvedbenim aktom v zvezi z
javno kanalizacijo, |
– izdajanje projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam,
povezane z javno kanalizacijo, |
– priključevanje stavb uporabnikov na javno kanalizacijo, kot je
določeno s tem odlokom in obveščanjem o tem, |
– kontroliranje ustreznosti kanalizacijskega priključka in interne
kanalizacije. |
|
38. člen |
|
Upravljavec ne odgovarja za škodo v stavbah zaradi izlivov iz javne
kanalizacije v primeru: |
– poplav, |
– ko priključitev stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena
v skladu z izdanim soglasjem, |
– višje sile in drugih izrednih dogodkih. |
|
39. člen |
|
Upravljavec mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno
kanalizacijo in uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci
pretočnih in nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, pisno obveščati v skladu s predpisom, ki
ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. |
V zvezi z opravljanjem javne službe mora upravljavec upravljavce
površin, s katerih se odvaja padavinska voda v javno kanalizacijo, redno
obveščati, da morajo na svojih površinah redno čistiti in vzdrževati
utrjene površine in peskolove ter lovilce olj na njih in čistiti in
vzdrževati svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske vode. |
|
VIII.
OBVEZNOSTI UPORABNIKOV |
|
40. člen |
|
Uporabniki imajo naslednje obveznosti: |
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije in kanalizacijski
priključek skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem
upravljavca, |
– priključiti se na javno kanalizacijo v roku 6 mesecev od pridobitve
uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo, |
– omogočati upravljavcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne
vode v vsakem času tudi izven obratovalnega časa, |
– vzdrževati kanalizacijski priključek in interno kanalizacijo z vsemi
objekti in napravami, |
– omogočiti dostop za izvedbo praznjenja individualne greznice, |
– javljati upravljavcu vse okvare na javni kanalizaciji, kanalizacijskem
priključku in merilnih napravah ter vse pojave, ki bi utegnili imeti
vpliv na obratovanje javne kanalizacije, |
– obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva stavbe in
spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvod odpadne vode in obračun
stroškov, |
– plačevati stroške za storitev odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode ter stroške storitev vezanih na obstoječe
greznice in MKČN, |
– dolžni so prijaviti upravljavcu vsako spremembo količine in kvalitete
odpadne vode, |
– dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja
odpadne ali padavinske vode, |
– uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno
vodo, morajo upravljavcu predložiti letno poročilo o obratovalnem
monitoringu, |
– odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ni
dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo
vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane
lastnosti, |
– če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo
upravljavca pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne
naprave ali uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili
doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja, |
– uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja
upravljavca, |
– uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku,
ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti, |
– na območjih, kjer prevzem in odvoz komunalne odpadne vode iz
nepretočne greznice ali blata iz male komunalne čistilne naprave z
motornim vozilom tehnično ni izvedljivo mora uporabnik zagotoviti
praznjenje in odvoz vsebine iz nepretočne greznice ali male komunalne
čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE ter predajo
upravljavcu javne službe. |
|
41. člen |
|
Odpadna voda ne sme vsebovati sestavin, ki bi škodovale okolju, objektom
in napravam javne kanalizacije in delavcem, ki vzdržujejo kanalizacijsko
omrežje. Vsebnost teh snovi ne sme preseči maksimalno dovoljene
vrednosti glede na trenutno veljavne predpise za izpust v javno
kanalizacijsko omrežje. |
Prav tako je v ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo strogo prepovedano
odvajati meteorno, izvorno ali drenažno vodo, v ločeno zgrajeno meteorno
kanalizacijo pa industrijsko in fekalno odpadno vodo. |
|
42. člen |
|
Industrijski in drugi večji onesnaževalci morajo omogočiti redno
kontrolo vsebnosti nečistoč v odpadni vodi. Kontrolo lahko opravlja samo
usposobljeni upravljavec, ki je pridobil pooblastilo pristojnega
republiškega organa. Rezultate meritev mora redno posredovati
upravljavcu javne službe. |
Obseg in pogostost meritev se izvaja skladno z obstoječimi državnimi
predpisi, ki določajo vrsto, način in pogostost izvajanja monitoringa
odpadne vode. |
Vsi stroški povezani z izvajanjem kontrole odpadne vode bremenijo
uporabnika, oziroma povzročitelja onesnaženja. |
|
IX.
FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE IN PLAČEVANJE STORITEV |
|
43. člen |
|
Viri financiranja javne službe so: |
– cena storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne
vode, |
– sredstva občinskega proračuna, |
– druga sredstva. |
|
44. člen |
|
Uporabnik je za vsako priključitev na javno kanalizacijo dolžan plačati
komunalni prispevek. |
|
45. člen |
|
Odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo se meri in obračunava v
kubičnih metrih. |
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvajanje
in čiščenje odpadnih vod v kubičnih metrih v enaki količini in v enakih
razdobjih kot za porabljeno pitno vodo, skladno z določili Odloka o
oskrbi s pitno vodo v Občini Cerkno. |
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih virov ali vodovodov,
plačujejo stroške odvajanja in čiščenja odpadnih vod v količini, kot jo
načrpajo. Količina porabljene vode se meri z internim vodomerom.
Uporabnikom, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire
in nimajo vgrajenih vodomerov, se odvajanje in čiščenje obračunava v
skladu s predpisom, ki ureja oblikovanje cen obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, pa nimajo vgrajenih
vodomerov, jih morajo vgraditi v skladu z določili Odloka o oskrbi s
pitno vodo v Občini Cerkno. |
|
46. člen |
|
Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v
okvari, ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega
razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun
povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem
obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna, se določi povprečna poraba na
osnovi primerljivih podatkov o porabi pitne vode v Občini Cerkno za
preteklo leto. |
|
47. člen |
|
Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za
ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določbe Odloka o oskrbi s
pitno vodo v Občini Cerkno. |
|
48. člen |
|
Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode je sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
in stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
komunalne in padavinske odpadne vode, ki se pri kalkulaciji in na računu
prikazuje ločeno. |
|
49. člen |
|
Uporabniki za uporabljeno vodo iz javnega ali lastnega vodovoda za
napajanje živine ne plačajo storitev javne službe odvajanja in čiščenja
odpadne vode, le v primeru ločenih vodomerov. |
|
X.
PREKINITEV ODVAJANJA KOMUNALNE ODPADNE VODE |
|
50. člen |
|
Upravljavec ima pravico odpovedati uporabniku odvajanje in čiščenje
odpadnih voda v naslednjih primerih: |
– če uporabnik zaprosi za ukinitev priključka na javno kanalizacijo
zaradi rušenja priključenega objekta, |
– če odpadna voda ogroža zdravje ljudi in varno obratovanje
kanalizacije, |
– če uporabnik ne poravna računov storitev, |
– če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev, |
– če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka. |
Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok
prekinitve. Uporabnik mora poravnati stroške prekinitve in ponovne
priključitve. |
|
51. člen |
|
Upravljavec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode
za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne
kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno
obvestiti uporabnike na krajevno običajen način ali neposredno. |
V primeru intervencije na objektih in napravah lahko upravljavec prekine
odvajanje odpadne vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike. |
|
52. člen |
|
V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije,
velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih
snovi v kanalizacijo, ima upravljavec javne službe pravico brez
povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda do
odprave napake. O tem mora obvestiti uporabnike. |
|
53. člen |
|
Ne glede na določbe tega odloka morajo lastniki obstoječih objektov, ki
imajo čiščenje komunalne odpadne vode zagotovljeno z malo komunalno
čistilno napravo, v aglomeraciji, kjer je opremljenost z javno
kanalizacijo predpisana ali v aglomeraciji, kjer opremljenost z javno
kanalizacijo ni predpisana, aglomeracija pa je opremljena z javno
kanalizacijo ali lastnik obstoječega objekta izven aglomeracije in je
dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 metrov, zagotoviti
odvajanje in čiščenje v skladu s tem odlokom ob prvi rekonstrukciji
objekta od uveljavitve tega odloka. |
|
XI.
NADZOR |
|
54. člen |
|
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja medobčinski
inšpektorat, strokovni nadzor nad izvajalcem pa izvaja pristojna služba
občinske uprave. |
Organi iz prejšnjega odstavka lahko pri opravljanju nadzora izdajajo
odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti
izvrševanje določb tega odloka. |
Upravljavec javne službe in uporabniki so dolžni v skladu s tem odlokom
kršitelje prijaviti medobčinskemu inšpektoratu. |
|
XII.
KAZENSKE DOLOČBE |
|
55. člen |
|
Z globo 1.000 EUR se kaznuje upravljavec, če ravna v nasprotju s 33. in
37. členom tega odloka. |
Z globo 100 EUR se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, če stori dejanje
iz prejšnjega odstavka. |
Z globo 1.000 EUR se kaznuje pravna oseba, ki ne ravna v skladu z
42. členom tega odloka. |
Z globo 100 EUR se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, če stori dejanje
iz prejšnjega odstavka. |
Z globo 100 EUR se kaznuje uporabnik, če ravna v nasprotju z 19., 36.,
40. in 41. členom tega odloka. |
|
XIII.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA |
|
56. člen |
|
Prevzem blata iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav
se začne izvajati, kadar bodo izpolnjeni tehnični pogoji za prevzem in
obdelavo blata. |
Uporabniki, ki so priključeni na javni vodovod, so dolžni vgraditi
obračunski vodomer v roku, ki ga določa Odlok o oskrbi s pitno vodo v
Občini Cerkno (Uradni list RS, št. 63/16). |
Do vgraditve vodomera v skladu s prejšnjim odstavkom, se uporabnikom
brez vodomerov zaračunava pavšalna mesečna poraba: |
– gospodinjstva 4,5 m3/osebo, |
– živina 2 m3/GVŽ, |
– poslovni objekti, javne ustanove 2 m3/osebo (zaposleni,
učenci), |
– vikendi, nenaseljeni, stanovanjski objekti 5 m3/objekt, |
– turistične sobe, apartmaji 50 m3/priključek. |
|
57. člen |
|
Odlok začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 354-0003/2016-2 |
Cerkno, dne 9. marca 2017 |
|
Župan |
Občine Cerkno |
Jurij Kavčič l.r. |