|
Na podlagi 12. in 17. člena
Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/05) in 20. člena
Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 8/00-prečiščeno
besedilo, 115/00, 60/02 in 114/04) je Občinski svet občine Mislinja na
24. seji, dne 15. septembra 2005 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojih za Občino
Mislinja |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(predmet sprememb in dopolnitev) |
|
|
S tem odlokom se v obliki novega prostorskega akta
sprejmejo spremembe prostorskih ureditvenih pogojev (v nadaljevanju: PUP):
|
|
|
– za ureditvena območja naselij popisnih oziroma matičnih
okolišev Slovenj Gradca s Starim trgom, Pamečami, Podgorjem, Šmartnim in
Mislinjo (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 23/92)
|
|
|
– za območja izven naselij v Občini Slovenj Gradec (Uradni
list RS, št. 1/95). |
|
|
Spremembe PUP za Občino Mislinja je izdelal ZUM Urbanizem,
planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko
naloge 4050. |
|
|
2. člen |
|
|
(vsebina PUP) |
|
|
Odlok o spremembah PUP za Občino Mislinja (v nadaljnjem
besedilu: odlok) določa: ureditveno območje in namensko rabo območja,
merila in pogoje za vrste posegov, merila in pogoje za urbanistično,
krajinsko in arhitekturno oblikovanje, merila in pogoje za določanje
gradbenih parcel, merila in pogoje za prometno urejanje ter urejanje
komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez, merila in
pogoje za varovanje okolja in merila in pogoje za urejanje prostora za
obrambo in zaščito pred nesrečami. |
|
|
Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in
grafično prikazane v PUP, ki so na vpogled na Občini Mislinja. |
|
|
II. OBMOČJE PUP |
|
|
3. člen |
|
|
Območje, za katerega veljajo določila odloka, obsega
celoten prostor Občine Mislinja, razen območij veljavnih zazidalnih
načrtov, ki ostanejo v veljavi: |
|
|
– območje Zazidalnega načrta poslovnega središča "Lopan"
(Uradni list RS, št. 14/02, dop. 64/04), |
|
|
– območje Zazidalnega načrta blokovne zazidave Mislinja
(Uradni list RS, št. 11/87, dop. Uradni list RS, št. 94/02),
|
|
|
– območje Zazidalnega načrta Obrtno industrijske zazidave
OC2 Mislinja (Uradni list RS, št. 54/92), |
|
|
– območje Zazidalnega načrta turističnega naselja Pungart
(Uradni list RS, št. 16/84 (dop.)), |
|
|
– območje Zazidalnega načrta Grmovškov dom Bungalovi –
cona III (Uradni list RS, št. 41/89). |
|
|
Začasno, do izdelave in sprejema predvidenih prostorskih
izvedbenih načrtov, pa ti prostorski ureditveni pogoji veljajo tudi na
območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih
načrtov, in sicer za: |
|
|
– večje število območij znotraj ureditvenega območja
naselja št. 5 (Mislinja), |
|
|
– celotna ureditvena območja naselij št. 9 (Srednji
Dolič), št. 1 in 11 (Zgornje Dovže), |
|
|
– dele ureditvenih območij naselij št. 6 in 7 (Gornji
Dolič), |
|
|
– območji nadzemnega pridobivalnega prostora peska. |
|
|
III. ČLENITEV OBMOČJA IN NAMENSKA RABA OBMOČJA |
|
|
4. člen |
|
|
(členitev območja) |
|
|
Območje urejanja se členi na:
|
|
|
– ureditvena območja naselij št. 2 in 3 (Šentilj pod
Turjakom), št. 5 (Mislinja), št. 4 (Vovkarje), št. 6 in 7 (Gornji
Dolič), št. 8 (Srednji Dolič), št. 10 (Sp. Dovže), |
|
|
– ureditveno območje počitniškega naselja Pungart,
|
|
|
– razpršeno gradnjo,
|
|
|
– območji nadzemnega pridobivalnega prostora peska,
|
|
|
– ves ostali odprti prostor, ki ga predstavljajo kmetijske
površine, gozdovi in vode. |
|
|
5. člen |
|
|
(namenska raba območij v ureditvenih območjih) |
|
|
Namenska raba v ureditvenih območjih je prikazana v
kartografskem delu PUP. Opredeljene so naslednje kategorije namenske
rabe: |
|
|
– območja stanovanj: splošne stanovanjske površine,
stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi, površine počitniških
hiš; |
|
|
– območja proizvodnih dejavnosti;
|
|
|
– mešana območja: osrednje površine, mešane površine
namenjene bivanju, proizvodnim in storitvenim dejavnostim; |
|
|
– območja družbene infrastrukture: površine za vzgojo in
izobraževanje; |
|
|
– območja zelenih površin: površine za rekreacijo in
šport, pokopališča. |
|
|
V območja stanovanj se lahko umestijo spremljajoče
dejavnosti, kadar: |
|
|
– so namenjene oskrbi prebivalcev predmetnega območja
stanovanj; |
|
|
– s svojim delovanjem ne povzročajo hrupa, onesnaženja
zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja, ki presega predpisane
standarde kakovosti okolja; |
|
|
– se zanje zagotovijo ustrezne površine za mirujoči
promet. |
|
|
V območja stanovanj se lahko umestijo trgovske, poslovne,
uslužno-obrtne, turistične dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in
umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti
bivalnega okolja. |
|
|
6. člen |
|
|
(namenska raba območij razpršene gradnje) |
|
|
Namenska raba na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje je
lahko stanovanjska ali kmetijska ali športno-rekreativna. Kot
spremljajoče dejavnosti se lahko pojavljajo dejavnost (kmečkega)
turizma, osnovnega šolstva in zdravstva, socialnega varstva, varstva
otrok, manjše oskrbne, poslovne, uslužno-obrtne dejavnosti, dejavnosti
intelektualnih in umetniških storitev, če vse ne poslabšujejo kakovosti
bivalnega okolja. Proizvodne in storitvene dejavnosti so dopustne le na
posameznem območju razpršene gradnje z že obstoječo istovrstno
dejavnostjo. |
|
|
Na območju razpršene gradnje, kjer je skladno s planskim
aktom potrebno izpolniti posebne pogoje Ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano (parcela 162/3 in deli parcel 1271/6 in 1272,
k.o. Mislinja), sta dopustni le kmetijska dejavnost ali dejavnost, ki
omogoča obstoj kmetije. |
|
|
IV. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV |
|
|
7. člen |
|
|
(stavbna zemljišča) |
|
|
Na stavbnih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:
|
|
|
– gradnje novih, rekonstrukcije in nadomestne gradnje
stavb in gradbenih inženirskih objektov, |
|
|
– gradnja novih, rekonstrukcije in nadomestne gradnje
objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, |
|
|
– odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo
stavbnega zemljišča, |
|
|
– spreminjanje namembnosti objektov, če se s tem ne
spreminja ali ogroža pretežna namembnost območja, ne presega zakonsko
dopustnega nivoja motenj v okolju in velikost gradbene parcele ustreza
normativnim pogojem za posamezne dejavnosti, |
|
|
– gradnja enostavnih objektov, kot jo opredeljuje
naslednji člen, |
|
|
– nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne
vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. |
|
|
8. člen |
|
|
(gradnja enostavnih objektov) |
|
|
Na stavbnih zemljiščih je dopustna gradnja pomožnih
objektov, z izjemo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, ki so
dopustni le na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje in stanovanjskih
površinah s kmetijskimi gospodarstvi. Gradnja pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov je dopustna le v primeru kmetijskega
gospodarstva, dopustna pa je izgradnja gnojišč, zbiralnikov gnojnice ali
gnojevke, kašč, kozolcev, kmečkih lop, rastlinjakov, silosov, skednjev,
vrtin ali vodnjakov za namakanje kmetijskih zemljišč, vodnih zajetij,
senikov, krmišč, molzišč in hlevskih izpustov. |
|
|
Na stavbnih zemljiščih je dopustna gradnja začasnih
objektov, če ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali
bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov. Izjema so površine za
rekreacijo in šport, kjer je dopustna gradnja začasnih objektov, ki ne
zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega
povečanja zmogljivosti teh priključkov, in pokopališča, kjer je dopustna
gradnja prodajnih kioskov. |
|
|
Na stavbnih zemljiščih je, z izjemo pokopališč, dopustna
postavitev vadbenih objektov. |
|
|
Na stavbnih zemljiščih je dopustna postavitev spominskih
obeležij in urbane opreme, z izjemo stavbnih zemljiščih razpršene
gradnje, kjer je od urbane opreme dopustna le postavitev nadkritih
čakalnic na avtobusnem in železniškem postajališču, javnih telefonskih
govorilnic in skulptur. |
|
|
9. člen |
|
|
(vodna zemljišča) |
|
|
Na vodnih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:
|
|
|
– gradnja objektov javne infrastrukture,
|
|
|
– gradnja objektov grajenega javnega dobra,
|
|
|
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških
in bioloških lastnosti površinskih voda, |
|
|
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
|
|
|
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev
varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih
kopališčih, |
|
|
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred
onesnaženjem in |
|
|
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in
reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
|
|
|
Za vse posege na vodnih zemljiščih je potrebno pridobiti
projektne pogoje in soglasje pristojne službe za upravljanje z vodami. |
|
|
10. člen |
|
|
(območja gozdov) |
|
|
Na območju gozdov so dopustni naslednji posegi:
|
|
|
– gradnja gozdnih prometnic,
|
|
|
– gradnja enostavnih objektov z upoštevanjem pogojev za
gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja, |
|
|
– izgradnja sekundarnega omrežja komunalne infrastrukture,
|
|
|
– izkoriščanje, ki ima za posledico spremembo gozda v
pašnik, porasel z gozdnim drevjem ali v oboro za rejo divjadi,
|
|
|
– nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne
vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
|
|
|
Za vse posege v gozd in gozdni prostor je potrebno
soglasje pristojne območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. |
|
|
11. člen |
|
|
(kmetijska zemljišča) |
|
|
Na kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:
|
|
|
– melioracije, |
|
|
– gradnja poljskih poti,
|
|
|
– gradnja enostavnih objektov z upoštevanjem pogojev za
gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja, |
|
|
– izgradnja sekundarnega omrežja komunalne infrastrukture,
|
|
|
– nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne
vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
|
|
|
Za vse posege na kmetijska zemljišča izda soglasje
pristojna kmetijska svetovalna služba oziroma ministrstvo pristojno za
kmetijstvo. |
|
|
12. člen |
|
|
(območja, za katera je predvidena izdelava občinskih lokacijskih
načrtov – začasno urejanje z odlokom) |
|
|
V ureditvenih območjih naselij št. 9 (Srednji Dolič), št.
1 in 11 (Zgornje Dovže) in v delih ureditvenih območij naselij št. 5
(Mislinja) in št. 6 in 7 (Gornji Dolič) so dopustni naslednji posegi:
|
|
|
– odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo
stavbnega zemljišča, |
|
|
– gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj in
pomožnih infrastrukturnih objektov, |
|
|
– gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih
komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti
teh priključkov, |
|
|
– postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in
urbane opreme, |
|
|
– nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne
vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
|
|
|
V območjih nadzemnega pridobivalnega prostora peska so
dopustni naslednji posegi: |
|
|
– odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo
stavbnega zemljišča, |
|
|
– gradnja enostavnih objektov ob soglasju ministrstva
pristojnega za rudarstvo, |
|
|
– nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne
vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. |
|
|
V. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE |
|
|
13. člen |
|
|
Merila in pogoji za oblikovanje se glede na način
poselitve nanašajo na: |
|
|
– tipologijo zazidave (pogojeno z dopustno namembnostjo
objekta), |
|
|
– velikost in zmogljivost objekta (dopustne kapacitete,
horizontalni in vertikalni gabariti), |
|
|
– oblikovanje zunanje podobe objekta (tlorisna zasnova,
oblikovanje strehe in dopustni materiali), |
|
|
– lego na zemljišču (odmik od parcelne meje in sosednjih
objektov), |
|
|
14. člen |
|
|
(ureditvena območja naselij) |
|
|
Objekti ne smejo imeti več kot klet, pritličje z enim
nadstropjem in izkoriščeno mansardo, razen če gre za dominantni objekt,
centralni objekt ali pa so v neposredni okolici obstoječi objekti večje
etažnosti. Pritličje objekta je lahko največ pol etaže nad terenom.
|
|
|
Dopustno je svobodno oblikovanje stavbnih mas. Dopustna je
uporaba sodobnih materialov na objektu. Objekti morajo biti oblikovani
regionalno – ali z uporabo materialov, tipičnih za lokalno arhitekturo,
ali s posnemanjem tradicionalnih stavbnih proporcev in oblik.
|
|
|
V primeru posnemanja tradicionalne lokalne arhitekture
mora streha biti dvokapnica pod naklonom 45°, strešni material mora biti
zareznik, na pobočju mora sleme biti vzporedno s plastnicami, fasade
morajo biti ometane in v zemeljskih tonih ali obložene z temnim lesom,
vsi dodatki na objektu morajo biti iz naravnih materialov, v primeru
uporabe čopa mora le-ta biti v enakem naklonu kot osnovna strešina,
tlorisno razmerje mora biti 1:1,6. |
|
|
V primeru gradnje ob pomembnejših cestah morajo biti
objekti zasnovani vzdolžno, z daljšo stranico in slemenom vzporedno z
cesto. |
|
|
V izogib negativnim posledicam na prepoznavnost gručastih
naselij se odsvetuje uporaba geometrijskih vzorcev poselitve. |
|
|
15. člen |
|
|
(morfološka enota Mi1) |
|
|
Potrebno je ohranjati izoblikovano prepoznavnost območja.
Objekti morajo biti oblikovani in postavljeni v prostor na enak način
kot so obstoječi objekti znotraj morfološke enote. |
|
|
Objekti ne smejo imeti več kot klet, pritličje in eno
nadstropje. Pritličje objekta je lahko največ pol etaže nad terenom.
|
|
|
Tloris objekta mora biti kvadratne ali pravokotne oblike,
razmerje stranic mora biti 1:1 do 1:1,3. Streha mora biti dvokapnica, s
slemenom vzporednim s plastnicami ali s slemeni sosednjih objektov.
Naklon strehe mora biti med 20° in 30°, kritina mora biti v temni barvi.
Fasade morajo biti belo ometane ali krite z temnim lesom. |
|
|
16. člen |
|
|
(morfološka enota Mi2) |
|
|
Potrebno je ohranjati izoblikovano prepoznavnost območja.
Objekti morajo biti oblikovani in postavljeni v prostor na enak način
kot so obstoječi objekti znotraj morfološke enote. |
|
|
Objekti ne smejo imeti več kot klet, pritličje in
izkoriščeno mansardo. Pritličje objekta je lahko največ pol etaže nad
terenom. Objekti se morajo držati gradbne linije 10 metrov od glavne
ceste. |
|
|
Tloris objekta mora biti pravokotne oblike, dopustni so
izzidki na severni strani. Razmerje stranic mora biti 1:1,2 do 1:1,6.
Streha mora biti dvokapnica brez čopa, kritina mora bit v temni barvi.
Sleme objekta mora biti vzporedno z glavno cesto. Fasade morajo biti
izvedene v beli barvi ali krite z temnim ali temno rjavo barvanim lesom. |
|
|
17. člen |
|
|
(morfološka enota Mi3) |
|
|
Objekti ne smejo imeti več kot klet, pritličje, eno
nadstropje in izkoriščeno mansardo. Pritličje objekta je lahko največ
pol etaže nad terenom. Za boljši izkoristek prostora je dopustna izvedba
škarp in podpornih zidov. |
|
|
Tloris objekta mora biti kvadratne ali pravokotne oblike,
razmerje stranic mora biti 1:1 do 1:1,6. Streha mora biti dvokapnica, s
slemenom vzporednim s plastnicami ali s slemeni sosednjih objektov.
Naklon strehe mora biti 35°–45°, kritina mora biti v temni barvi. Fasade
morajo biti izvedene v beli barvi ali krite z temnim ali temno rjavo
barvanim lesom. |
|
|
18. člen |
|
|
(območja razpršene gradnje) |
|
|
Objekti ne smejo imeti več kot klet, pritličje z enim
nadstropjem in izkoriščeno mansardo, razen če gre za dominantni ali
centralni objekt. Pritličje objekta je lahko največ pol etaže nad
terenom. |
|
|
Dopustno je svobodno oblikovanje stavbnih mas. Dopustna je
uporaba sodobnih materialov na objektu. Objekti morajo biti oblikovani
regionalno – ali z uporabo materialov, tipičnih za lokalno arhitekturo,
ali s posnemanjem tradicionalnih stavbnih proporcev in oblik.
|
|
|
V primeru posnemanja tradicionalne lokalne arhitekture
mora streha biti dvokapnica pod naklonom 45°, strešni material mora biti
zareznik, na pobočju mora sleme biti vzporedno s plastnicami, fasade
morajo biti ometane in v zemeljskih tonih ali obložene z temnim lesom,
vsi dodatki na objektu morajo biti iz naravnih materialov, v primeru
uporabe čopa mora le – ta biti v enakem naklonu kot osnovna strešina,
tlorisno razmerje mora biti 1:1,6. V primeru gradnje na hribovitem
terenu mora biti objekt z daljšo stranico in slemenom postavljen
vzporedno z plastnicami. |
|
|
V izogib negativnim posledicam na prepoznavnost gručastih
zaselkov se odsvetuje uporaba geometrijskih vzorcev poselitve.
|
|
|
Pri hlevih za sistem proste reje so dopustni strešni
nakloni, manjši od 45°. |
|
|
19. člen |
|
|
(morfološka enota Pu1) |
|
|
Potrebno je ohranjati izoblikovano prepoznavnost
morfološke enote. V primeru rekonstrukcije se objekt izvede v svoji
izvorni obliki. |
|
|
Možna je postavitev novih objektov, ki morajo posnemati
obstoječ način zazidave – 2 do 4 počitniške hišice v nizu, ki so
postopoma zamaknjene in imajo slemena vzporedna s plastnicami. Tloris
posameznega objekta mora biti pravokotne oblike v razmerju 3:4, s
slemenom vzporednim z daljšo stranico. Kleti morajo bit delno vkopane in
obložene z lokalnim kamnom na enak način kot je to izvedeno na
obstoječih objektih. Fasada objekta mora biti groba belo ometana, nad
višino 2 m mora biti obložena z temno barvanim lesom. Strešna kritina
mora biti zareznik. Strehe morajo biti dvokapnice pod naklonom 45°, brez
čopov. Dopustna so strešna okna, frčade vseh oblik so prepovedane. Pogoj
za novogradnje je možnost navezave na prometno, komunalno in energetsko
omrežje, in takšen nagib terena, ki ob predhodnih geomehaničnih
raziskavah zagotavlja varno postavitev objekta. |
|
|
Prizidki so dopustni samo na daljši stranici posameznega
objekta, v tem primeru mora biti streha prizidka podaljšek osnovne
strehe objekta. Enak pogoj velja za zimske vrtove, katerih konstrukcija
mora biti lesena ali aluminijasta v enakem barvnem tonu kot je lesena
fasadna obloga. |
|
|
20. člen |
|
|
(odmik objekta od parcelnih mej) |
|
|
Odmik objekta od cestnega sveta mora zagotavljati prometno
varnost. Razmiki med fasado objekta in parcelno mejo morajo biti najmanj
4 metre in najmanj tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno
zemljišče okoli objekta, da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte,
skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi
predpisi. Ob medsebojnem dogovoru sosedov je medsebojni odmik objektov
lahko tudi manjši. |
|
|
Manjši odmiki od parcelnih mej so tudi možni, če je objekt
del obcestne pozidave, ki ima razpoznavno gradbeno linijo. V tem primeru
mora biti odmik od ceste enak kot pri sosednjih objektih. |
|
|
21. člen |
|
|
(splošna merila in pogoji glede stopnje izkoriščenosti zemljišča glede
na namensko rabo) |
|
|
Zgornje dopustne vrednosti: |
|
|
----------------------------------------------------------------------------- |
|
|
Namenska
raba Faktor Faktor |
|
|
gradbene
parcele zazidanosti (z) izrabe (i) |
|
|
Splošne stanovanjske površine |
|
|
Površine počitniških
hiš 0,4 1,2 |
|
|
Stanovanjske površine s kmetijskimi
gospodarstvi 0,2 0,4 |
|
|
Območja proizvodnih
dejavnosti 0,8 2,4 |
|
|
Osrednja območja |
|
|
Mešane površine namenjene bivanju,
proizvodnim |
|
|
in obrtnim
dejavnostim 0,6 1,2 |
|
|
Območja objektov družbene
infrastrukture 0,6 1,6 |
|
|
----------------------------------------------------------------------------- |
|
|
22. člen |
|
|
(splošna pravila glede velikosti in oblike gradbene parcele) |
|
|
Gradbeno parcelo je treba na novo formirati tako, da bo
omogočala pravilno umestitev objekta v prostor in zagotavljala primerne
ureditve površin, ki bodo služile temu objektu (potek komunalnih vodov
in druge omejitve rabe prostora, urbanistične zahteve – dovozi in
dostopi, intervencijske poti, sanitarno tehnične zahteve). |
|
|
23. člen |
|
|
(splošna merila in pogoji za oblikovanje enostavnih objektov) |
|
|
Glede oblikovanja enostavnih objektov se smiselno
uporabljajo tudi pravila in pogoji glede oblikovanja objektov, ki se ne
štejejo med enostavne. |
|
|
Pomožni objekti za lastne potrebe |
|
|
Pomožne objekte za lastne potrebe je možno postavljati v
okviru predpisanega faktorja izrabe zemljišča in faktorja zazidanosti.
|
|
|
Oblikovanje pomožnih objektov in uporaba materialov na
njih mora biti skladna s primarnim ali obstoječim objektom na območju.
|
|
|
Drvarnica, garaža, lopa, nadstrešek, steklenjak, uta
(senčnica): oblikovani morajo biti skladno z oblikovanjem osnovnega
objekta. Kot prizidek na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha
osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem
naklonu, kot ga ima osnovna streha. V primeru da višina objekta tega ne
omogoča, se uporabi ravna streha, katere venec mora biti vsaj tako
visoko kot kap osnovne strehe. |
|
|
Pomožni infrastrukturni objekti |
|
|
1. Pomožni cestni objekti
|
|
|
Protihrupne ograje – v primeru postavitve na območju
varovanih pogledov na zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne
vrednote in na silhuete naselij morajo protihrupne ograje biti
transparentne. Če je ograja transparentna, mora imeti ustrezne oznake za
preprečevanje možnega zaletavanja ptic. |
|
|
Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane
elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba
upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od
vozišča, od kolesarske steze, itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli
prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih
prometnih površin. Kjer je ob vozišču le pločnik širine do 2,0 m je
treba drog postaviti ob ograje oziroma na zunanji rob cestišča. Temelj
objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo
oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma
preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom. Priporočamo
uporabo standardnih kandelabrov, svetilk in omaric za javno
razsvetljavo. |
|
|
Avtobusna postajališča morajo biti razpoznavna in enotna
za celo občino, opremljena z nadstreški, opremljena s klopmi, koši za
smeti ter informacijami o prevozu (vozni red, relacija ali št. linije,
načrt mreže linij). |
|
|
2. Pomožni energetski objekti
|
|
|
Transformatorska postaja – pri postavitvi je treba
upoštevati morfologijo naselja in gradbene meje obstoječe zazidave
|
|
|
3. Pomožni telekomunikacijski objekt
|
|
|
Bazna postaja – antenski drog, antenski nosilec – ne smejo
ovirati vedutnih pogledov na historične dominantne objekte. |
|
|
4. Pomožni komunalni objekt
|
|
|
Ekološki otoki so lahko postavljeni le ob javni cesti,
kjer je možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil. |
|
|
Pomožni kmetijsko gozdarski objekti |
|
|
Kašča, kmečka lopa, rastlinjak, koritasti silos, skedenj
in senik: kot prizidek na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se bodo
arhitektonsko vklopili k glavnemu objektu, strehe in kritino naj določi
projektant tako, da ne bo prizidek kvaril izgleda glavne stavbe. V
primeru da višina objekta tega ne omogoča, se uporabi ravna streha,
katere venec mora biti vsaj tako visoko kot kap osnovne strehe. |
|
|
Začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi |
|
|
Sezonski gostinski vrt – če je nadstrešnica prizidek na
fasadi mora biti izvedena tako, da se streha osnovnega objekta podaljša
ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna
streha. V primeru da višina objekta tega ne omogoča, se uporabi ravna
streha, katere venec mora biti vsaj tako visoko kot kap osnovne strehe.
Kamp – za urejanje je treba uporabljati naravne materiale. |
|
|
Začasni objekti namenjeni prireditvam |
|
|
Za potrebe prireditve morajo biti predvidene parkirne
površine zadostne kapacitete (glede na pričakovan obisk). Parkirne
površine naj bodo čim bližje kraju prireditve in čimbolj koncentrirane. |
|
|
Začasni objekti namenjeni skladiščenju |
|
|
Ne smejo biti postavljeni na ulično stran objekta, razen
ko ne obstaja drugačna prostorska rešitev. |
|
|
Vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem |
|
|
Za urejanje je treba uporabljati naravne materiale.
|
|
|
Pri oblikovanju otroških igrišč je potrebno zagotoviti
igrala predvsem za najmlajše starostne stopnje (3–6, 6–12 let).
Zagotovljena mora biti preglednost ureditve zaradi varstva otrok.
|
|
|
Sprehajalne poti – se morajo prilagajati obstoječi
konfiguraciji terena. Utrdijo se in opremijo s klopmi, koši za odpadke.
Ob njih se zasadijo drevesa. |
|
|
Spominska obeležja |
|
|
Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno
ovirane osebe ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Priporočena je postavitev v jedru naselja. |
|
|
Urbana oprema |
|
|
Postavitev urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja
infrastrukturnega omrežja. |
|
|
Nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna
telefonska govorilnica, večnamenski kiosk in montažna sanitarna enota –
priporočamo uporabo lokalnih standardnih elementov |
|
|
Objekt za oglaševanje: ne smejo biti postavljeni nad
slemenom hiše. Nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2.5m visoko
nad pohodno površino. |
|
|
24. člen |
|
|
(rekonstrukcije, dozidave, nadzidave) |
|
|
Za rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki
pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave
se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti
skladne z oblikovanjem osnovnega objekta. |
|
|
V primeru rekonstrukcije objekta določila 20. člena ne
veljajo. |
|
|
25. člen |
|
|
(splošna priporočila s področja oblikovanja objektov) |
|
|
Priporoča se uvajanje sodobnih načinov bivanja in uporaba
naprednejših tehnologij in materialov. |
|
|
Na celotnem območju prostorskih ureditvenih pogojev se
odsvetuje gradnja nesprejemljivih dodatkov na pročeljih (polkrožni ali
večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli) in strehah objektov (frčade,
ki niso značilne za avtohtono arhitekturo), uporaba prefabriciranih
tujerodnih klasicističnih elementov (balustrade, stebri, fasadni venci,
okenski okvirji). Odsvetuje se uporaba ločnih zaključkov oken na fasadah
in polkrožnih arkad, razen če gre za rekonstrukcijo obstoječega objekta,
ki že ima takšno izvedbo premoščanja razponov. |
|
|
26. člen |
|
|
(druga pravila in pogoji) |
|
|
Objekti so lahko dominantni v prostoru, če so namenjeni
družbeni infrastrukturi. |
|
|
VI. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL |
|
|
27. člen |
|
|
Velikost gradbenih parcel se določi v projektni
dokumentaciji. |
|
|
Obliko gradbene parcele na stavbnih zemljiščih je treba
formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor
glede na naravne danosti in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne
ureditve površin, ki bodo služile temu objektu. |
|
|
Oblika parcele mora biti praviloma pravokotne oblike s
stranicami čimbolj pravokotno na potek ceste. V primeru, da je
razpoložljivo stavbno zemljišče večje od maksimalne velikosti
posameznega stavbnega zemljišča za tovrstno stavbno tipologijo, mora
lastnik tega zemljišča naročiti ustrezno parcelacijo celotnega stavbnega
zemljišča z upoštevanjem navedenih pogojev in meril ter cestno navezavo
na javno cesto. |
|
|
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih
zemljišč je potrebno upoštevati: |
|
|
– namembnost in velikost objekta na parceli, poteke
komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora, |
|
|
– urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske
poti, mirujoči promet, odprte površine), |
|
|
– sanitarno tehnične zahteve.
|
|
|
Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in
vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen,
če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. |
|
|
Dopustne velikosti gradbenih parcel: |
|
|
|
|
|
Vrsta gradnje
Velikost parcele |
|
|
stanovanjska prostostoječa
stavba 450–1200m2 |
|
|
stanovanjske vrstne in atrijske
stavbe 180–500m2 |
|
|
samostojno stoječe stavbe grajene |
|
|
za druge dejavnosti na površinah |
|
|
za stanovanja
največ 1500m2 |
|
|
Za določanje gradbenih parcel k obstoječim objektom
veljajo enaka merila in pogoji kot za na novo formirane nepozidane
gradbene parcele. |
|
|
VII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROMETA |
|
|
28. člen |
|
|
(varovalni pasovi ob prometnicah) |
|
|
Javna prometna infrastruktura je kategorizirana, skladno s
kategorizacijo so določeni varovalni pasovi v katerih je raba prostora
omejena. Varovalni pas je treba upoštevati tudi na trasah opuščenih prog
če so plansko opredeljene kot trase v proučevanju. |
|
|
Ceste |
|
|
Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih
posegov v prostor varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih
poti je dovoljena le s soglasjem upravljavca. Varovalni pas se meri od
zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran javne ceste širok:
|
|
|
– pri glavni cesti 25 m,
|
|
|
– pri regionalnih cestah 15 m,
|
|
|
– pri lokalni in krajevni cesti 4 m,
|
|
|
– pri javni poti 3 m,
|
|
|
– pri državni kolesarski poti 5 m,
|
|
|
– pri ostalih prometnih površinah 2 m.
|
|
|
Železnice |
|
|
Varovalni progovni pas je zemljiški pas na obeh straneh
proge, širok 200 metrov, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov
proge. V varovalnem progovnem pasu je treba pri posegih v prostor
upoštevati veljavni pravilnik o pogojih za graditev gradbenih in drugih
objektov v varovalnem progovnem pasu. |
|
|
29. člen |
|
|
(gradnja ali rekonstrukcija cest in dostopov do objektov in zemljišč) |
|
|
V primeru novogradenj ali rekonstrukcij cest je le-te
treba asfaltirati in izgraditi s prometno tehničnimi elementi določenimi
glede na funkcijo ceste, prometno obremenitev, vrsto in strukturo
prometa. Kadar zaradi prostorskih možnosti ni moč zagotoviti zadostne
širine cest so te lahko na krajših odsekih tudi ožje. Na daljših in
ozkih odsekih cest, kjer ni zagotovljeno varno in nemoteno srečanje dveh
merodajnih vozil ali enega merodajnega vozila z običajnim vozilom, je
treba na primernih preglednih razdaljah urediti izogibališča (razširitev
vozišča). Izogibališča je treba urediti za vozila, ki vozijo navzdol,
izjemoma za tiste, ki vozijo navzgor. V primeru slepega zaključka ceste
in kjer na primerni oddaljenosti ni možnosti za obračanje vozil je treba
na koncu cest urediti obračališča. |
|
|
Prometno-tehnični elementi javnih cest in poti ter
dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih
(polje preglednosti) ter morajo ustrezati strukturi prometa in prometnim
obremenitvam. Raba prostora v območju polja preglednosti je omejena in
na njem ne sme biti vertikalnih ovir (objekti, ograje, zasaditve ipd.)
višjih od 30 cm. Ceste se naj križajo čimbolj pravokotno. |
|
|
Gozdne prometnice morajo biti načrtovane, izgrajene in
vzdrževane skladno z veljavnim pravilnikom o gozdnih prometnicah.
|
|
|
Vse ceste je treba ustrezno odvodnjavati in redno
vzdrževati, vse kategorizirane ceste pa tudi asfaltirati. Priporočljivo
je izvajanje geološko geotehničnih raziskav pri novogradnjah in
rekonstrukcijah cest, pri načrtovanju sanacijskih ukrepov za
stabilizacijo plazov, ki ogrožajo manj prometne ceste in za potrebe
dimenzioniranja pri obnovah voziščnih konstrukcij. |
|
|
Za vsako stavbo mora biti zagotovljen dovoz in dostop z
javne ceste. Dovozne ceste in dostopi do objektov in zemljišč morajo
biti praviloma navezani na javne ceste nižje kategorije in preko teh na
javne ceste višje kategorije. |
|
|
Gradnja na praznih parcelah ne sme onemogočati možno
izgradnjo dovozov do gradbenih parcel predvidenih za gradnjo in ne sme
onemogočiti dovozov do kmetijskih zemljišč in lesno-pridelovalnega
gozda. Prostor med hišami ob cestah mora omogočati uvoze na parcele. Pri
vrstni izgradnji je treba zagotoviti dostop do vrtov. |
|
|
Veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se
uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine,
ki niso kategorizirane kot javne: dovozne ceste, dostopi do objektov in
zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in
postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti. |
|
|
30. člen |
|
|
(intervencija in dostava) |
|
|
Do vseh stavb mora biti zagotovljen dovoz za
intervencijska vozila, ob stavbah pa zagotovljena možnost za
postavitvene in delovne površine za gasilsko službo. Intervencijske poti
so lahko tudi po peš površinah. Do stavb, v katerih so locirane
nestanovanjske dejavnosti, mora biti zagotovljen dovoz za dostavna
vozila, po potrebi tudi za kmetijska vozila ter dostavne in
manipulativne površine. Vse intervencijske poti, dostavne poti in
manipulativne površine morajo biti primerno utrjene in dimenzionirane
ter urejene brez ovir. |
|
|
31. člen |
|
|
(mirujoči promet) |
|
|
Na območjih mešane namenske rabe kjer je koncentracija
javnih funkcij je treba urediti javne parkirne površine (npr. parkiranje
ob javni cesti, javna parkirišča). |
|
|
V primeru novogradenj, dozidav, nadzidav ali sprememb
namembnosti obstoječih objektov je treba urediti dodatna parkirišča
kapacitete, ki se določi glede na vrsto in obseg dejavnosti skladno s
tabelo iz veljavne urbanistične zasnove. Neutrjene parkirne površine
niso dovoljene. |
|
|
Parkirne površine za tovorna vozila je moč urediti le na
površinah za proizvodnjo in skladiščenje. |
|
|
32. člen |
|
|
(kolesarski in peš promet) |
|
|
Kolesarji se lahko vodijo v sklopu motornega ali peš
prometa, ob glavni cesti jih je treba ločiti od motornega prometa.
Urediti je treba kolesarske steze ali skupne prometne površine za pešce
in kolesarje kot obvoziščne površine glavne ceste oziroma speljati
kolesarje po vzporednih manj obremenjenih občinskih cestah. Na cestah z
nizkimi prometnimi obremenitvami se lahko tudi pešci vodijo v sklopu
motornega prometa. Če cesta ne omogoča varnega srečevanja vozil,
kolesarjev in pešcev jo je treba razširiti ali pa utrditi izogibališča
na primernih preglednih razdaljah. |
|
|
Odstavna mesta za kolesa je treba urediti ob vseh objektih
centralnih dejavnosti in na vstopih na športne in rekreacijske površine.
Njihovo število se določi glede na vrsto in obseg dejavnosti.
|
|
|
Vse površine namenjene pešcem morajo ostati nezazidane in
urejene brez arhitektonskih ovir. |
|
|
Vse rekreacijske kolesarske povezave in pohodniške poti
morajo biti označene s prometno signalizacijo. Njihov potek ne sme biti
prekinjen, površine pa brez fizičnih ovir. |
|
|
Vsa stanovanjska območja je treba določiti kot območja
omejene hitrosti. Na cestah, ob katerih potekajo šolske poti, bo treba
izvesti ukrepe umirjanja prometa. |
|
|
33. člen |
|
|
(javni potniški promet) |
|
|
Avtobusna postajališča so lahko urejena na vozišču, razen
ob glavni cesti, kjer morajo biti urejena v zalivu izven vozišča.
Zagotoviti je treba varno ustavljanje avtobusov ter varno vstopanje in
izstopanje potnikov. Vsa postajališča je treba opremiti s talno in
vertikalno signalizacijo. |
|
|
VIII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE
INFRASTRUKTURE TER TELEKOMUNIKACIJE |
|
|
34. člen |
|
|
(splošni pogoji) |
|
|
Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti
medsebojno usklajeni. Obstoječe in predvidene objekte je priključiti na
komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo
(kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in
omrežje zvez – telekomunikacijsko in CATV). Pogoje za priključitev
podajo upravljavci komunalnih in energetskih naprav ter omrežja zvez.
Energetski in telekomunikacijski predvideni vodi v naseljih morajo biti
izvedeni zemeljsko, v območjih izven naselja so lahko prosto zračni. |
|
|
35. člen |
|
|
(vodooskrba) |
|
|
Za reševanje problema vodooskrbe je na območjih, kjer je
že zgrajeno javno vodovodno omrežje (v naseljih in pri objektih
razpršene gradnje), priključiti objekte pod pogoji upravljavca
vodovodnega omrežja. Do takrat se stanje obstoječih porabnikov ne menja,
novi objekti pa se lahko gradijo le, v kolikor upravljavec obstoječih
vodovodnih sistemov lahko zagotovi potrebne količine neoporečne vode.
|
|
|
Pri celotni obravnavi urejanja območja, je potrebno ob
novogradnjah vodovodnih cevovodov, ter za področja nove pozidave
predvideti tudi rekonstrukcije obstoječega vodovodnega omrežja v
naseljih oziroma izven njih (odprti prostor) tam, kjer je to potrebno.
Natančnejši pogoji za izvedbo rekonstrukcij in novogradenj vodovodnih
cevovodov bodo podani v soglasjih k posameznemu posegu v prostor.
Obnoviti in dopolniti je treba obstoječe omrežje tako, da bo nudilo
požarno zaščito in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov.
|
|
|
Gradnja objektov v katerih se predvideva večja poraba vode
je možna po predhodni proučitvi zadostnih količin ustrezne vode. Vse
obstoječe vodne vire, iz katerih se oskrbujejo naselja in zaselki je
potrebno ustrezno sanirati ter zagotoviti stalen zdravstveni nadzor. V
območjih urejanja namenjeni poselitvi je potrebno urediti ustrezne
požarne bazene, oziroma zagotoviti odvzem iz obstoječih vodnjakov,
oziroma vodnih površin. |
|
|
36. člen |
|
|
(odvodnjavanje in kanalizacijsko omrežje) |
|
|
V naseljih, kjer je zgrajena kanalizacija, se morajo vsi
predvideni stanovanjski, poslovni, proizvodni in drugi objekti
priključiti na kanalizacijsko omrežje. Dograditi je treba manjkajočo
kanalizacijo oziroma dopolniti omrežje tako, da bo nudilo izenačevanje
komunalnega standarda za vse prebivalce v naselju, in omogočalo
neposredno priključevanje uporabnikov. Celotno omrežje javne
kanalizacije v naseljih naj se konča z iztokom, oziroma čiščenjem v
biološki čistilni napravi. Novih sosesk večjih od 50 PE (populacijski
ekvivalent), se ne sme graditi brez kanalizacije, stare soseske oziroma
pozidavo pa je potrebno čim prej sanirati s kanalizacijo, ki se
zaključuje z ustrezno čistilno napravo. Na območjih, kjer še ni
zgrajenega sistema javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih
objektov (nepropustne greznice, male čistilne naprave). Pri tem je
potrebno upoštevati sanitarno tehnične predpise. V nobenem primeru ni
dovoljeno odvajati fekalne ter odpadne vode iz proizvodnje neprečiščene
v vodotoke. |
|
|
Objekti z agresivnimi odpadnimi vodami morajo imeti svoj
sistem čiščenja. Na vseh območjih je treba ločiti fekalne odplake in
jih, preko kanalizacijskega sistema speljati na predvideno centralno
čistilno napravo Mislinja. Odvajanje odpadnih in padavinskih voda je
treba uskladiti s projektno dokumentacijo za gradnjo kanalizacijskega
sistema štev. 6K-R29 in gradnjo čistilne naprave Mislinja štev.
6CR28-10, ki jo je izdelalo podjetje IEI, d.o.o. Neonesnažene meteorne
vode je treba odvajati v ponikovalnice in odprte jarke. Meteorne vode iz
manipulativnih in parkirnih površin je treba po ustreznem predčiščenju
(lovilec olj ali usedalnik) ponikati oziroma, kjer to ni možno, voditi v
vodotoke. |
|
|
37. člen |
|
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
|
Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati
stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane
odmike in pogoje upravljavca. |
|
|
Na obravnavanem območju bo treba zgraditi:
|
|
|
– nove transformatorske postaje 20/04 kV,
|
|
|
– 20 kV priključne daljnovode oziroma kablovode novih
transformatorskih postaj, |
|
|
– pripadajoče nizkonapetostno omrežje in
|
|
|
– male hidroelektrarne (mHE).
|
|
|
Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu
s pogoji za dobavo in odjem električne energije. Planiranje novih
transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) in pripadajočega omrežja (20 kV
in 0,4 kV) bo odvisno od povečanja obremenitev, ter tam, kjer se bodo
pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih priključenih na
obstoječe elektroenergetske vode. TP je potrebno locirati v težišče
potrošnje. Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne
objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri
tem je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in
hrupa (Uredba o elektroenergetskem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju in Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju).
|
|
|
Iz predvidenih TP je treba do posameznih odjemalcev
položiti ustrezno nizkonapetostno omrežje. Nizko in srednje napetostno
omrežje je treba v naseljih zgraditi v podzemni oziroma kabelski
izvedbi. Prav tako morajo biti priključki odjemalcev na omrežje
zemeljski. Vsi upravljalci mHE morajo upoštevati predpisani minimum
količine vode v vodotoku Mislinja Izgradnja nove javne razsvetljave naj
se izvede z enotno opremo za celotno sosesko. Omrežje javne razsvetljave
v naselju mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti. |
|
|
38. člen |
|
|
(telekomunikacijsko omrežje in CATV) |
|
|
Novogradnje, rekonstrukcije in priključki
telekomunikacijskega omrežja v naselju morajo biti zemeljski. Pri
prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste.
TK omrežje v naseljih naj bo v zemeljski izvedbi Investitorji morajo
zaprositi za izvedbo priključkov pri upravljavcu. Na območju obdelave je
potrebno v pločnikih oziroma ob robu ulic cestišč do posameznih objektov
predvideti nadaljnjo izgradnjo KRS kabelskega omrežja s cevno kabelsko
kanalizacijo, v katero se predvidi uvlačenje kablov. |
|
|
39. člen |
|
|
(plin) |
|
|
Za območja predvidenih zazidav je treba predvideti
priključke na plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja z zemeljskim
plinom. Plinovodno omrežje, priključke in plinske inštalacije je treba
projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi
predpisi in standardi. Pri načrtovanju ostalih posegov v prostor občine
je potrebno upoštevati varnostni pas, ki omogoča varno obratovanje
plinovoda in sega 5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu ima
upravljavec vedno pravico dostopa do plinovoda. |
|
|
Pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti sega 2,5 m na vsako
stran od osi plinovoda. V tem pasu je prepovedano: |
|
|
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m
globoko; |
|
|
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne
globlje kot 0,5 m nad temenom cevi; |
|
|
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. |
|
|
40. člen |
|
|
(ogrevanje) |
|
|
Ogrevanje objektov v naseljih in pri razpršeni gradnji se
lahko vrši individualno z ekološko sprejemljivimi gorivi (ekstra lahko
kurilno olje, utekočinjen naftni plin, biomasa), s katerimi se ne bo
dodatno onesnaževalo okolje. Na območjih pozidave, kjer je predvidena
visoka gostota pozidave in v primeru sočasne gradnje, je možno ogrevanje
iz skupne kotlovnice. V slučaju ogrevanja s tekočim naftnim plinom, naj
bodo rezervoarji locirani na vizualno neizpostavljenih mestih. Način
skladiščenja tekočih naftnih derivatov mora biti v skladu s Pravilnikom
o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne
naprave za nevarne in škodljive snovi. Ogrevanje na ekološko
nesprejemljive energente ni dopustno. |
|
|
IX. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA |
|
|
41. člen |
|
|
(varstvo voda) |
|
|
Investitorji objektov na poplavnem območju morajo
upoštevati dejstvo, da je lahko območje občasno preplavljeno. Zato
morajo ob izgradnji in obratovanju objekta izvesti vse ukrepe, da v
primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni
režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja in da ne bo
prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje. |
|
|
Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
na poplavnem območju mora biti tudi hidrološko hidravlična presoja
vodnega režima iz katere bo razvidna poplavna varnost območja pred
izgradnjo objekta in po njej. V projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja morajo biti obdelani in ustrezno prikazani vsi ukrepi s
katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim, na
poplavno varnost območja, na predvideni objekt in okolje nasploh.
|
|
|
Na vodovarstvenih območjih je potrebno upoštevati določila
Pravilnika o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo
samo na podlagi vodnega soglasja, in o dokumentaciji, ki je potrebna za
pridobitev vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 62/04). |
|
|
42. člen |
|
|
(varstvo zraka) |
|
|
V izogib onesnaženju zraka se kot splošno navodilo
priporoča ogrevanje z ekološko neoporečnim gorivom (ekstra lahko kurilno
olje, tekoči naftni plin, elektrika). |
|
|
43. člen |
|
|
(varstvo pred erozijo) |
|
|
Pri poseganju v prostor in pripravi projektne
dokumentacije na erozijskih območjih je potrebno posebno pozornost
nameniti oblikovanju posegov, ki lahko povzročijo nastanek erozijskih
procesov. |
|
|
44. člen |
|
|
(varstvo pred hrupom) |
|
|
Novogradnje in nove dejavnosti je potrebno locirati tako,
da ravni hrupa kot posledica uporabe ali obratovanja dejavnosti ob
upoštevanju stopnje varovanja pred hrupom ne presegajo mejnih ravni za
vir hrupa, določenih z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
|
|
|
Obstoječe vire prekomernega hrupa je potrebno sanirati
tako, da ravni hrupa, ki so posledica njihovega obratovanja, ne
presegajo mejnih ravni za vir hrupa. V projektni dokumentaciji za nove
objekte ali naprave, ki so vir hrupa, spremembe namembnosti obstoječih
objektov ali naprav in objekte ali naprave v rekonstrukciji mora biti
izdelana strokovna ocena obremenitve s hrupom v skladu s 13. členom
Uredbe o hrupu v naravnem in življenjske okolju. |
|
|
45. člen |
|
|
(varstvo gozdnega roba in gozda) |
|
|
Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki
mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v
obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti
naslednje minimalne odmike: |
|
|
– stavbe morajo biti odmaknjene 25 m od gozdnega roba;
|
|
|
– ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju
zemljišča pa morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1 m.
|
|
|
V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši
odmik, če je iz strokovnega mnenja pristojnega upravljavca razvidno, da
manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na
funkcije gozdov in gozdnega prostora. |
|
|
Če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja
gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od
gozdnega roba. |
|
|
46. člen |
|
|
(varstvo krajinske slike) |
|
|
V območja značilnih pogledov na posebno vredne krajinske
elemente ali elemente grajene strukture niso dopustni posegi, ki bi
motili njihovo vrednost v prostoru. |
|
|
47. člen |
|
|
(ohranjanje narave) |
|
|
Na območju urejanja s PUP je zavarovanih večje število
(88) naravnih vrednot, ekološko pomembni območji Velenjsko-Konjiško
hribovje in Pohorje in posebno varstveno območje Nature 2000 Pohorje.
|
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve,
izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij
ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu
»Naravovarstvene smernice za Spremembe in dopolnitve prostorsko
ureditvenih pogojev za občino Mislinja« (ZRSVN, DE Maribor, marec 2005),
ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Mislinja. |
|
|
48. člen |
|
|
(varovanje kulturne dediščine) |
|
|
Kulturnovarstvene akte je potrebno pridobiti za posege na
vseh območjih ali objektih kulturne dediščine, za posege v vplivnih
območjih kulturnih spomenikov pa le, če so le-ti opredeljeni v planskem
aktu. |
|
|
(ravnanje z odpadki) |
|
|
Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta komunalnih
odpadkov tako, da niso vizualno izpostavljena in da so dostopna vozilom
za odvoz smeti. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti
urejena znotraj ograje. |
|
|
Zbirni centri posameznih nenevarnih in nevarnih frakcij
komunalnih odpadkov, ki ne sodijo v posode iz rednega sistema odvoza
odpadkov, se lahko uredijo na stavbnih zemljiščih, z izjemo površin za
rekreacijo in šport in pokopališč. |
|
|
Posebnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati skupaj
s komunalnimi odpadki. Obvezno je upoštevati Odlok o ravnanju s
komunalnimi odpadki na območju Občine Mislinje. |
|
|
X. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO |
|
|
49. člen |
|
|
(splošni pogoji za zaščito) |
|
|
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati predpise,
ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi
naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za
varen umik ljudi in premoženja. |
|
|
50. člen |
|
|
(zaščita pred požarom) |
|
|
Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z Zakonom
o varstvu pred požarom Potrebno je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi
in premoženja. Če niso podani s posebni predpisom, se do izdaje
slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice
primerljive tuje države. V hidrantnem omrežju je potrebno zagotoviti
zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o
tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni
list SFRJ, št. 30/91). Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti
projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN.
|
|
|
Pogoji za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi
smernic SZPV 204/99, ki jih je izdalo Slovensko združenje za požarno
varstvo (Požar – strokovna revija za varstvo pred požari, 2/99) ali
tujih predpisov. Potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod
požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano
rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. Poleg
zahtevanih požarnovarstvenih odmikov med stavbami je treba zagotoviti
tudi potrebne površine za gasilce ob zgradbah (SIST DIN 14090, julij
1999): dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila,
postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila. Potrebno
je predpisati odmike med obstoječimi in novimi komunalnimi vodi.
|
|
|
V skladu 15. člena Pravilnika o študiji požarne varnosti
(Uradni list RS, št. 13/98), je potrebno izdelati študijo požarne
varnosti. Za posamezna okolja je potrebno izdelati oceno požarne
ogroženosti v skladu s pravilnikom o metodologiji za ugotavljanje ocene
požarne ogroženosti (Uradni list RS, št. 70/96). |
|
|
Potrebno je upoštevati tudi požarna tveganja, ki so
povezana: |
|
|
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe
požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov |
|
|
– z vplivi obstoječih in novih industrijski objektov in
tehnoloških procesov in |
|
|
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi
poselitvenimi območji. |
|
|
51. člen |
|
|
(zaklanjanje in varovanje prebivalstva in dobrin) |
|
|
Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin
pred vojnim delovanjem se urejajo skladno z veljavnimi predpisi za to
področje. |
|
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
52. člen |
|
|
(prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih izvedbenih aktov) |
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka na območju Občine Mislinja
prenehajo veljati: |
|
|
– Prostorski ureditveni pogoji za ureditvena območja
naselij popisnih oziroma matičnih okolišev Slovenj Gradca s Starim
trgom, Pamečami, Podgorjem, Šmartnim in Mislinjo (Uradni list SRS, št.
4/88 in Uradni list RS, št. 23/92), |
|
|
– Prostorski ureditveni pogoji za območja izven naselij v
Občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 1/95), |
|
|
– Zazidalni načrt individualne zazidave Mislinja-Šentilj
(Uradni list RS, št. 41/92), |
|
|
– Prostorski ureditveni pogoji za območje Gornji Dolič –
SC13 (Uradni list RS, št. 33/90), |
|
|
– Zazidalni načrt turističnega naselja Pungart (MUV
10/76). |
|
|
53. člen |
|
|
(veljavnost odloka) |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 35003-0001/2005 |
|
|
Mislinja, dne 19. septembra 2005. |
|
|
|
|
|
Župan |
|
|
Občine Mislinja
|
|
|
Viktor Robnik, univ. dipl. ekon. l. r. |
|