|
Na podlagi 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98), 149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) in 15. člena
Statuta Občine Zavrč (Uradni list RS, št. 64/99 in 98/04), 4. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Zavrč (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/95), je Občinski svet občine Zavrč
na 21. seji dne 17. novembra 2004 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o oskrbi s
pitno vodo v Občini Zavrč |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Odlok določa pogoje in način obvezne gospodarske javne
službe oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami ter
pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev javne službe oskrbe s
pitno vodo v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode iz vodovodov v Občini
Zavrč, vire financiranja gospodarske javne službe ter druge elemente
pomembne za opravljanje gospodarske javne službe. |
|
|
Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem
besedilu: izvajalec javne službe) je Komunalno podjetje Ptuj d.d., ki je
registrirano za opravljanje te dejavnosti |
|
|
2. člen |
|
|
Uporabnik vode je fizična ali pravna oseba, ki ima za
svoje potrebe izveden priključek na vodovod ali, ki s posebnim
dovoljenjem izvajalca javne službe uporablja vodo ali koristi njeno
požarnovarstveno funkcijo iz javnega vodovoda in drugih vodovodov. |
|
|
3. člen |
|
|
Oskrba uporabnikov s pitno vodo se zagotavlja iz javnih
vodovodov, s katerimi upravlja in gospodari izvajalec javne službe. |
|
|
4. člen |
|
|
Za javni vodovod po tem odloku se šteje vodovodno omrežje
s pripadajočimi objekti in napravami, ki zagotavlja povprečno več kot
10m3 vode na dan ali oskrbuje več kot 50 prebivalcev in je v upravljanju
izvajalca javne službe ter je v lasti občine. |
|
|
II. OBJEKTI IN NAPRAVE |
|
|
5. člen |
|
|
Vodooskrbni objekti, naprave oziroma sistemi po tem odloku
so: |
|
|
1. Magistralno omrežje in naprave |
|
|
– cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali
regij, |
|
|
– tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega
omrežja. |
|
|
2. Primarno omrežje in naprave: |
|
|
– cevovodi in objekti, med magistralnim in sekundarnim
omrežjem, oziroma cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega
omrežja, |
|
|
– cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji
ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji. |
|
|
3. Sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno
priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem
območju ali za požarno varstveno funkcijo. |
|
|
4. Vodomerni priključek z vodomerno napravo. |
|
|
5. Interno omrežje, ki je v upravljanju in vzdrževanju
uporabnika. Interno in javno omrežje razmejuje vodomerna naprava. |
|
|
6. člen |
|
|
Javni vodovodi in objekti skupne komunalne rabe so v lasti
občine. Za stanje javnega vodovoda je odgovoren izvajalec javne službe,
ki izdela in da v sprejem Občinskemu svetu občine Zavrč tehnični
pravilnik o javnem vodovodu. V tehničnem pravilniku se podrobneje
opredeli pogoje in normative za gradnjo, priključevanje, dobavo,
upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda. |
|
|
III. GRADITEV VODOVODA |
|
|
7. člen |
|
|
Izvajalec javne službe izdaja mnenje k prostorskemu redu
občine, občinskim lokacijskim načrtom, zbirni karti komunalnih vodov ter
projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in izdaja soglasje k
pridobitvi gradbenega dovoljenja v skladu z veljavno zakonodajo. |
|
|
Izvajalec javne službe načrtuje javne vodovode. Investitor
sekundarnega ali internega vodovoda pa si mora za načrtovanje pridobiti
smernice izvajalca javne službe. |
|
|
8. člen |
|
|
Investitor del mora začetek gradnje vodovoda pisno
priglasiti izvajalcu javne službe vsaj osem dni pred začetkom del. |
|
|
Za novozgrajeni vodovod mora investitor pridobiti uporabno
dovoljenje pristojnega organa. V enem mesecu po pridobitvi uporabnega
dovoljenja po zgraditvi mora investitor vodovoda zgrajeni javni vodovod
brezplačno predati v last občini, na območju, katere je zgrajen, ta pa v
upravljanje izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora zgrajeni
vodovod prevzeti v upravljanje pod pogojem, da je pridobljeno uporabno
dovoljenje. Prenos se izvrši na podlagi pogodbe o prevzemu, s katerim se
opredelijo pogoji prevzema in medsebojne obveznosti. Ob primopredaji
mora investitor izročiti izvajalcu javne službe vsa soglasja in upravna
dovoljenja ter projekt izvedenih del. Projekt izvedenih del mora
vsebovati geodetski posnetek zgrajenega objekta, montažni načrt ter
detajle križanj z ostalimi komunalnimi napravami. |
|
|
9. člen |
|
|
Kdor se namerava priključiti na vodovod, mora izpolniti
vse pogoje iz soglasij, poravnati vse obveznosti investitorju
sekundarnega vodovodnega omrežja, kakor tudi plačati strošek izvedbe in
prispevek po merilih in kriterijih, kot povračilo za zgrajeno primarno
omrežje, predložiti potrebno dokumentacijo opredeljeno s tehničnim
pravilnikom in ustrezna soglasja za posege na zemljišča. Kdor namerava
povečati priključno moč obstoječega priključka, mora poravnati stroške
pri izgradnji sekundarnega in primarnega voda. |
|
|
Bodoči uporabnik vode mora plačati prispevek in vse ostale
obveznosti pred priključitvijo svojega objekta na javni vodovod. |
|
|
Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo vodovodnega omrežja
s tem ne pridobi nikakršne pravice razpolaganja na javnem vodovodu. |
|
|
IV. POGOJI ZA
PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD |
|
|
10. člen |
|
|
Kjer je zgrajen javni vodovod, ki še ima proste
zmogljivosti, je izvajalec javne službe dolžan priključiti uporabnike na
vodovod ob pogojih, ki jih določa ta odlok in tehnični pravilnik o
javnem vodovodu. |
|
|
11. člen |
|
|
Uporabnik sme vodo iz vodovoda odvzemati le v skladu z
izdanim soglasjem izvajalca javne službe oziroma pogodbo o priključitvi. |
|
|
12. člen |
|
|
Priključek se izvede praviloma za vsakega uporabnika
posebej, uporabnik pa lahko ima tudi več priključkov glede na potrebe in
ob pogojih, ki so predpisani s tehničnim pravilnikom. Možen je tudi
začasni priključek na omrežje vodovoda ob pogojih, ki jih določa
Tehnični pravilnik o javnem vodovodu. |
|
|
Za stanovanjske objekte v katerih se opravlja tudi
dejavnost je za potrebe dejavnosti obvezno ločeno merilno mesto. |
|
|
13. člen |
|
|
Ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev izvede
priključitev na javni vodovod ter vgraditev, zamenjavo ali odstranitev
vodomerne naprave, le izvajalec javne službe na stroške uporabnika. |
|
|
14. člen |
|
|
Izveden priključek do vodomerne naprave, vključno z
vodomerno napravo, prevzame v upravljanje in vzdrževanje izvajalec javne
službe. |
|
|
Za odjem vode mora imeti vsak priključek vgrajeno
vodomerno napravo. |
|
|
Merilno mesto in način vgradnje vodomerne naprave
opredeljuje tehnični pravilnik. |
|
|
Uporabnik je dolžan zavarovati vodomerno napravo pred
poškodbami in vremenskimi vplivi, vzdrževati merilno mesto, naprave in
kode za odčitovanje, skrbeti za njihovo čistost in stalno dostopnost,
ter pooblaščenim delavcem in upravljavcem izvajalca javne službe
omogočati nemoten dostop. |
|
|
Uporabnik je, v primeru kakršnegakoli poškodovanja ali
uničenja naprav navedenih v predhodnem odstavku tega člena, dolžan v
roku 3 dni o tem obvestiti izvajalca javne službe, ki vzpostavi prvotno
stanje in stroške zaračuna uporabniku. Prav tako je uporabnik dolžan v
roku 15 dni izvajalcu javne službe sporočiti spremembo lastništva
priključka z odčitanim stanjem vodomerne naprave na dan primopredaje
lastništva. |
|
|
15. člen |
|
|
Izvajalec javne službe je dolžan izvajati redno menjavo in
kontrolo vodomernih naprav ob predhodnem obvestilu uporabniku, skladno z
veljavno zakonodajo. |
|
|
Izvajalec javne službe lahko poškodovano vodomerno
napravo, v kolikor je to nujno potrebno, zamenja brez predhodnega
obvestila uporabniku, dolžan pa ga je naknadno obvestiti v roku 15 dni
po zamenjavi. |
|
|
V primeru, da je za poškodbo vodomerne naprave kriv
uporabnik, je dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil, izvajalec
javne službe pa je poškodovano vodomerno napravo dolžan hraniti do
zaključka dokaznega postopka oziroma plačila nastalih stroškov s strani
uporabnika. |
|
|
V. ODJEM VODE IZ
HIDRANTOV |
|
|
16. člen |
|
|
Hidranti na javnem vodovodnem sistemu so javni. |
|
|
Javni hidranti služijo predvsem požarni varnosti in morajo
biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. |
|
|
Redno vzdrževanje javnih hidrantov opravlja izvajalec
javne službe v skladu z letnim programom vzdrževanja. Zamenjave javnih
hidrantov pa se vršijo na osnovi posebnega dogovora med občino in
izvajalcem javne službe. Izvajalec javne službe mora o hidrantih in
hidrantni mreži voditi tehnične in druge pregledne podatke in jih na
zahtevo posredovati občini, požarni inšpekciji, poklicnim gasilskim
enotam, prostovoljnim gasilskim društvom ter drugim, ki izvajajo
protipožarno varnostno funkcijo. |
|
|
17. člen |
|
|
V skladu z Zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in
izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št.
52/00) in Pravilnikom o higieni živil (Uradni list RS, št. 60/02) se
pitna voda šteje med živila. Po določilih 17. in 19. člena zakona iz
prvega stavka tega člena morajo pravne in fizične osebe, ki opravljajo
proizvodnjo in stik z živili, izdelki in snovmi, ki prihajajo stik z
živili izvajati notranji nadzor po načelih HACCP. |
|
|
Upravljalec je v skladu z navedenim zakonom dolžan
preprečiti vse nekontrolirane in nenadzorovane posege v omrežje
vodovodnega sistema, ki ga upravlja. |
|
|
18. člen |
|
|
Odvzem vode iz javnih hidrantov brez pisnega dovoljenja
izvajalca javne službe ni dopusten. Gasilska društva, ki so zadolžena za
izvajanje požarne varnosti v občini, morajo o vseh svojih posegih v
omrežje javnega vodovodnega sistema predhodno, najmanj 3 dni pred
posegom, obvestiti upravljalca vodovodnega sistema. |
|
|
Omejitev odvzema vode iz javnih hidrantov ne velja za
odvzem vode za gašenje požarov in za potrebe preventive. |
|
|
Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode iz
hidranta mora vsak uporabnik najkasneje v 3 dneh po zaključeni
intervenciji iz drugega odstavka tega člena, o odvzemu obvestiti
izvajalca javne službe. V poročilu je potrebno navesti datum, količino,
čas, mesto in razlog odvzema. |
|
|
Uporabnik mora po uporabi pustiti hidrant v brezhibnem
stanju. V primeru poškodovanja je dolžan povrniti vse stroške za
vzpostavitev hidranta v prvotno stanje. |
|
|
19. člen |
|
|
Interne hidrante vključno z omrežjem vzdržuje lastnik na
lastne stroške. |
|
|
VI. VAROVANJE JAVNEGA
VODOVODA IN VODNIH VIROV |
|
|
20. člen |
|
|
Varovalna območja vodnih virov in varovalni ukrepi znotraj
teh območij se na osnovi strokovnih podlag regulirajo z odlokom o
zaščiti vodnih virov na območju občine. |
|
|
21. člen |
|
|
Splošni pogoji glede gradnje in odmikov od vodovodnih
objektov, naprav in cevovodov se določijo s tehničnim pravilnikom. |
|
|
Izvajalec javne službe v soglasju predpiše pogoje, pod
katerimi je dovoljeno graditi ob vodovodu. |
|
|
Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči
izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo
neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano
električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske
stroške. |
|
|
22. člen |
|
|
Na trasi izvedenega vodovoda ni dovoljena izgradnja
podzemnih ali nadzemnih objektov, sajenje dreves ali trajnih nasadov,
postavljanje garaž, barak, ograj, drogov javne razsvetljave ali gradnja
drugih podzemnih instalacij, nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi
lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in
vzdrževanje. |
|
|
Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s
pisnim soglasjem, ki ga na prošnjo investitorja izda izvajalec javne
službe. |
|
|
Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska
ali druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pri opravljanju teh del
poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in
hidrantov stalno vidne, to je v višini okolice in dostopne. Pri trajni
spremembi okolice kap ali nivelete terena mora investitor prilagoditi
tudi elemente vodovodnega omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe
na njegove stroške. |
|
|
Lastniki zemljišč preko katerih poteka vodovod in
izvajalec javne službe sklenejo služnostno pogodbo s katero se izvajalcu
javne službe dovoli neoviran dostop do vodovoda za potrebe vzdrževanja
in interventnih ukrepov. |
|
|
VII. MERITVE IN
OBRAČUN PORABLJENE VODE |
|
|
23. člen |
|
|
Količina porabljene vode iz vodovoda se ugotavlja z
odčitkom stanja vodomerne naprave in se meri v kubičnih metrih (m3).
Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera na dan odčitka. |
|
|
Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje števca na
vodomernih napravah se morajo na zahtevo uporabnikov izkazati s
pooblastilom. |
|
|
Za nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave
ter kontrole vodomerov se obračunava vzdrževalnina priključka. Način
obračunavanja je opredeljen v Tehničnem pravilniku. |
|
|
Uporabnik ima poleg rednih iz 15. člena tega odloka,
pravico zahtevati izredno kontrolo vodomerne naprave, če meni, da
meritev ni točna. Če se ugotovi, da je točnost vodomerne naprave izven
dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa izvajalec javne službe, sicer
pa uporabnik. |
|
|
24. člen |
|
|
Če se vodomerna naprava pokvari, se količina porabljene
vode ugotovi na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih
obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih podatkih. |
|
|
Količina porabljene vode pri uporabniku, ki še nima
vgrajene vodomerne naprave ali pri nedovoljenem odjemu brez vodomerne
naprave, se določi na osnovi podatkov povprečne porabe drugih
primerljivih uporabnikov (glede na število oseb, povprečno porabo na
osebo, število živali…). |
|
|
Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna
porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka,
oziroma največ za obdobje enega leta. |
|
|
25. člen |
|
|
Izvajalec javne službe opravi odčitavanje vodomernih
naprav, ki jih prevzame v upravljanje in vzdrževanje ter ugotavlja
porabo vode v časovnem obdobju, ki ne more biti daljše kot dvanajst
mesecev, ob zamenjavi vodomerne naprave. Izvajalec javne službe
izstavlja račune za porabljeno vodo na podlagi odčitavanja vodomerov ali
z akontacijo in kasnejšim poračunom. |
|
|
Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti
pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop do vodomerne naprave,
zanj prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo. |
|
|
V primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti
izvajalec javne službe ni mogel odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti
stanje vodomerne naprave, v roku 8 dni po prejemu obvestila. |
|
|
26. člen |
|
|
Za večstanovanjske objekte, ki se gradijo na novo, je
treba zagotoviti priključitev in obračun za vsako stanovanjsko in
poslovno enoto posebej (po posameznem lastniku). |
|
|
V objektih z več uporabniki, v katerih ni možna vgradnja
merilnih naprav za posameznega uporabnika, izvajalec javne službe odčita
in izda račun le za glavni vodomer. Lastniki posameznega objekta so na
podlagi stanovanjskega zakona dolžni skleniti pogodbo z upravnikom, ki
za njih sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo. Izvajalec javne
službe lahko izdaja račune za posameznega uporabnika v objektih, kjer je
več uporabnikov, če se vsi uporabniki strinjajo z načinom delitve porabe
pitne vode, kar potrdijo s podpisi v ustreznem dokumentu. Stroški
delitve bremenijo uporabnika. V tem dokumentu se morajo uporabniki
zavezati, da bodo sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe
vode. |
|
|
Vodomerne naprave v interni inštalaciji služijo uporabniku
za njegovo lastno kontrolo in jih izvajalec javne službe ne odčituje in
ne vzdržuje. |
|
|
27. člen |
|
|
K ceni za porabljeno vodo oziroma tarifam daje soglasje
občinski svet občine. Predlog cen pripravi izvajalec javne službe
skladno z veljavnimi predpisi, kalkulativnimi osnovami in sprejeto
poslovno politiko. Cene oblikovane v skladu s predpisi morajo pokrivati
priznane stroške (lastno ceno storitve) poslovanja nastale pri izvajanju
javne službe. |
|
|
Ob spremembi cene vode izvajalec javne službe praviloma ne
odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve nove cene
vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obdobju. Uporabniki
lahko na dan spremembe cene vode sami odčitajo stanje vodomera in ga na
posebnem obrazcu v osmih dneh sporočijo izvajalcu javne službe. V tem
primeru se za obračun uporabi sporočeno stanje vodomera – odčitek. |
|
|
28. člen |
|
|
Vode, ki je bila porabljena za požarnovarstvene namene
oziroma za odpravo elementarnih in drugih katastrofalnih posledic ni
potrebno plačati, če je bila poraba v roku določenem s tem odlokom
prijavljena izvajalcu javne službe in jo je le-ta označil za upravičeno. |
|
|
VIII. PRAVICE IN
OBVEZNOSTI |
|
|
29. člen |
|
|
Izvajalec javne službe je dolžan zagotavljati vsem
uporabnikom vodo, ki mora ustrezati določilom Pravilnika o pitni vodi
(Uradni list RS, št. 19/04, 35/04). |
|
|
Kadar voda ni ustrezna, je izvajalec javne službe dolžan o
tem obvestiti uporabnike. V obvestilu mora biti naveden predviden čas in
vzrok neustreznosti, možen način uporabe in način začasne oskrbe z vodo. |
|
|
30. člen |
|
|
Kadar zaradi izrednih okoliščin uporabnikom ni možno
zagotoviti enakomerno in normalno oskrbo z vodo, mora izvajalec javne
službe ukreniti vse, da se zagotovi čimprejšnjo normalno oskrbo. |
|
|
31. člen |
|
|
Ob omejitvah je izvajalec javne službe dolžan ukrepati v
skladu s sprejetimi načrti ukrepov ob izrednih razmerah. Uporabniki so v
takih primerih vodo dolžni uporabljati le za osnovne življenjske potrebe
ter za požarno varnost. |
|
|
32. člen |
|
|
Uporabniki vode iz drugih virov oskrbe so dolžni
uporabljati vodni vir na krajevno uveljavljeni način in pri odvzemu
oziroma porabi vode ravnati tako, da ne bo prizadeto stanje vodnega
vira. Pri nastopu izrednih razmer ali omejitvah so dolžni po potrebi
dati svoje kapacitete na razpolago za koriščenje prednostne preskrbe za
osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno varnost. |
|
|
33. člen |
|
|
Izvajalec javne službe ima pravico in dolžnost prekiniti
dobavo vode uporabnikom na njihove stroške v naslednji primerih: |
|
|
1. če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno
odpove ali zahteva zaporo vode, |
|
|
2. če se uporabnik ni ravnal v skladu z ukrepi ob izrednih
razmerah, |
|
|
3. če stanje interne instalacije ali vodomernega jaška
ogroža kvaliteto vode v vodovodu ali je prostor z vodomerno napravo
nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemarjen, da to ovira
odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je določil izvajalec javne
službe te pomanjkljivosti ne odpravi, |
|
|
4. če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe
dovoli priključitev drugega uporabnika na interno instalacijo, ali če
poveča odjem vode brez soglasja izvajalca javne službe, ali če interna
instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim
uporabnikom in uporabnik v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe
tega ne odpravi, |
|
|
5. če uporabnik ne omogoči izvajalcu javne službe
odčitavanje ali zamenjavo vodomerne naprave, pregled priključka, ali če
na kakršenkoli način ovira redno vzdrževanje in popravilo vodovoda, |
|
|
6. če pri urejanju okolice ni upošteval določil tega
odloka in Tehničnega pravilnika, |
|
|
7. če uporabnik odjema vodo na nedovoljen način oziroma
odstrani plombo na spojnici vodomera, |
|
|
8. če uporabnik ne določi pooblaščenca ali ne sporoči
stanja vodomerne naprave kot to določa 25. člen tega odloka, |
|
|
9. če uporabniki v večstanovanjskem objektu ne uredijo
medsebojnih razmerij kot to določa 26. člen tega odloka in zaradi tega
ne plačujejo porabljene vode, |
|
|
10. če uporabnik ne poravna računa ali položnice za
porabljeno vodo v 8 dneh po opozorilu, da mu bo zaradi dolga prekinjena
dobava vode. |
|
|
Dobava vode je prekinjena dokler ni odpravljen vzrok
prekinitve. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške
izterjave, prekinitve in ponovne priključitve, ki jih določi izvajalec
javne službe. |
|
|
34. člen |
|
|
Izvajalec javne službe je dolžan: |
|
|
– upravljati z javnimi vodovodi in skrbeti za varovanje
vodovodov in jih vzdrževati, |
|
|
– vsem uporabnikom zagotavljati zdravstveno ustrezno vodo
v skladu s Pravilnikom o pitni vodi, |
|
|
– zagotoviti zadostno količino vode in predpisan tlak, |
|
|
– spremljati in analizirati stanje oskrbe uporabnikov in
virov oskrbe z vodo, pripravljati programe, načrte, predloge in izvajati
ukrepe za tehnične in sanitarne izboljšave vodnih virov kakor tudi
oskrbe z vodo v celoti, |
|
|
– ugotavljati stanje vodnih virov, ki jih koristi ter
vzpodbujati in izvajati ukrepe za zavarovanje vodnih virov pred
onesnaževanjem, |
|
|
– pripraviti program ukrepov oskrbe z vodo iz vodovodov ob
izrednih razmerah in skrbeti za njihovo izvajanje, |
|
|
– pripraviti sanacijski program za sanacijo oporečnih
vodnih virov, |
|
|
– voditi in dopolnjevati kataster vodovodnega omrežja, |
|
|
– skladno s predpisi obnavljati in kontrolirati vodomerne
naprave, |
|
|
– občini posredovati poslovno in letno poročilo za
področje vodooskrbe. |
|
|
35. člen |
|
|
Izvajalec javne službe je dolžan v tehnološkem in idejnem
pogledu pripravljati programe razvoja vodooskrbe in predlaga kratkoročne
in dolgoročne vire za izvedbo teh projektov. |
|
|
IX. NADZOR |
|
|
36. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo
izvajalec javne službe, komunalni nadzornik in pristojne inšpekcijske
službe. |
|
|
O imenovanju komunalnega nadzornika je občina dolžna
obvestiti izvajalca javne službe. |
|
|
X. VIRI FINANCIRANJA
JAVNE SLUŽBE |
|
|
37. člen |
|
|
Viri financiranja javne službe so: |
|
|
– vodarina, |
|
|
– vzdrževalnina priključka, |
|
|
– sredstva za varovanje vodnih virov, |
|
|
– prispevki občanov, |
|
|
– sredstva občinskega proračuna, |
|
|
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov, |
|
|
– takse, |
|
|
– dotacije in subvencije, |
|
|
– druga sredstva namenjena za izgradnjo in delovanje
sistemov oskrbe s pitno vodo. |
|
|
XI. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
38. člen |
|
|
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje izvajalec
javne službe: |
|
|
1. če ravna v nasprotju z 10. členom odloka, |
|
|
2. če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena
odloka, |
|
|
3. če ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 29.
člena odloka, |
|
|
4. če ravna v nasprotju s 30. členom odloka, |
|
|
5. če ravna v nasprotju z 31. členom odloka, |
|
|
6. če ravna v nasprotju s 33. in 34. členom odloka, |
|
|
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se z denarno
kaznijo 60.000 tolarjev kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca javne
službe. |
|
|
39. člen |
|
|
Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje
posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem
dejavnosti, če: |
|
|
1. ravna v nasprotju drugim stavkom 7. člena odloka, |
|
|
2. ravna v nasprotju z 8. členom odloka, |
|
|
3. ravna v nasprotju z 11., 12., 13. in 14. členom odloka, |
|
|
4. ravna v nasprotju s prvim, tretjim, in četrtim
odstavkom 18. člena odloka, |
|
|
5. ravna v nasprotju z 21. členom odloka, |
|
|
6. ravna v nasprotju z 22. členom odloka, |
|
|
7. ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 25.
člena odloka, |
|
|
8. ravna v nasprotju z 31. in 33. členom odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje
pravna oseba, če: |
|
|
1. ravna v nasprotju z drugim stavkom 7. člena odloka, |
|
|
2. ravna v nasprotju z 8. členom odloka, |
|
|
3. ravna v nasprotju z 11., 12., 13. in 14. členom odloka, |
|
|
4. ravna v nasprotju s prvim, tretjim, in četrtim
odstavkom 18. člena odloka, |
|
|
5. ravna v nasprotju z 21. členom odloka, |
|
|
6. ravna v nasprotju z 22. členom odloka, |
|
|
7. ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 25.
člena odloka, |
|
|
8. ravna v nasprotju z 31. in 33. členom odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo 60.000,00 tolarjev se kaznuje za
prekršek iz drugega odstavka tega člena tudi odgovorno osebo pravne
osebe. |
|
|
Z denarno kaznijo 60.000,00 tolarjev se za prekršek
kaznuje posameznik, če: |
|
|
1. ravna v nasprotju z 11., 12., 13. in 14. členom odloka, |
|
|
2. ravna v nasprotju s prvim, tretjim, in četrtim
odstavkom 18. člena odloka, |
|
|
3. ravna v nasprotju z 31. in 33. členom odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo 30.000,00 tolarjev se za prekršek
kaznuje posameznik, če: |
|
|
1. ravna v nasprotju z drugim stavkom 7. člena odloka, |
|
|
2. ravna v nasprotju z 8. členom odloka, |
|
|
3. ravna v nasprotju z 21. členom odloka, |
|
|
4. ravna v nasprotju z 22. členom odloka, |
|
|
5. ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 25.
člena odloka, |
|
|
XII. PREHODNA IN
KONČNA DOLOČBA |
|
|
40. člen |
|
|
Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka prenehajo veljati
določbe Pravilnika o pogojih in načinu dobave in odjema pitne vode v
območju Občine Ptuj, ter za gradnjo in vzdrževanje vodovodnih odjemov in
naprav (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj št. 22/82 in 7/83). |
|
|
41. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 352-05-2/03 |
|
|
Zavrč, dne 17. novembra 2004. |
|
|
Župan
Občine Zavrč
Miran Vuk l. r. |
|