Na podlagi
3. in 7. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah
(Uradni
list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11
– ORZGJS40), 149. člena
Zakona
o varstvu okolja
(ZVO-1, Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 –
ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09,
108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13 in 56/15), 3. in 17. člena
Zakona
o prekrških
(ZP-1, Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13,
111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US) in 10. člena
Statuta Občine Slovenska Bistrica
(Uradni
list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 7.
redni seji dne 18. 11. 2015 sprejel |
|
O D L O K |
o oskrbi z
vodo na območju Občine Slovenska Bistrica |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(vsebina) |
Ta odlok
določa način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe
s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba), splošne pogoje
zagotavljanja oskrbe z vodo, določitev upravljavcev vodovodov na območju
občine, obveznosti upravljavcev in uporabnikov, pogoje priključitve na
javni vodovod, gospodarjenje z napravami in objekti, pravice, dolžnosti
in odgovornosti upravljavcev in uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom
vode, pogoje za prevzem objektov in naprav za oskrbo z vodo v
upravljanje, pogoje za odvzem vode iz hidrantov, nadzor nad izvajanjem
tega odloka v Občini Slovenska Bistrica in prenos javnih vodovodnih
sistemov v last Občine Slovenska Bistrica. |
|
2. člen |
(namen) |
Namen tega
odloka je: zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z vodo z učinkovitim
izvajanjem javne službe, uskladitev z veljavnimi predpisi, ki se
nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode ter
zagotavljanje trajnostnega razvoja oskrbe z vodo. |
|
3. člen |
(pomen
izrazov) |
(1) Izrazi,
uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1. Pitna
voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja področje pitne vode. |
2. Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz
vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo. |
3. Odjemno
mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega
porabnika. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več
porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona
zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi. |
4. Sistem
za oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: vodovod) je sistem elementov
vodovoda kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo
pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega
obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih
vodovodov in ima enega upravljavca. |
5. Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s
katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov,
ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna
vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke. |
6. Javni
vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov,
lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je
namenjen kot občinska javna infrastruktura opravljanju storitev javne
službe. |
7. Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki
objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so
namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do
sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega
vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. |
8. Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani
tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka
v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno
za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V
sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z
zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin.
Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska
gospodarska javna infrastruktura. |
9. Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov
neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na
večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda. |
10. Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti
oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno
vodo. |
11. Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki
uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno
varstveno funkcijo. |
12. Upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s
predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca
javne služba in je strokovno usposobljena služba, ki upravlja z
vodovodnimi sistemi, skladno z veljavno zakonodajo. |
13. Upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero
imajo lastniki zasebnega vodovoda, kateri se oskrbujejo v okviru lastne
oskrbe s pitno vodo, sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju. |
14. Nedovoljen odvzem pitne vode, so vsi odjemi pitne vode, ki so v
neskladju s tem odlokom in zakonodajnimi predpisi. |
15. Cena
storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz vodarine in
omrežnine. |
16. Vodarina je del cene, ki vključuje neposredne stroške materiala,
storitev in dela, splošne proizvajalne, nabavno-prodajne in upravne
stroške, neposredne stroške prodaje, stroške vodnega povračila za
prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v
skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo ter druge poslovne
stroške in odhodke. |
17. Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne
infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo, stroške
amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna
infrastruktura, stroške zavarovanja infrastrukture, odškodnin, obnove in
vzdrževanja priključkov na javni vodovod v obsegu nalog izvajalca javne
službe oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno
vodo, stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti
in plačilo za vodno pravico. |
18. Izgube
pitne vode iz vodovoda (v nadaljnjem besedilu: vodne izgube) so razlika
med načrpano ali odvzeto pitno vodo iz zajetij za pitno vodo, ki
napajajo vodovod in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom
javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali prebivalcem pri lastni
oskrbi s pitno vodo. |
19. Lastna
oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s
pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri
odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega
dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode. |
20. Območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve,
obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter
posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina
zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje
predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda. |
21. Obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz
javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za
obračun izvedenih storitev javne službe. |
22. Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni
vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod
od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema. Priključek na
javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega
objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture.
Priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer
so sestavni deli priključka na javni vodovod. |
23. Priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo
skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki
ureja pitno vodo. |
24. Rezervno zajetje za pitno vodo je objekt, ki je kot aktivna rezerva
namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega
vodovoda s pitno vodo. |
25. Vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki
urejajo vode. |
26. Zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu
vode iz vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo. |
27. Zbirni
kataster gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster o omrežjih
in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska
uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko
načrtovanje. |
(2) Vsi
ostali izrazi, ki niso definirani v prejšnjem odstavku in so uporabljeni
v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v Uredbi o oskrbi s
pitno vodo (v nadaljevanju: uredba) (Uradni list RS, št. 88/12) in
Pravilniku o pitni vodi (v nadaljevanju: pravilnik) (Uradni list RS, št.
19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 35/07, 25/09). |
|
4. člen |
(tehnični
pravilnik) |
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi, uporabi objektov in naprav za
izvajanje javne službe bo opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in
uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (v nadaljevanju: Tehnični
pravilnik), ki ga izvajalec javne službe sprejme v roku enega leta od
začetka veljavnosti tega odloka. |
|
5. člen |
(uporaba
storitev javne službe) |
(1) S
storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo iz javnega
vodovoda stavb in gradbenih inženirskih objektov, če se v njih
zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. |
(2) Za
storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih
stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v
stanovanjskih stavbah s pitno vodo, ne glede na to, ali se zagotavlja iz
javnega vodovoda, če: |
– iz vode
zaradi njene rabe nastaja industrijska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo; |
– je namen
rabe vode proizvodnja pijač; |
– se voda
rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina
proizvodov; |
– se voda
rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali |
– se voda
rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine. |
(3) Ne
glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo
zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službe šteje: |
– oskrba
stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v
njih izvajajo državne ali občinske javne službe; |
– oskrba s
pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin; |
– oskrba
zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo; |
– oskrba s
pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi in |
– oskrba s
pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz
prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3. |
|
6. člen |
(zagotavljanje javne službe) |
(1) Javno
službo oskrbo s pitno vodo Občina Slovenska Bistrica zagotavlja skladno
z Zakonom o varstvu okolja in Zakonom o gospodarskih javnih službah. |
(2) Lastnik javnega vodovodnega sistema v upravljanju in vzdrževanju
Komunale Slovenska Bistrica d.o.o. je Občina Slovenska Bistrica. Ostala
infrastruktura oskrbe s pitno vodo je v lasti upravljavcev navedenih v
tretjem odstavku 6. člena tega odloka. |
(3) Izvajalci obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno
vodo ter upravljavci objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo na
celotnem območju občine so: Komunala Slovenska Bistrica, KS Zgornja
Ložnica, KS Zgornja Polskava, KS Tinje, OKP Rogaška Slatina, KS Spodnja
Polskava, KS Alfonz Šarh in Vodovodna zadruga Pohorski izviri (v
nadaljevanju: izvajalec ali upravljavec). |
(4) Občina
Slovenska Bistrica sklene pogodbe za opravljanje obvezne občinske
gospodarske javne službe z izvajalci iz prejšnjega odstavka. Vsi
upravljavci morajo delovati skladno z veljavno zakonodajo. |
|
7. člen |
(strokovna
usposobljenost) |
Upravljavci morajo biti tehnično opremljeni in strokovno usposobljeni za
kakovostno izvajanje javne službe. Upravljavec mora imeti zaposleno
odgovorno osebo za vprašanja zdravstvene ustreznosti in varnosti javne
oskrbe s pitno vodo, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo
naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri. |
|
II. OSKRBA
S PITNO VODO |
|
8. člen |
(uporabniki storitev javne službe) |
(1) Uporabniki
storitev javne službe oskrbe z vodo so lastniki stavbe, dela stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se
zanj zagotavlja javna služba. |
(2) Če je
stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko
obveznost uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden
od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. |
(3) V
večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema
pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznost uporabnikov
javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev
stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja
upravljanje večstanovanjskih stavb. |
(4) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo izvajalca
javne službe pravočasno pisno obveščati o statusnih in lastninskih
spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem in o
vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter
skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje. |
(5) Pisno
obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega
obračunskega obdobja in obsega listino o prenosu lastninske pravice,
številko in naslov odjemnega mesta ter podpisano izjavo novega
uporabnika na obrazcu izvajalca javne službe, da vstopa v že sklenjeno
pogodbeno razmerje. |
(6) Izvajalec javne službe se lahko dogovori z upravnikom stavbe, da mu
mesečno zagotavlja podatke, ki so osnova za porazdelitev stroškov ali
podatke o stanju na internih veljavnih vodomerih. Obračun storitev ter
izstavitev računov posameznim uporabnikom pa izvede izvajalec javne
službe. |
(7) Razlika porabe vode, ki nastane med glavnim vodomerom in internimi
vodomeri se enakomerno porazdeli na vse uporabnike vode v stavbi, ki
nimajo vgrajenih internih merilnih vodomerov. V primeru, da živijo v
stavbi, pri kateri se poraba vode meri z enim glavnim vodomerom tudi
živali, se pri podatkih upošteva žival kot 1/3 uporabnika. |
(8) V
primeru, ko večstanovanjski objekt nima upravnika, se lahko izvajalec
dogovori z vsemi uporabniki večstanovanjskega objekta o načinu
zagotavljanja podatkov za porazdelitev stroškov porabe pitne vode in
obračun, ki ga izvaja izvajalec javne službe. |
(9) Uporabniki javne službe iz prve in druge alineje tretjega odstavka
5. člena tega odloka so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb
ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se
odvzema iz javnega vodovoda. |
(10) Uporabniki javne službe iz tretje in četrte alineje tretjega
odstavka 5. člena tega odloka so občine. |
|
9. člen |
(lastna
oskrba s pitno vodo) |
(1) Lastna
oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območjih poselitve in za
posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne
zagotavlja javne službe oskrbe s pitno vodo. |
(2) Če je
stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z
merili iz uredbe in tega odloka priključitev na javni vodovod ni
obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe
prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji
veljavne zakonodaje in je pridobljeno vodno dovoljenje za uporabo
vodnega vira. |
|
10. člen |
(območja
izvajanja oskrbe z vodo) |
(1) Občine
morajo zagotavljati izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo
na območju poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in
z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na
hektar. |
(2) Ne
glede na prvi odstavek tega člena mora biti z javnim vodovodom
opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim
prebivališčem in z gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s
stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja
lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta v skladu s predpisi,
ki urejajo graditev objektov in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja: |
– da se iz
posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s
stalnim prebivališčem in |
– da je
letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot
10 m3 pitne vode na dan. |
|
11. člen |
(evidenca
upravljavcev) |
(1) Občina
mora pristojnemu ministrstvu poročati o vodenju evidenc o upravljavcih
javnih in zasebnih vodovodov ter o spremembah. |
(2) Upravljavci občini zaradi poročanja ministrstvu posredujejo podatke
o firmi oziroma imenu in sedežu upravljavca javnega vodovoda. |
|
12. člen |
(poročilo
o standardih opremljenosti) |
(1) Občina
ministrstvu najpozneje do 28. februarja tekočega leta posreduje poročilo
o standardih opremljenosti iz 9. člena uredbe na dan 31. decembra
preteklega leta, v skladu z navodili, ki jih objavi ministrstvo na
svojih spletnih straneh. |
(2) Sestavni del poročila iz prejšnjega odstavka so tudi podatki o
stanju lastne oskrbe s pitno vodo in načrtovani ukrepi za zagotavljanje
predpisanih standardov opremljenosti, kjer ti še niso doseženi. Občina
mora občanom omogočiti vpogled v letno poročilo iz prvega odstavka tega
člena na sedežu občine. |
|
13. člen |
(poročilo
o izvajanju javne službe) |
(1) Izvajalci
javne službe pošljejo ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta
letno poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto, v skladu z
navodili, ki jih ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh. |
(2) Sestavni del letnega poročila o izvajanju javne službe so tudi
podatki iz evidenc o opravljanju storitev javne službe in podatki
monitoringa kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za
pitno vodo. |
(6) Izvajalci javne službe morajo uporabnikom javne službe omogočiti
vpogled v letno poročilo iz prvega odstavka tega člena na sedežu
izvajalca javne službe. |
(4) Izvajalci javne službe morajo voditi evidence in pristojnemu
ministrstvu poročati skladno z navodili in zahtevami o: |
– oskrbovalnem območju in poselitvenih območjih ter številu prebivalcev
s stalnim prebivališčem na oskrbovalnem območju; |
– uporabnikih javne službe; |
– priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih; |
– tehničnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda; |
– vodnih
virih, ki napajajo posamezni vodovod ali vodovodni sistem; |
– vodni
bilanci javnega vodovoda; |
– pravici
rabe vode za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj; |
– rabi in
namenu rabe pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim odstavkom
5. člena tega odloka ne šteje za rabo v okviru storitev javne službe; |
– monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za
pitno vodo; |
– letni
rabi vode za oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno vodo iz
poročil o izvajanju javne službe; |
– stroških
in cenah obveznih storitev javne službe. |
(5) Izvajalec javne službe mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem
členom hraniti najmanj deset let. |
|
14. člen |
(določitev
upravljavca javnega in zasebnega vodovoda) |
(1) Javni
vodovod mora imeti upravljavca javnega vodovoda. Občina zagotavlja
vodenje evidence upravljavcev javnih vodovodov na svojem območju. |
(2) V
primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti
upravljavca, če oskrbuje: |
– eno ali
več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno 5 ali več stanovanj, v
katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem; |
– eno ali
več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb
za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb,
trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali
stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali
skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in |
– eno ali
več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna
raba vode iz zasebnega vodovoda. |
(3) Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti
pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o
upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti pristojno občino. |
(4) Če med
osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne
oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu
zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi
izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja. |
(5) Kadar
imajo stavbe iz drugega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati
upravljavec zasebnega vodovoda, ni potrebno skleniti pogodbe o
upravljanju zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o
njegovem upravljanju pisno obvestiti pristojno občino. |
|
15. člen |
(upravljanje javnega vodovoda) |
(1) Objekte
in naprave javnega vodovoda, ki so v lasti občine, jih ta na predpisan
način prenese v upravljanje izvajalcu javne službe. |
(2) Način
upravljanja objektov ali naprav javnega vodovoda, ki so v solastništvu
več občin, občine uredijo z medsebojno pogodbo. |
(3) Upravljavec javnega vodovoda njegovega upravljanja ne sme prepustiti
podizvajalcu. |
(4) Obveznosti občine in upravljavca javnega vodovoda v zvezi z rednim
in investicijskim vzdrževanjem in ustreznim zavarovanjem javnega
vodovoda se določijo s pogodbo. |
|
16. člen |
(vodno
dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda) |
(1) Za
rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je
treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v
nadaljevanju: vodno dovoljenje). |
(2) Vodno
dovoljenje mora pridobiti občina, če so objekti in oprema javnega
vodovoda v njeni lasti. |
|
17. člen |
(vodno
dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo) |
(1) Za
rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno
vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki
vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo. |
(2) Če je
lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje
s pitno vodo več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma
lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za
pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz
zasebnega vodovoda. |
|
III. STORITVE JAVNE SLUŽBE |
|
18. člen |
(obvezne
storitve in naloge javne službe) |
(1) V
okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda zagotavlja: |
– oskrbo s
pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi
in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo; |
– obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o
njihovih obveznostih in izvajanju javne službe; |
– redno
vzdrževanje javnega vodovoda; |
– redno
vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za
gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari; |
– redno
vzdrževanje priključkov na javni vodovod; |
– vodenje
evidenc opravljanja storitev javne službe; |
– posredovanje poročila o izvajanju javne službe ministrstvu; |
– izdelavo
programa oskrbe s pitno vodo v skladu z uredbo o oskrbi s pitno vodo; |
– izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s
predpisi, ki urejajo pitno vodo; |
– monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za
pitno vodo; |
– monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s
pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz
zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno
vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega
dovoljenja ali koncesije; |
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v
skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja; |
– občasno
hidravlično modeliranje javnega vodovoda; |
– izdelavo
programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu
s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
– izdelavo
programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja; |
– redno
preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v
katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda; |
– priključevanje novih uporabnikov javne službe; |
– zagotavljati mora normalno obratovanje vodovoda v okviru
razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predlog za
planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in
varovanja, zaščite in izkoriščanje vodnih virov; |
– redno
vzdrževati obračunske vodomere; |
– redno
kontrolirati kakovost vode skladno s predpisi, ki urejajo to področje; |
– kontrolirati ustreznost internega vodovodnega omrežja pred
priključitvijo na javni vodovodni sistem; |
– obveščati uporabnike o času trajanja in izvajanja ukrepov ob
prekinitvah dobave vode v sredstvih javnega obveščanja, na krajevno
običajen način ali neposredno; |
– odčitavati vodomere in redno obračunavati stroške po veljavnem
tarifnem sistemu; |
– izdajati
soglasja in omogočiti priključitev na javni vodovod, kot do določa ta
odlok; |
– organizirati preskrbo v primeru izrednih razmer in poročati o nastopu
izrednih razmer pristojnim občinskim organom; |
– sistematično pregledovati omrežje, ugotavljati izgube ter skrbeti za
avtomatizacijo; |
– vzdrževati hidrante in hidrantno omrežje; |
– opraviti
pregled interne napeljave in opraviti kontrolo kakovosti vode, v kolikor
je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna; |
– meriti
količino načrpane vode na lastnih črpališčih; |
– upoštevati pogoje o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje
pitnih voda na območju občine Slovenska Bistrica, pri posegih v prostor; |
– pri
vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja, preveriti
in po potrebi obnoviti vodovode, ki ne ustrezajo veljavnim normativom za
hidrantno omrežje; |
– načrtovati, da javni vodovodi potekajo po javnih prometnih površinah
in intervencijskih poteh na način, da je omogočeno vzdrževanje vodov in
priključkov; |
– zagotavljati, da se javni vodovodi gradijo iz atestiranih materialov
in v skladu z geotehničnimi pogoji. |
(2) Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. točke
prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za
katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v
skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v
skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda. |
(3) Redno
vzdrževanje priključkov iz 5. točke prvega odstavka tega člena obsega: |
– preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da
ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni
vodovod ter da je priključek vodotesen, |
– zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki
urejajo meroslovje, in |
– interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi
in puščanje pitne vode na priključku pred vodomerom, okvare obračunskega
vodomera in podobno). |
|
19. člen |
(priključitev na javni vodovod) |
(1) Stavba
ali gradbeni inženirski objekt iz prvega odstavka 5. člena, ki leži
znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata
biti priključena na javni vodovod v skladu s tem odlokom. |
(2) Na
javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski
objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne
vode z obračunskim vodomerom. |
(3) V
večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe
(stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z
ločenimi obračunskimi vodomeri. |
(4) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem
objektu mora biti zagotovljeno na odjemnem mestu, do katerega lahko
dostopa izvajalec javne službe. |
(5) Ne
glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem
gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo
celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda
oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem
mestu. |
(6) Načrtovanje, gradnjo in financiranje priključka na javni vodovod
mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki
se priključuje na javni vodovod. |
|
20. člen |
(prepoved
priključitve na javni vodovod) |
(1) Stavbe
ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo
emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec
javne službe ne sme priključiti na javni vodovod. |
(2) Upravljavec lahko investitorju, ki je izpolnil vse pogoje za
priključitev na javno infrastrukturo, s posebno pogodbo omogoči izvedbo
gradbiščnega priključka za dobo največ 24 mesecev in uporabo vode za
gradnjo objekta kot posebno storitev. Voda se v tem primeru ne sme
uporabljati kot pitna voda za oskrbo prebivalcev in živali. Cena vode
pri porabi gradbiščnega priključka je povečana za faktor 1,5-krat
osnovne cene vode za gospodinjski odjem. |
(3) Po
preteku roka za gradbiščni priklop mora uporabnik podati pisno zahtevo
za podaljšanje gradbiščnega priklopa na sedežu upravljavca. Gradbiščni
priklop lahko uporabnik podaljša največ za dobo enega leta. V nasprotnem
primeru upravljavec gradbiščni priklop prekine. |
(4) Če
lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz
javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice
v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanaša na rabo pitne vode
iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na
javni vodovod. |
|
21. člen |
(prepoved
lastne oskrbe s pitno vodo) |
(1) V
stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna
služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. |
(2) Ne
glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni
vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni
vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena za dobo do enega leta. |
(3) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni
vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno
vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega
vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki
urejajo vode. |
|
22. člen |
(vodovodni
sistem) |
(1) Vodovodno
omrežje, objekti in naprave so v lasti občine ali upravljavcev, glede na
to, kdo z vodovodnim omrežjem, objekti ali napravami upravlja. Vodovodno
omrežje, objekti ali naprave se delijo tudi na zunanje in interno
vodovodno omrežje, pri čemer je slednje v lasti lastnika nepremičnine. |
(2) Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti status
grajenega javnega dobra, so internega značaja, zato jih vzdržujejo
uporabniki ali od njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci. |
(3) Javno
vodovodno omrežje, objekti in naprave so: |
– magistralno vodovodno omrežje in naprave (objekti za hranjenje,
transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin,
transportni vodovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, na
katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode, vodna
črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in
naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali
regiji); |
– primarno
vodovodno omrežje, objekti in naprave (zajetja, vodnjaki, črpališča,
naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, vodovodi
od vodnih virov do sekundarnega omrežja, cevovodi med posameznimi
stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja); |
– sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod
za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali
drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in
naprave za dvig ali reduciranje tlaka na sekundarnem omrežju, naprave za
čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju). |
(4) Interno vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika so: |
– vodovodni priključek s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega
omrežja, vključno z obračunskim vodomerom ter zasunom pred in za
vodomerom; |
– vodomerni jašek ali niša; |
– interni
hidranti, interni vodomeri, naprave za znižanje ali dvigovanje tlaka
vode, vodni zbiralniki za sanitarno, požarno in industrijsko vodo,
naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in
naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali pogodbeno
dogovorjenim odjemnim mestom; |
– interna
instalacija za obračunskim vodomerom. |
(5) Objekti in naprave uporabnikov so v lasti oziroma osnovno sredstvo
uporabnikov, ki jih zgradijo na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta na
lastne stroške, z njimi upravljajo in vzdržujejo na lastne stroške. |
(6) Naprave in objekti za skupno rabo so: |
– objekti
in naprave za oskrbo prebivalstva s požarno vodo v javni rabi (hidrant
in hidrantna omrežja); |
– vodovodna omrežja za vzdrževanje javnih površin. |
(7) Vzdrževanje naprav in objektov za skupno rabo v lasti občine se
financira iz sredstev pridobljenih s prodajo vode in proračuna občine. |
(8) Upravljavci javne infrastrukture v lasti občine, so dolžni vsako
leto, najkasneje do 30. novembra, za naslednje leto, predložiti občinski
strokovni službi, pristojni za okolje in prostor, finančno ovrednoten
plan vseh del, ki so povezani z vzdrževanjem in obnavljanjem teh naprav
in objektov. |
|
23. člen |
(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij) |
(1) Za
izvedbo vzdrževalnih del na javnem vodovodu skrbi izvajalec javne
službe. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne
službe. |
(2) Investitor v obnovo javnega vodovoda je občina. Občina s tem odlokom
pooblašča izvajalca javne službe Komunalo Slovenska Bistrica d.o.o., za
izvedbo in nadzor obnovitvenih investicij v višini letne najemnine,
pobrane za infrastrukturo. |
(3) Investitor v novogradnjo javnega vodovoda je občina, ki pa lahko
izvajalca javne službe s pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje in
nadzor investicije. |
(4) Če
investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba,
mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri izvedbi
javnega vodovodnega omrežja, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti
in plačati stroške nadzora. |
(5) Vse
navezave novih vodovodov na obstoječi, delujoči vodovodni sistem izvaja
izključno samo imenovani izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo na
območju izvajanja investicije tretje osebe, zaradi zagotavljanja
varnosti oskrbe s pitno vodo uporabnikov. Stroški navezav so stroški, ki
jih zagotavlja tretja oseba (izvajalec investicije). |
(6) V
primeru rekonstrukcije javnega vodovoda so priključki v cestnem telesu
in ponovna priključitev na obstoječi priključek strošek obnove vodovoda,
ki se financira iz javnih sredstev. |
(7) Celotno redno in investicijsko vzdrževanje obstoječih vodovodnih
priključkov, ki je potrebno za normalno funkcioniranje sistema oskrbe s
pitno vodo uporabnikov, izvaja izvajalec javne službe v okviru storitev
javne službe iz planiranega dela postavke omrežnine. |
(8) Vodovodni priključki se obnavljajo v skladu z letnim vzdrževalnim
investicijskim planom občine, razen: |
– če
dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča
okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo; |
– če je
priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov; |
– v
primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela
javne infrastrukture; |
– če
obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom. |
|
24. člen |
(prekinitev oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda) |
(1) Upravljavec
javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine oskrbo s pitno
vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s
pitno vodo drugih uporabnikov javne službe. |
(2) Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo
s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali
priključkih na javni vodovod. |
(3) V
primeru načrtovanih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o
predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo
uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno
prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni
strani. |
(4) V
primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o
predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo
uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način in z objavo
na svoji spletni strani. |
(5) V
primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi
višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi
in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju
prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe
obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa
v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi. |
(6) V
primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora
upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno
vodo za nujni obseg porabe, razen če do prekinitve pride zaradi razlogov
iz prvega odstavka tega člena. |
(7) Vsak
javni vodovod mora imeti zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, iz
katerih se lahko v nujnih primerih zagotavlja oskrba s pitno vodo na
območju javnega vodovoda, vsaj v nujnem obsegu porabe pitne vode, pri
čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode
za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in
življenje na območju javnega vodovoda. |
(8) Podrobnejši pogoji prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo v
času izrednih razmer so določeni v predpisu občine v Pravilniku o oskrbi
z vodo v izrednih razmerah na območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni
list RS, št. 112/03). |
|
25. člen |
(krajše
prekinitve) |
(1) Upravljavec
ima pravico za krajši čas prekiniti dobavo vode brez predhodnega
obvestila uporabnikov v primerih: |
– če
stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih
uporabnikov oziroma kakovost vode v vodovodnem omrežju; |
– če
interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo
vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja; |
– če
uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo; |
– z
odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo
vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode; |
– če
uporabnik pismeno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode. |
(2) Upravljavec zagotavlja minimalni standard dobave vode po predložitvi
ustrezne posode na njegovem matičnem naslovu. |
|
26. člen |
(program
oskrbe s pitno vodo in poročila) |
(1) Javna
služba se izvaja v skladu s programom oskrbe s pitno vodo. |
(2) Program oskrbe s pitno vodo se na podlagi evidenc iz prejšnjega
člena izdela za vsako občino posebej in vsebuje naslednje vsebinske
sklope: |
1. Osnovne
podatke, ki so podatki o: |
– izvajalcu javne službe; |
– občini
izvajanja javne službe; |
– predpisih in drugi pravnih aktih, ki urejajo izvajanje javne službe,
vključno z določitvijo izvajalca javne službe in |
– območjih
javnih vodovodov, kjer se izvaja javna služba. |
2. Podatki
o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih opravljanju javne
službe, ki so podatki o: |
– javnih
vodovodih in zunanjih hidrantnih omrežjih za gašenje požarov, ki so del
javnega vodovoda; |
– zajetjih
za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo in njihovih
zmogljivostih za oskrbo s pitno vodo; |
– vodnih
pravicah za zajetja iz prejšnje alineje; |
– vodovarstvenih območjih, njihovem označevanju in izvajanju drugih
ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja in |
– cenah
obveznih storitev javne službe. |
3. Podatki
o načinu izvajanja javne službe, ki so podatki o: |
– številu
priključkov in odjemnih mest na javnem vodovodu; |
– vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju
javne službe; |
– ukrepih
za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnih vodovodih; |
– ukrepih
za zmanjševanje vodnih izgub v javnih vodovodih; |
– ukrepih
za zagotavljanje rezervnih zajetij za pitno vodo; |
– režimih
obratovanja rezervnih zajetij za pitno vodo; |
– režimu
nadomeščanja rezervnih zajetij za pitno vodo v skladu s sedmim odstavkom
16. člena te uredbe; |
– načinu
obveščanja uporabnikov javne službe; |
– izvajanju posebnih storitev z uporabo javne infrastrukture in |
– javnih
površinah, za katere se iz javnega vodovoda zagotavlja pitna voda za
pranje, namakanje ali oskrbo s pitno vodo, ki je namenjena splošni rabi. |
(3) Predlog programa oskrbe s pitno vodo pripravi izvajalec javne službe
za obdobje štirih koledarskih let in ga posreduje občini v uskladitev
najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove
uveljavitve. Ko je program usklajen z občino, ga odgovorna oseba
izvajalca javne službe potrdi. |
(4) Izvajalec javne službe pošlje potrjen program oskrbe s pitno vodo
ministrstvu najpozneje do 31. decembra v letu pred začetkom njegove
veljavnosti na način, objavljen na spletni strani ministrstva. |
(5) Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti
vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne
službe. |
(6) Programi oskrbe s pitno vodo, ki jih izvajalec javne službe pošlje
ministrstvu, niso javno dostopni, neposreden dostop do njih pa je
omogočen ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ministrstvu, pristojnemu
za obrambo, in uradu pristojnemu za državno statistiko. |
(7) Za
sprejem sprememb programa oskrbe s pitno vodo se smiselno uporabljajo
tretji do šesti odstavek tega člena, pri čemer se ne sme spreminjati
obdobje njegove veljavnosti. |
(8) V
programu oskrbe s pitno vodo morajo biti podatki, ki so poslovna
skrivnost v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, ustrezno
označeni. |
|
27. člen |
(gospodarna in varna raba zajetij za pitno vodo) |
(1) Investitorji
in načrtovalci novih javnih vodovodov, lastniki javnih vodovodov in
upravljavci javnih vodovodov morajo zagotavljati gospodarno in varno
rabo zajetij za pitno vodo. |
(2) Pri
načrtovanju in gradnji novega javnega vodovoda je treba prednostno
zagotavljati, da se poveča območje obratujočega javnega vodovoda s
priključitvijo na sosednji obratujoči javni vodovod. |
(3) Če
povečanje območja obratujočega javnega vodovoda ni mogoče zaradi
nezadostne zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova
oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda s katero se poveča
njegova zmogljivost, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost
pred zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo. |
(4) Če
povečanje območja obratujočega javnega vodovoda ni mogoče zaradi
nezadostnih količin pitne vode iz zajetij za pitno vodo obratujočega
javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti zajetij za pitno vodo
obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi
obstoječimi zajetji za pitno vodo prednost pred zagotavljanjem novih
zajetij za pitno vodo za nov javni vodovod. |
(5) Če je
za povečanje območja obratujočega javnega vodovoda treba zagotoviti nova
zajetja za pitno vodo, ima priključitev na nov ali obratujoč transportni
vodovod prednost pred zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo. |
(6) Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante
oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za
poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega
poselitvenega območja. |
|
28. člen |
(prednostna raba pitne vode iz vodovoda) |
(1) Pri
načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se
upošteva, da ima raba vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo
vode za druge namene. |
(2) Če
javni vodovod ne more zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z
zagotavljanjem pogojev za obratovanje zunanjega hidrantnega omrežja za
gašenje požarov, se viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje zagotovijo
na drug način v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom. |
(3) Če se
v skladu s prejšnjim odstavkom požarna varnost zagotavlja z zunanjim
hidrantnim omrežjem za gašenje požarov, ki ni del javnega vodovoda, mora
biti to hidravlično ločeno od javnega vodovoda. S priključkom na javni
vodovod se lahko izvede napajanje požarnega bazena. |
(4) V
primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi
katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko
upravljavec vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri
čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi
rabami vode. |
|
29. člen |
(rezervne
zmogljivosti in varno obratovanje javnega vodovoda) |
(1) Javne
vodovode občina načrtuje tako, da imajo zagotovljena rezervna zajetja za
pitno vodo, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja
javnega vodovoda. |
(2) Pri
načrtovanju rezervnih zmogljivosti javnih vodovodov se poleg območij
poselitve upoštevajo tudi obstoječa in predvidena poselitvena območja,
za katera je predvideno, da se bodo s pitno vodo oskrbovala iz javnega
vodovoda. |
(3) Rezervno zajetje za pitno vodo je drugo neodvisno zajetje za pitno
vodo, ki napaja isti javni vodovod. |
(4) Za
rezervno zajetje za pitno vodo se lahko šteje tudi drug neodvisen javni
vodovod, če je izveden ustrezen priključek nanj in je v programu oskrbe
s pitno vodo opredeljen režim obratovanja obeh javnih vodovodov v
primeru njegove uporabe. |
(5) Izvajalec javne službe lahko nadomesti rezervna zajetja za pitno
vodo z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno
vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za
vsakega prebivalca zagotoviti najmanj nujni obseg porabe pitne vode. |
|
30. člen |
(zmanjševanje vodnih izgub) |
(1) Izvajalec
javne službe mora pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub,
ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo. |
(2) Lastnik javnega vodovoda zagotavlja izvedbo investicij in
investicijskega vzdrževanja v skladu s programom za zmanjšanje vodnih
izgub iz prejšnjega odstavka. |
(3) Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati izvedbo rednega
vzdrževanja in ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri
rednem obratovanju javnega vodovoda. Upravljavec javnega vodovoda mora
zagotoviti, da se pri načrtovanju rekonstrukcije javnega vodovoda
načrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje vodnih izgub vodnih količin, ki
nastajajo pri obratovanju javnega vodovoda. |
(4) Z
izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub morata lastnik in upravljavec
javnega vodovoda vodne izgube zmanjšati na dopustno raven vodnih izgub. |
(5) Če
občina zaradi potreb po večji rabi pitne vode načrtuje oskrbo s pitno
vodo iz novih zajetij za pitno vodo ali povečanje zmogljivosti črpanja
iz obstoječih zajetij za pitno vodo, mora skupaj z izvedbo teh ukrepov
zagotoviti, da vodne izgube obstoječih javnih vodovodov ne presegajo
dopustne ravni vodnih izgub. |
|
31. člen |
(izmenjava
pitne vode med vodovodi) |
(1) Če
se več javnih vodovodov s pitno vodo oskrbuje iz istih zajetij za pitno
vodo, mora biti raba pitne vode urejena s pogodbo med imetniki vodne
pravice, lastniki in upravljavci javnih vodovodov, ki ne sme biti v
nasprotju s pridobljenimi vodnimi pravicami. |
(2) Iz
javnega vodovoda se lahko za lastno oskrbo s pitno vodo oskrbuje tudi
zasebni vodovod v skladu s prvim odstavkom tega člena. |
(3) Pri
izmenjavi pitne vode med vodovodi morajo njihovi upravljavci količino
dobavljene pitne vode meriti in evidentirati. |
(4) Oskrbovanje javnega vodovoda z vodo iz zasebnega vodovoda je
prepovedano. |
|
IV. VIRI
FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE |
|
32. člen |
(viri
financiranja) |
Javna
služba se financira iz: |
– cene
storitev javne službe; |
– proračunskih sredstev občine; |
– drugih
virov. |
|
33. člen |
(proračunska sredstva občine) |
Če cena
storitev javne službe ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne
službe in predpisanega donosa, občina za ta del zagotovi lastna
sredstva. |
|
V. NAČRTOVANJE VODOVODA |
|
34. člen |
(priključitev stavb na javni vodovod) |
Predvideno
poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali
gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami uredbe in
tega odloka. |
|
35. člen |
(upravni
postopki) |
(1) Upravljavec
javnega vodovoda na podlagi veljavne zakonodaje izdaja smernice za
načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljevanju: smernice),
mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljevanju:
mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi projektov itd. (v
nadaljevanju: pogoje), soglasja k projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja (v nadaljevanju: soglasja) in soglasja za priključitev na
javni vodovod (v nadaljevanju: soglasja za priklop) ter potrdila, pri
čemer mora investitor k vlogi predložiti v nadaljevanju navedeno
dokumentacijo. |
(2) Za
smernice in mnenja: |
– vloga za
izdajo smernic; |
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju. |
(3) Za
projektne pogoje: |
– vloga za
izdajo projektnih pogojev; |
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov; |
– idejno
zasnovo in situacijo obstoječega stanja; |
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi
napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji; |
– opis
specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo
vode; |
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s
predpisi. |
(4) Za
soglasje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo
namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov: |
– vloga za
soglasje k projektnim rešitvam; |
– projekt
za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka v
sklopu načrta strojnih instalacij; |
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500; |
– soglasje
lastnikov ali uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal vodovodni
priključek, oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti
soglasje lastnika, služnostna pogodba; |
– soglasje
za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi); |
– dokumentacijo, vezano na odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in
padavinskih voda, če se objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z
javnim kanalizacijskim sistemom; |
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s
predpisi. |
(5) Za
soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev
gradbenega dovoljenja: |
– vloga za
soglasje za priključitev; |
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici do gradnje v
skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora; |
– katastrski načrt (načrt parcele); |
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500; |
– načrt
instalacij; |
– soglasje
za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi); |
– pri
notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje
lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma
sodno odločbo, ki nadomesti soglasje; |
– pogodbo
o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to
predpisano. |
(6) Za
soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih
objektov: |
– vloga za
soglasje za priključitev; |
– gradbeno
dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega
objekta; |
– projekt
vodovodnega priključka; |
– projekt
interne vodovodne inštalacije ali potrdilo upravljavca o pregledu
interne inštalacije; |
– pri
notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje
lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma
sodno odločitev, ki nadomesti soglasje; |
– pogodbo
o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. |
(7) Za
soglasje/pogodbo za začasni priključek, katero se lahko izda za
gradbiščne priključke, javne prireditve, začasne objekte in podobne
primere, vendar za obdobje največ dveh let: |
– vloga za
izvedbo začasnega priključka; |
– situacijo (po potrebi z vrisanim objektom) v merilu 1:500; |
– upravno
dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.); |
– opis
dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja
priključka; |
– pri
notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje
lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma
sodno odločbo, ki nadomesti soglasje; |
– dokument
o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor; |
– soglasje
za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi); |
– dokazilo
o načinu zagotavljanja odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki
ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je
to predpisano. |
(8) Za
soglasje za ukinitev priključka: |
– vloga za
ukinitev priključka; |
– situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim
priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500; |
– potrdilo
pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti
stavbe. |
(9) Za
soglasje k spremembam: |
– vloga, |
– projekte
in opise, ki se nanašajo na spremembe. |
(10) Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga
izda upravljavec v skladu z določili odloka in v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov in urejanje prostora. |
(11) Objekt se priključi na javni vodovod samo s pisnim soglasjem
upravljavca, ki priključitev tudi izvede. Kolikor uporabnik oziroma
investitor sam ne zaprosi za izdajo soglasja za priključitev na javni
vodovod, ga mora upravljavec obvestiti, da je priključitev obvezna in mu
posredovati pogoje za izdajo soglasja za priključitev na javni vodovod. |
(12) Investitor in uporabnik sta dolžna zagotoviti izvedbo priključka v
okvirih, ki so določeni s soglasjem. Za vsak odmik v postopku izvedbe
priključka in spremembe na priključku, mora uporabnik ponovno pridobiti
soglasje upravljavca. |
(13) Projektne pogoje izdaja upravljavec tudi k tistim gradnjam
objektov, ki se priključujejo na lasten vir oskrbe s pitno vodo, kakor
tudi v primerih, ko za objekt ne potrebuje vode in v primerih, kadar je
potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta. |
(14) Za
pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja člen v celoti,
gradbenega dovoljenja pa ni treba predložiti, če je bil objekt zgrajen
pred letom 1967; lastnik to dokaže z veljavno uradno listino ali izjavo
pod materialno in kazensko odgovornostjo. |
(15) Upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih
pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture. Za
potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki
jih izda upravljavec na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz
prvega odstavka tega člena, upravljavec zaračuna materialne stroške po
merilih in tarifi storitve javne službe, ki so določene v ceniku
upravljavca. |
|
36. člen |
(določitev
pogojev priključitve) |
Pri izdaji
soglasja iz prejšnjega člena tega odloka mora upravljavec določiti: |
– minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja; |
– pogoje
in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivi novogradnje; |
– traso,
globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javno
omrežje; |
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška; |
– dimenzijo in tip vodomera, ki mora biti vgrajen v zunanjem vodomernem
jašku; |
– tehnične
pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom; |
– pogoje
zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa vodovodnega
priključka; |
– posebne
zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju
podtalnice; zajetij vodnih virov ali na območjih predvidenih za zajem
pitne vode; |
– posebne
pogoje v primeru neustreznega tlaka vode; |
– ostale
pogoje, ki so določeni s Tehničnim pravilnikom za projektiranje,
tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema. |
|
37. člen |
(obveznost
priključitve na javni vodovod) |
(1) Kjer
je javni vodovod že zgrajen ali se gradi ali rekonstruira, je
priključitev vsakega novega objekta na javni vodovod obvezna. |
(2) Ob
gradnji ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja je obvezna prestavitev
merilcev porabe vode izven objekta v zunanje termoizolacijske jaške,
vseh uporabnikov na območju rekonstrukcije omrežja. Vodomerni jašek
vključno z montažo je strošek uporabnika, prevezava vodomernega mesta v
objektu, kjer je bil nameščen vodomer, pa strošek upravljavca. |
(3) Lokacija vodomernega jaška mora biti čim bližja parcelni meji,
oziroma oddaljena maksimalno 15 m od glavnega vodovodnega cevovoda. |
(4) Priporočljivo je, da uporabniki ob rekonstrukciji izvedejo menjavo
dovodne cevi od nove lokacije merilnega jaška do objekta. Menjava tega
dela vodovodnega priključka, vključno z gradbenimi deli, je strošek
uporabnika. |
(5) Če se
v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju,
kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe,
rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz
zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je
izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na
javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški zaradi dolžine
priključka, ki presega 200 m. |
(6) Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na
način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov
priključenih na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v
javnem vodovodu. |
|
38. člen |
(storitve
v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod) |
(1) Priključek
stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med
sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri
porabniku pitne vode. |
(2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme
priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe.
Vodovodni priključek izdela upravljavec na stroške uporabnika.
Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe. |
(3) Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na
sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje
izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni
vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne
službe plačati v okviru omrežnine. Upravljavec javnega vodovoda mora
voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni
vodovod, v primeru novogradenj pa tudi o trasah priključkov z izvedbo
geodetskega posnetka. |
(4) Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na
svojo interno vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni priključek
brez soglasja upravljavca. |
Podrobnejši pogoji izvedbe vodovodnega priključka se določijo v
Tehničnem pravilniku. |
|
39. člen |
(stalen
ali začasen priključek) |
(1) Priključek
stavbe na javni vodovod mora biti izveden v skladu s tem odlokom in
pogoji soglasja upravljavca. |
(2) Upravljavec je dolžan izdelati priključek najkasneje v tridesetih
dneh od pisne vloge uporabnika za izvedbo priključka, s tem da je
uporabnik izpolnil vse pogoje iz prvega odstavka tega člena in poravnal
vse obveznosti do občine in upravljavca. Upravljavec sme priključiti
uporabnika, ko so vsa gradbena dela predhodno izvedena na način, kot to
določa Tehnični pravilnik. Vodovodni priključek je lahko stalen ali
začasen. Vsaka sprememba dimenzije priključka se obravnava kot nov
priključek. |
|
40. člen |
(vodomerna
mesta) |
(1) Nova
priključitev na javni vodovod je možna po pridobitvi vseh upravnih
dovoljenj, z vgradnjo zunanjega termoizolacijskega jaška z minimalno
oddaljenostjo od parcelne meje in zagotovljeno dostopnostjo upravljavcu
vodovodnega sistema. |
(2) V
večstanovanjskih objektih je možna izvedba vodomernih niš z vgrajenimi
vodomernimi števci v skupnih prostorih, za vsako posamezno stanovanjsko
enoto. |
(3) Vgrajeni vodomeri morajo ustrezati kakovostnemu merilnemu razredu
najmanj Q3/Q1, R>=160. |
(4) Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski
vodomer. Stroški nabave in namestitve obračunskega vodomera bremenijo
uporabnika. |
(5) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda in nimajo
vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku enega leta od
uveljavitve tega odloka, skladno z določili tega odloka. |
(6) Vsak
obračunski vodomer mora pristojni organ pregledati in žigosati. |
(7) Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne
preglede in za menjavo. |
Stroški
kontrole, umerjanja, vzdrževanja in zamenjave vodomera bremenijo
uporabnika v obliki tarifnega sistema obračuna, ki jo upravljavec
mesečno zaračunava uporabnikom. |
|
41. člen |
(omejitev
priključitve) |
(1) V
primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec
dolžan obvestiti uporabnika in investitorja o razmerah ter pogojih, pod
katerimi bi bila priključitev možna. |
(2) V
večstanovanjskih objektih, montaže vodomernih števcev na interni
instalaciji niso predmet javne službe. V primeru opreme vseh posameznih
stanovanjskih enot z vodomernimi števci in obnovo interne instalacije,
se lahko po pregledu strokovnih služb upravljavca, izvede popis
uporabnikov in vnos v bazo podatkov direktnih plačnikov. |
|
42. člen |
(posebnosti izdaje soglasja) |
Soglasje
oziroma ustrezno upravno odločbo izdajajo upravljavci tudi k tistim
gradnjam objektov, ki se priključujejo na lastni vir oskrbe s pitno
vodo, kakor tudi v primerih, ko objekt ne potrebuje vode in v primerih,
kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta. |
|
43. člen |
(dostop do
vodovodne infrastrukture) |
(1) Pri
izvajanju del na vodovodnem omrežju oziroma del, katerih posledica bo
priključitev na vodovodno omrežje, so dolžni lastniki zemljišč oziroma
osebe, ki razpolagajo z zemljiščem, dopustiti pooblaščenim osebam
upravljavca dostop do naprav in objektov vodovodnega omrežja. |
(2) Pooblaščene osebe upravljavca morajo pri izvajanju del paziti, da je
poseg v prostor čim manjši in vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v
največji možni meri. |
|
VI. PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV ZA OSKRBO Z VODO V UPRAVLJANJE |
|
44. člen |
(prenos
novozgrajenih vodovodov) |
(1) Kadar
je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno
omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je
investitor novozgrajenega vodovodnega omrežja in objektov dolžan po
končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini. |
(2) Za
prevzem omrežja javnega vodovoda in objektov iz prvega odstavka tega
člena v upravljanje izvajalcu javne službe mora biti predložena
naslednja dokumentacija: |
– gradbeno
dovoljenje; |
– projekt
izvedenih del; |
– elaborat
geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster
gospodarske javne infrastrukture (GJI); |
– zapisnik
o opravljenih preskusih vodovodov; |
– meritve
o ustreznosti hidrantnega omrežja; |
– poročilo
o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in objektov
ter pitne vode; |
– zapisnik
o uspešnem tehničnem pregledu; |
– uporabno
dovoljenje; |
– garancijske izjave in dokazila (kvaliteta izvedbe, vgrajeni materiali,
odprava napak v garancijski dobi); |
– vrednost
vodovodnega omrežja in objektov v skladu z slovenskimi računovodskimi
standardi; |
– notarsko
overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in
objektov javnega vodovoda. |
|
45. člen |
(prenos
zasebnih vodovodov) |
(1) Obstoječi vodovod (zasebni, lokalni ali vaški vodovod ipd.), ki ni v
lasti občine, se lahko prenese v lastništvo občine z medsebojno pogodbo
med dosedanjim lastnikom ter občino. V pogodbi se določijo vse njune
medsebojne obveznosti. |
(2) Za
prenos vodovodnega sistema v last občine in upravljanje izvajalcu
obvezne gospodarske javne službe morajo biti izpolnjeni naslednji
pogoji: |
– vodovod,
ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (projekt izvedenih
del, elaborat geodetskega posnetka, popis in načrt omrežja, objektov in
naprav, evidenco priključkov uporabnikov, vodno dovoljenje in predlog
odloka o zaščiti vodnega vira); |
– vodovod,
ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in navodilom o
tehnični izvedbi in uporabi omrežja, objektov in naprav; |
– izdelana
mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem; |
– pred
postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled obstoječega
vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu,
ki je osnova za pripravo programa sanacije; |
– sprejet
in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja
vodovoda, izdelana ocena stroškov ter zagotovljena sredstva za potrebno
sanacijo vodovoda; |
– na vseh
odjemnih mestih vodovoda morajo biti od prevzema vodovoda v zunanjih
vodomernih jaških vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti
pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih
zahtevah za vodomere. Tip vodomera mora ustrezati zahtevam izvajalca
javne službe in biti veljaven še najmanj 4,5 let po prevzemu; |
– zunanji
vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s Tehničnim
pravilnikom; |
– urejene
in notarsko overjene morajo biti vse služnostne pogodbe ali lastništva
za zemljišča, na katerih se nahajajo objekti in naprave ter individualni
vodovodni priključki; |
– urejena
morajo biti vsa lastniška razmerja med dosedanjimi lastniki in občino,
povezana z infrastrukturo, ki je predmet pogodbe; |
– postopek
prevzema vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o
primopredaji. |
(3) Občine
prevzete vodovodne sisteme v skladu s pogodbo predajo upravljavcu v
upravljanje in najem. |
(4) V
primeru, da obstoječi uporabniki nasprotujejo predaji vodovodnega
sistema izvajalcu javne službe, lahko izvajalec izvede odklop
vodovodnega priključka. Ponovna priključitev na javni vodovod je možen
po postopkih, predpisanih s tem odlokom. |
|
VII. MERITVE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE |
|
46. člen |
(poraba
vode na osnovi vodnega dovoljenja velikih uporabnikov) |
Količina
porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki
vode, upravljavec sklene posebno pogodbo o porabi vode na osnovi
pridobljenega vodnega dovoljenja uporabnika za posebne pogoje dobave
vode iz javnega vodovodnega sistema. |
|
47. člen |
(obveznost
uporabnikov) |
Uporabniki
storitev javne službe imajo naslednje obveznosti: |
– pridobiti soglasje upravljavca za priključitev na javni vodovod; |
– priključiti se na javni vodovod najkasneje v 6 mesecih po njegovi
izgradnji in pričetku uporabe ter za vse posege na objektih in napravah
pridobiti soglasje upravljavca; |
– redno
vzdrževati interno vodovodno omrežje, vodomerno mesto in interno
hidrantno omrežje; |
– izvajati
zaščito vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem in fizičnimi
poškodbami; |
– upravljavcu omogočiti dostop do vodomernega mesta in vodomera; |
– zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na
svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom; |
– upravljavcu omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe (in
interne vodovodne inštalacije); |
– skrbeti
za dostopnost in vidnost zasuna (mesta priključitve na javni vodovod) na
svojem vodovodnem priključku; |
– upravljavcu omogočiti vzorčenje pitne vode na internem delu
vodovodnega omrežja; |
– obveščati upravljavca o okvarah na javnem vodovodu in priključku
stavbe ter omogočiti izvedbo odprave okvare ali obnovo javnega vodovoda,
če gre za javni vodovod, ki poteka po zemljišču, ki ni v lasti občine; |
– dopustiti obnovo vodovodnega priključka in poskrbeti za ustreznost
vodomernega mesta skladno z zahtevami upravljavca, s Tehničnim
pravilnikom in z odlokom; |
– ne sme
dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svoje interno
vodovodno omrežje ali vodovodni priključek brez soglasja upravljavca; |
– povrniti
škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi
z njihovim objektom ali zaradi motenj, ki bi jih povzročil z nenormalnim
odvzemom vode ali povratnim učinkom na kakovost vode v javnem vodovodu; |
– urejanje
medsebojnih delitev stroškov, kadar se storitev obračunava preko
skupnega obračunskega vodomera; osnova za obračun storitev je število
oseb, ki prebivajo v posamezni stanovanjski enoti ali podatkih internih
vodomerov; |
– priključitev na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev in
soglasja upravljavca ter izjave o opravljenem upravljavčevem nadzoru
izgradnje vodovodnega priključka; |
– izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali
upravičene prekinitve dobave pitne vode; |
– kontrolirati stvarno porabo vode na lastnem vodomeru in jo primerjati
z dovoljeno ob priključitvi; |
– zagotavljati oskrbo objekta s pitno vodo na način, ki ne poslabšuje
oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov in na način, ki ne vpliva na
kakovost vode v javnem vodovodnem vodovodu; |
– plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu; |
– pisno
obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih
spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem
in obračun vode; v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po
poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika mora
poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa števca, ki je
relevanten trenutek za določitev novega uporabnika in novega razmerja
med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se popis ne izvede, se
storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako kot staremu
in jih je dolžan novi uporabnik poravnavati, od datuma prejema pisnega
obvestila starega uporabnika; |
– upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru izrednih razmer ali
upravičene prekinitve dobave vode iz 24. člena tega odloka; |
– pridobiti soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in
popravilih internega omrežja; |
– povrniti
škodo povzročeno na javnem vodovodu, zaradi izvajanja del v zvezi z
njihovim objektom ali zaradi motenj, ki povzročenih z nenormalnim
odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu. |
|
48. člen |
(obveznosti drugih izvajalcev) |
(1) Vsakdo,
ki na območju javnega in zasebnega vodovoda oziroma vodovodnega
priključka izvaja dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in
naprave, je dolžan pred začetkom del pri upravljavcu na svoje stroške
naročiti podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del. |
(2) Uporabnik oziroma investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca
za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije na zemljišču uporabnika,
ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in
naprave za oskrbo s pitno vodo. |
(3) Izvajalci gradbenih del in upravljavci drugih infrastrukturnih
objektov (elektrika, javna razsvetljava, telefon, kabelska TV, optika,
plinovod, toplovod, kanalizacija …), morajo pred pričetkom del, ki
potekajo v varovalnem pasu vodovoda (v razdalji 0,5 m od osi vodovodnega
cevovoda) pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda h gradnji in
poskrbeti za zakoličenje obstoječe vodovodne napeljave. Pri opravljanju
del na svojih objektih in napravah morajo zagotoviti, da ostanejo
vodovodne naprave nepoškodovane, odmiki od vodovodne infrastrukture pa v
skladu s predpisi. |
(4) V
primeru poškodb iz prvega in drugega odstavka tega člena izvajalci del
oziroma upravljavci drugih omrežij odgovarjajo za vso povzročeno
poslovno in neposlovno škodo, takoj pa zagotoviti, brez nepotrebnega
odlašanja, upravljavcu popravilo javnega vodovodnega omrežja oziroma
priključkov, ki je posledica napake zaradi njihovega ravnanja oziroma
opustitve (vzpostavitev v prejšnje stanje). |
(5) Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec
del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne
stroške za odpravo napak in posledično vse stroške, ki pri tem
nastanejo. |
(6) Na
vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati
materiala, saditi trajnih nasadov, ki lahko povzročijo poškodbe na
vodovodu ali ovirajo njegovo delovanje in vzdrževanje. |
(7) Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem
upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki jih določi upravljavec. Kdor
gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v območju
vodovodnega omrežja, mora pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno
pisno soglasje upravljavca. Pri trajni spremembi okolice mora investitor
pri upravljavcu javnega vodovoda naročiti in poravnati stroške
prilagoditve elementov oziroma globino vodovodnega omrežja novi niveleti
in rabi terena. |
|
49. člen |
(oskrba s
pitno vodo iz zasebnih vodovodov) |
(1) V
okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec
zasebnega vodovoda na celotnem njegovem oskrbovalnem območju zagotoviti: |
– oskrbo s
pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s
predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb; |
– redno
vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda; |
– vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih
nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja
obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij; |
– nadzor
priključkov stavb na zasebni vodovod; |
– HACCP
dokument in odgovorno osebo; |
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi
obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja
za rabo vode iz vodnih virov; |
– meritve
količin dobavljene vode in obračun storitev. |
(2) Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev
in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. |
(3) Upravljavci vodovnih sistemov v občini ob vsakem popisu, oziroma
najmanj enkrat letno, izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja
odpadnih voda posredujejo podatke o uporabnikih, dimenzijah števcev,
porabi pitne vode in obračunanih akontacijah. |
|
50. člen |
(kataster
javnega vodovoda) |
(1) Vodenje
katastra javnega vodovoda zagotavljajo občine v okviru posebne javne
službe in ga je upravljavec dolžan voditi v skladu s predpisi, ki
urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost
ter ga stalno dopolnjevati. Stroški vodenja katastra se v skladu s
predpisi krijejo iz proračunskih sredstev občine. |
(2) V
katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o objektih in napravah
sekundarnega, primarnega in magistralnega vodovoda, hidrantnih omrežjih
in hidrantih, če so oskrbovani iz javnega vodovoda, ter priključkih na
javni vodovod. |
(3) Med
objekte, naprave in opremo javnega vodovoda, ki se evidentirajo v
katastru javnega vodovoda, spadajo: vodovodna cev, vodohran, črpališče,
razbremenilnik, jašek, naprave za obdelavo pitne vode, zajetja, drugi
objekti, naprave in oprema javnega vodovoda. |
(4) V
katastru javnega vodovoda morajo biti evidentirana območja javnega
vodovoda. |
(5) Lokacija objektov, naprav in opreme se v katastru javnega vodovoda
vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra
gospodarske javne infrastrukture. |
(6) Kataster se vodi usklajeno s standardi in normativi geografskega
informacijskega sistema ter Tehničnega pravilnika. Vodi se v obliki
elektronske baze podatkov. |
(7) Upravljavec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki
za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega
upravičenega interesa. |
(8) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja, je upravljavec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz
katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da
prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se
nanašajo na prosilca, je izvajalec dolžan slednjemu posredovati
brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je
izvajalec upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja
posredovanje informacij javnega značaja. |
|
51. člen |
(uporaba
hidrantov) |
(1) Hidranti
na javnem vodovodnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe,
namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno
dostopni in v brezhibnem stanju. |
(2) Javno
hidrantno mrežo vzdržuje upravljavec na stroške lastnika infrastrukture. |
(3) Brez
predhodnega soglasja upravljavca javnega vodovoda se smejo hidranti
uporabljati samo za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih
in drugih nesrečah. V tem primeru mora uporabnik naknadno v roku 8 dni
obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete
vode. |
(4) Gasilska društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo
hidrantov in upravljavcu sprotno pisno sporočati vsak odvzem in količino
odvzete vode ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in
nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Podatke o hidrantih vodi
upravljavec v registru hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je
nastala na hidrantu po njegovi krivdi. |
(5) V
primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma, po predhodnem dovoljenju
upravljavca, uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in enote za
zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati
predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno
ustrezne vode in upravljavcu predhodno javiti mesto in količino odvzema.
Mesto odvzema, pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše
upravljavec v posebnem soglasju. |
(6) Odvzem
vode iz hidrantov za druge potrebe kot so čiščenje ulic, cest in trgov,
zalivanje parkov in javnih nasadov, izpiranje kanalov, utrjevanje
cestišč in druga gradbena dela, potrebe javnih prireditev, potrebe
gasilskih vaj, polnjenje cistern za razvoz vode (suša ipd.) je dovoljen
le s pisnim soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode sklene
uporabnik dogovor o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo. |
(7) Gasilska društva morajo sama poskrbeti za varnost prevoza pitne vode
z vozili, ki mora biti skladen z veljavno zakonodajo. |
(8) Interni hidranti so del internega vodovoda objekta in morajo biti
priključeni na vodovodno omrežje za odjemnim mestom. Vzdržuje jih
lastnik objekta-uporabnik vode. Ob vsaki uporabi vode iz hidranta je
uporabnik dolžan nemudoma poročati upravljavcu vodovoda, in sicer o
vzroku in času uporabe ter porabljeni količini vode. |
|
52. člen |
(elementi
za obračun storitev javne službe) |
(1) Uporabnik
je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe oziroma
inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta na območju
občine, priključenega na javno vodovodno omrežje oziroma uporabnik
storitve javne službe oskrbe s pitno vodo. Solastniki sporazumno
določijo plačnika storitev. |
(2) Uporabnik je lahko tudi najemnik stavbe, inženirskega objekta ali
dela stavbe oziroma inženirskega objekta ob pogoju, da se najemodajalec,
najemnik in izvajalec dogovorijo o načinu plačevanja stroškov javne
storitve in poroštvih. |
(3) Upravljavec zaračuna uporabniku, ki je priključen na javni vodovod: |
– vodarino, porabljeno količino pitne vode, izraženo v m3/mesec; |
– omrežnino, izraženo v EUR/kom; |
– vse
ostale dajatve, ki so predpisane z zakonodajo. |
(4) Poraba
se za potrebe določanja količin iz prejšnjega odstavka izračunava v
skladu s tem poglavjem odloka. |
|
53. člen |
(priprava
elaborata in potrditev cene storitve) |
(1) Cena
storitve javne službe oskrbe s pitno vodo se oblikuje v skladu z
določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih
gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
(2) Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat o oblikovanju cene
izvajanja storitev javne službe. Kolikor razlika med potrjeno ceno in
obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev presega
10 % od potrjene cene, ga izvajalec do 30. 9. tekočega leta posreduje v
pregled občinski upravi. |
(3) Občinska uprava elaborat pregleda in posreduje morebitne zahteve za
njegovo dopolnitev, spremembo ali potrditev, najkasneje 30 dni po
prejemu elaborata. |
(4) Dopolnitev oziroma spremembo elaborata pripravi izvajalec v 15 dneh
od prejema pisnih pripomb, občinska uprava pa ga potrdi v roku 10 dni.
Elaborat se do konca tekočega leta obravnava in potrdi na občinskem
svetu. |
|
54. člen |
(vzdrževanje priključka stavbe) |
(1) Upravljavec
skrbi za redno vzdrževanje priključka stavbe, tako da ni negativnih
vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in zagotavlja interventno
vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov v skladu s tem odlokom. |
(2) Mesečni stroški za vzdrževanje priključka stavbe so določeni glede
na zmogljivost priključka in dimenzijo obračunskega vodomera in so
sestavni del omrežnine. |
(3) Upravljavec skrbi za vzdrževanje obračunskih vodomerov in redne
preizkuse skladno z veljavno zakonodajo na stroške uporabnika. Mesečni
stroški za vzdrževanje, overjanje, zamenjavo vodomerov so določeni glede
na zmogljivost priključka in dimenzijo obračunskega vodomera in so
sestavni del omrežnine. |
|
55. člen |
(uporaba
vodomerov) |
(1) Obračunski
vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju
porabe pitne vode. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega
vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za
priključitev na vodovodno omrežje. Vgrajen mora biti v termoizolacijskih
jaških izven stavbe ali inženirskega objekta v skladu s pogoji,
navedenimi v Tehničnem pravilniku. |
(2) V
primeru merilnega mesta znotraj objekta se s strani upravljavca vzdržuje
priključek od mesta priključitve na javni vodovod v dolžini priključka
do maksimalno 15 metrov. |
(3) V
primerih, ko je na internem vodovodu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z
vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim
vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu internega
vodovoda. |
(4) V
primerih, ko je na internem vodovodu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z
vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim
vodomerom in pooblaščenega upravljavca internega vodovoda ni določenega,
upravljavec javnega vodovodnega sistema izdaja račune za porabo vode
lastniku nepremičnine. |
(5) Pooblaščeni upravljavec internega vodovoda porazdeli račun na
porabnike v dogovorjenem razmerju med porabniki. Če več uporabnikov ne
določi pooblaščenega upravljavca internega vodovoda, so vsi uporabniki
solidarni dolžniki za plačilo računa. |
(6) V
večstanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih so v interni
instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku,
upravitelju služijo za merjenje porabe vode po posameznih enotah in za
nadzor skupne porabe. Interni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim
vodomerom, služijo le interni porazdelitvi stroškov. Upravljavec teh
vodomerov ne vzdržuje in ne zamenjuje. V primeru, ko upravljavec izvaja
obračun porabe vode v večstanovanjskih objektih, se podatki internih
vodomerov, ki jih morajo izvajalcu dostaviti upravniki stanovanj, lahko
uporabljajo za obračun porabljene vode, če merilci porabe vode zadostijo
zahtevam Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere za hladno vodo
(Uradni list RS, št. 76/01, 42/06 in 16/13) in Pravilnikom o merilnih
instrumentih (Uradni list RS, št. 42/06, 97/10 in 16/13). Določilo člena
velja le za obstoječe stanje. |
(7) Uporabnik je dolžan vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti
vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za
vzdrževanje, redne preglede, menjave in popise vodomera. |
(8) Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno
upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov. Vsak
vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo
in meroslovje. Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti
za zaščito vodomerov pred poškodbami in nizkimi temperaturami. Uporabnik
ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na
pravilnost delovanja vodomera. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati
ali popravljati vodomera niti odstraniti plombe. |
(9) Če
upravljavec ugotovi nedovoljen način rabe pitne vode, spremembo lokacije
priključne cevi in vodomernega jaška ali če zaradi poškodbe vodomera ni
mogoče izvesti odčitavanja obračunskega vodomera, si mora uporabnik pri
upravljavcu ponovno pridobiti soglasje za priključitev na vodovodno
omrežje. |
(10) Vsi
stroški, ki nastanejo na vodomeru ali na priključku po krivdi
uporabnika, bremenijo uporabnika. Okvaro lahko sanira izključno
upravljavec. |
(11) Upravljavec skrbi za vzdrževanje obračunskih vodomerov in redne
preizkuse skladno z veljavno zakonodajo na stroške uporabnika. Mesečni
stroški za vzdrževanje, overjanje, zamenjavo vodomerov so določeni glede
na zmogljivost priključka in dimenzijo obračunskega vodomera in so
sestavni del omrežnine. |
(12) Uporabnik ima zraven rednih pregledov, pravico zahtevati izredno
kontrolo točnosti obračunskega vodomera, v kolikor dvomi v njegovo
točnost. Če vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi vse stroške
postopka (menjava, servis, kontrolni preizkus) uporabnik, v nasprotnem
primeru pa upravljavec. |
(13) Odčitek stanja na vodomeru se izvede praviloma minimalno enkrat
letno oziroma ob vsaki spremembi cene. |
|
56. člen |
(določanje
količin porabljene vode) |
(1) Količina
porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3
po stanju, odčitanem na obračunskem vodomeru. Upravljavec zaračunava
uporabnikom porabljeno vodo določeno na osnovi povprečne mesečne porabe
vode v zadnjem obračunskem obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med
zadnjima odčitkoma. Praviloma najmanj enkrat letno, ob menjavi
obračunskega vodomera ali ob popisu obračunskega vodomera, opravi
upravljavec obračun porabljene vode za posamezno odjemno mesto. |
(2) Upravljavec lahko določi popise tudi drugače in skladno z
medsebojnim dogovorom lastnika ali upravljavca večstanovanjskih
objektov, zaračunava porabljeno vodo uporabnikom, ter stanovalcem v
večstanovanjskih stavbah na podlagi dejanske porabe, zabeležene na
skupnem obračunskem vodomeru. |
(3) V
primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka
oziroma obračunskega vodomera, morajo uporabniki z medsebojnim
sporazumom določiti pravno ali fizično osebo, ki prejema ter plačuje
račune za porabljeno vodo ter ga posredovati upravljavcu oziroma ravnati
v skladu z veljavno zakonodajo na stanovanjskem področju. Interna
delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni
dolžnost upravljavca, lahko pa se z uporabniki dogovori, da izvaja
zaračunavanje porabe vode posameznemu uporabniku v objektu, pod pogojem,
da uporabniki zagotavljajo izvajalcu potrebne podatke za obračun
(podatke internih vodomerov, število oseb itd.). |
(4) Če so
v objektu tudi uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost, si morajo
v skladu s pogoji soglasja vgraditi svoje obračunske vodomere. |
(5) Višino
akontacije praviloma določi upravljavec, uporabnik pa ima pravico
zahtevati spremembo višine akontacije. V primeru, da upravljavec ali
uporabnik ugotovita, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati
dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega popisa do ugotovitve okvare
vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne
porabe v preteklem obračunskem obdobju. |
(6) Če
uporabnik onemogoča izvajalcu zamenjavo vodomera ali odčitavanje
vodomera se šteje, da odjemno mesto nima vodomera in se mu v takšnem
primeru za obračun upošteva pavšalna poraba vode, kot je določena v
veljavni metodologiji, za primere ko se poraba pitne vode ne ugotavlja z
obračunskim vodomerom. |
(7) Količina porabljene vode se, pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera,
določi na osnovi predpisane količine iz metodologije oblikovanja cen
gospodarskih javnih služb. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku
obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega
priključka oziroma največ za obdobje treh let, glede na število oseb v
gospodinjstvu in povprečne mesečne porabe vode določene v metodologiji
oblikovanja cen. |
(8) Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati
pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz
javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini
predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti. |
|
57. člen |
(uporabniki, ki nimajo vodomera) |
(1) V
primeru, ko obstoječi objekt, ki je priključen na javni vodovod ali ko
upravljavec prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški
vodovodi ipd.) in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo
vodomerov, so uporabniki dolžni naročiti in omogočiti upravljavcu, da na
stroške uporabnikov vgradi obračunske vodomere. |
(2) Uporabniku se do vgradnje vodomera za obračun upošteva pavšalna
poraba vode, kot je določena v veljavni metodologiji, za primere ko se
poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom. |
|
58. člen |
(objava
cen) |
(1) Na
osnovi porabljene količine vode in veljavnih cen upravljavec zaračuna
uporabniku vodarino, na podlagi velikosti vodomera pa omrežnino. |
(2) Upravljavec je dolžan objavljati spremembe cen v sredstvih javnega
obveščanja in na spletnih straneh podjetja. |
(3) Če se
spremeni cena vode, upravljavec obračuna porabljeno vodo, odčita
vodomere ali se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz
povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. |
|
VIII. EVIDENCE UPORABNIKOV |
|
59. člen |
(evidence
uporabnikov) |
(1) Za
potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov. |
(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje
podatke: |
– številko
plačnika in odjemnega mesta; |
– EMŠO,
davčna številka; |
– številko
soglasja za priključitev na javni vodovod; |
– vrsto
storitve; |
– ime,
priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca
gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v
gospodinjstvu); |
– znesek
poravnanih in neporavnanih obveznosti. |
(3) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike
vsebuje naslednje podatke: |
– šifro
uporabnika in plačnika; |
– naziv
firme oziroma samostojnega podjetnika; |
– naslov; |
– transakcijski račun; |
– davčno
številko; |
– znesek
poravnanih in neporavnanih obveznosti. |
(4) Poleg
navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke: |
– podatke
o merilnih napravah in priključku; |
– lastništvo nepremičnine; |
– podatke
o načinu odvajanja odpadnih vod iz objekta; |
– datum
vnosa podatkov. |
(5) Izvajalec javne službe upravlja z osebnimi podatki v skladu s
predpisi. |
|
60. člen |
(pridobivanje evidenc) |
Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov
lokalne skupnosti, državnih organov in služb, nastalih na podlagi
zakonskih določil in Zakona o GJS. |
|
61. člen |
(plačilo
računov in ugovor) |
(1) Uporabnik
je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa. |
(2) Če
uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega
opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila,
mu lahko upravljavec prekine dobavo vode. |
(3) Če se
uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od
prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan
na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 8 dni od prejema
ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode. Ugovor na izdan
račun ne zadrži plačila. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v 15
dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Če tudi
takrat uporabnik računa ne poravna, se mu osem dni po prejemu opomina
prekine dobava vode ter se začne postopek izterjave po sodni poti. |
(4) Če
uporabnik zamudi s plačilom, mu upravljavec zaračuna zakonsko veljavne
zamudne obresti. |
|
62. člen |
(oprostitev plačila storitve v primeru okvare na internem priključku) |
Izvajalec
javne službe lahko na podlagi pisne reklamacije, v primeru prekomerne
porabe pitne vode kot posledice okvare na internem vodovodnem omrežju,
uporabnikom zmanjša stroške odvajanja komunalne odpadne vode, čiščenja
komunalne odpadne vode, storitve povezane z greznicami in MKČN ter
okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,
če ugotovi, da pri iztoku ni prišlo do onesnaženja pitne vode in je bil
iztok neposreden v podzemne vode. Stranka mora pisni vlogi za zmanjšanje
računa predložiti zapisnik o ugotovljeni in odpravljeni okvari in okvaro
slikovno evidentirati. Iztok pitne vode po števcu je potrebno plačati. |
|
IX. PREKINITEV DOBAVE VODE |
|
63. člen |
(prekinitev dobave uporabniku po uradni dolžnosti ali na zahtevo
uporabnika) |
(1) Upravljavec
mora uporabniku prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih: |
– če je
bil priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja ali v
nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema v
upravljanje s strani upravljavca; |
– če
interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi
te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda
(lastna oskrba z vodo); |
– če
uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega
uporabnika na svoje interno omrežje; |
– če
notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode
drugim uporabnikom in uporabnik tega na zahtevo upravljavca noče
odstraniti; |
– če
uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani pečatno plombo (na
vodomeru, hidrantu …) ali kako drugače spremeni način izvedbe
priključka; |
– če
uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na
javnem vodovodu in priključku stavbe; |
– če
uporabnik ne dovoli upravljavcu vgraditve ali zamenjave vodomera; |
– če
uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomera ter
interne instalacije in internega hidrantnega omrežja; |
– če
uporabnik ne zagotavlja odvajanja in čiščenja odpadnih voda skladno z
zakonodajo; |
– če
uporabnik ne plača računa za dobavo vode v skladu s pogoji tega odloka; |
– če
uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka. |
(2) Upravljavec lahko ukine priključek tudi na podlagi primerov iz 24.
in 25. člena tega odloka. |
(3) Dobava
vode se prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev
dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa
ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca. |
(4) Na
zahtevo uporabnika, da se mu začasno prekine dobava vode, je upravljavec
po prejemu pisnega zahtevka uporabnika to tudi dolžan storiti. Stroške
prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne plača uporabnik. |
|
64. člen |
(ukinitev
priključka) |
(1) Uporabnik
lahko pisno naroči začasni ali stalni odklop priključka, ki se izvede na
stroške uporabnika v skladu s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom.
Stalni odklop priključka pomeni fizično izvedena dela odklopa na
priključnem ventilu ali priključni cevi pri sekundarnem vodovodu. |
(2) V
primeru ponovnega priklopa si je uporabnik dolžan pridobiti soglasje v
skladu s 35. členom tega odloka. |
(3) Upravljavec ukine priključek na osnovi pisnega zahtevka uporabnika: |
– fizično
odstrani priključni ventil in cev, |
– izbriše
priključek iz katastra, |
– vnese v
evidenco uporabnikov njegovo ukinitev. |
(4) Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik. |
(5) Ponovna priključitev je možna po določilih tega odloka in se
obravnava kot nova priključitev na javno vodovodno omrežje. |
|
65. člen |
(prenos
lastništva vodovodnega priključka) |
Vodovodni
priključek je del nepremičnine in je v lasti lastnika nepremičnine. Pri
prenosu nepremičnine na novega lastnika ali pri spremembi uporabnika
storitve dobave pitne vode, morajo biti poravnani vsi stroški izgradnje
priključka in vzdrževanja ter vse zapadle obveznosti, ki so nastale na
vodovodnem priključku zaradi distribucije in porabe vode v preteklem
obdobju pred prenosom priključka na novega lastnika ali uporabnika. |
|
66. člen |
(VVO) |
(1) Najožje
vodovarstveno območje je zajetje vodovoda in objekti znotraj ograjenega
območja. Na tem območju je prepovedano gibanje in zadrževanje vsem
nepooblaščenim in nezaposlenim osebam. |
(2) Zaščiteno območje nad zajetjem Vodarne Zgornja Bistrica niso
dovoljeni posegi sečnje in krčenja gozdnih površin, izlivanja tekočin,
spravilo lesa, prosto sprehajanje psov in vseh ostalih posegov, ki bi
vplivali na kvaliteto surove vode v potoku. |
|
X. KONTROLA KVALITETE VODE |
|
67. člen |
(HACCP
dokument) |
Upravljavec zagotavlja izvajanje monitoringa kvalitete vode skladno z
veljavno zakonodajo in uvedenim HACCP sistemom. Analize pitne vode
morajo biti dostopne vsakemu uporabniku na sedežu upravljavca. |
|
68. člen |
(izredna
vzorčenja) |
Uporabnik
lahko zahteva dodatno kontrolo kvalitete pitne vode z vzorčenjem na
lastnem odjemnem mestu. V teh primerih je uporabnik tudi plačnik
stroškov analiz kvalitete vode. |
|
XI. NADZOR
IN KAZENSKE DOLOČBE |
|
69. člen |
(inšpekcijski organ) |
(1) Nadzor
nad izvajanjem določil tega odloka izvajata medobčinski inšpekcijski
urad in občinska uprava občine. |
(2) Pri
izvajanju nadzora mora medobčinski inšpekcijski urad izdajati odločbe
ter odrejati druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje
določb tega odloka. |
|
70. člen |
(prekrški) |
(1) Pravna
oseba, samostojni podjetnik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost se kaznuje z globo 1.400,00 EUR, če pa se po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z
globo 4.500,00 EUR: |
– če se ne
priključi in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (19. in
37. člen), |
– če se
priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca, |
– če ne
izpolnjuje obveznosti iz 47. in 48. člena tega odloka, |
– ne
upošteva določb 65. in 66. člena tega odloka, |
– če
odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 51. členom tega odloka. |
(2) Fizična oseba, odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, se za prekršek iz tega člena kaznujejo z globo
400,00 EUR. |
|
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
71. člen |
(prehodni
roki) |
(1) Izvajanje
storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih morajo občine
zagotoviti do 31. 12. 2015. Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora
posamezna občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe, niso
opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s
pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler posamezna občina ne
vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod. |
(2) Za
rabo vodnih virov za lastno oskrbo stavb s pitno vodo iz prejšnjega
odstavka morajo lastniki stavb in gradbenih inženirskih objektov
pridobiti vodno dovoljenje v skladu z določbami pravilnika in tega
odloka. |
(3) Obratujoče zasebne vodovodne sisteme na območju občin, ki oskrbujejo
več kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno
zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo večjo od 10 m3 pitne vode
na dan, lahko lastniki zasebnega vodovodnega sistema oziroma imetniki
vodnega dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vodo prenesejo v last občine
in v upravljanje izvajalcu javne službe najkasneje do 31. 12. 2015. |
(4) Zahteve, ki se nanašajo na storitve v zvezi s priključki stavb na
sekundarni vodovod, se morajo prilagoditi v skladu s tem odlokom v roku
6 mesecev po uveljavitvi tega odloka. |
(5) Prvi
odstavek 19. člena tega odloka se prične uporabljati po 31. 12. 2017. |
|
72. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi z vodo na območju
Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 73/08). |
|
73. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
9000-21/2015-10-0203 |
Slovenska Bistrica, dne 19. novembra 2015 |
|
Župan |
Občine Slovenska Bistrica |
dr. Ivan Žagar l.r. |
|