Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Ur. list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/2000) ter 16. člena Statuta občine Pesnica (MUV, št. 6/99), 44. člena Poslovnika občinskega sveta občine Pesnica (MUV, št. 18/99) je Občinski svet občine Pesnica na svoji 14. redni seji, dne 16. novembra 2000, sprejel

O D L O K

o zazidalnem načrtu za poslovno cono v Spodnjem Dobrenju v občini Pesnica

I. UVODNA DOLOČILA

1. člen

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za poslovno cono v Spodnjem Dobrenju v občini Pesnica za območje, ki plansko predstavlja drugo ureditveno območje za poselitev, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 750/99 v juliju 2000.

2. člen

Zazidalni načrt vsebuje:

A. TEKSTUALNI DEL

1. Obrazložitev pogojev za posege v prostor

2. Odlok o zazidalnem načrtu

3. Pogoji in soglasja k zazidalnemu načrtu.

B. GRAFIČNE PRILOGE

1. Izsek iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Pesnica M 1:5000

2. Inventarizacija obstoječega stanja z označenimi smermi pogledov M 1:2000

3. Prikaz strukture lastniških deležev v območju obdelave M 1:2000

4. Navezava območja na cestno omrežje mesta M 1:15000

5. Ureditvena situacija M 1:1000

6. Karakteristični prečni prerez terena M 1:1000

7. Situacija prometne ureditve M 1:1000

8. Situacija komunalne in energetske infrastrukture M 1:1000

9. Situacija parcelnega stanja M 1:1000

10. Situacija s prikazom urbanističnih pogojev M 1:1000

11. Uradna katastrska kopija M 1:1000

12. Količbena situacija objektov M 1:1000

13. Količbena situacija komunalne in energetske infrastrukture M 1:1000

II. MEJA IN OPIS OBMOČJA OBDELAVE

3. člen

Območje zazidalnega načrta obsega površino od reke Pesnice na jugu, avtoceste št. A1, Šentilj - Pesnica na zahodu, lokalne ceste na severu in obrobja kmetijskih površin na vzhodu.

Velikost območja je 13 ha in trenutno nepozidano. Na območju se nahajajo le pomožni objekti.

Območje ureditvenega načrta sestavljajo naslednje parcele:

556/1, :/14, :/12, 556/11, :/9, 1136/8, 557/2, 557/3, 557/1, 585/1, 1136/3, 583/2, 583/3, 583/1, 581/1, 581/2, 580/15, 580/4, 580/2, 581/3, 582/6, 582/5, 582/1, 582/2, 582/3, 582/4, 579/1, 578, 577/3, 577/2, 1168/1, 1172/1, 1171, 1170/1, 1173/1, 1168/7, 1168/8, 576/4, 576/5, 575/3, 577/1, 576/2, 575/1, 576/1, 557/4, 566/4, 566/2, 566/3, 565/3, 565/1, 565/2, 565/4, 565/5, 566/1, 573/9, 573/8, 1167/12, 576/3, 575/2, 1168/14, 1168/13, 1168/2, 1168/3, 574/1, 574/4, 574/3, 573/3, 573/2, 573/6, 573/10, 573/7, 571/2,

vse k.o. Sp. Dobrenje in

603/2, , 572/7, 572/6, 572/2, 572/4, 603/1, 579/5, 579/4, 579/2, 572/5, 579/3, 579/6, vse k.o. Ranca.

III. FUNKCIJSKA OBMOČJA

4. člen

Območje je namenjeno poslovnim dejavnostim - proizvodnim, obrtniško podjetniškim, transportnim, skladiščnim, storitvenim, trgovskim ter drugim poslovnim dejavnostim.

IV. POGOJI ZA URABANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ZA ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV

5. člen

Vse objekte in naprave poslovne cone v Spodnjem Dobrenju je potrebno oblikovati tako, da ne motijo vedutnih pogledov iz ceste št. 310101, Pesnica - Spodnje Dobrenje in ceste št. 310111, Strelišče - Avguštin.

Oblikovanje objektov mora biti izvedeno enotno (enotne strešne kritine, enotni fasadni elementi in enotne barve).

6. člen

Gabariti (horizontalni in vertikalni) objektov poslovne cone so podrejeni osnovni funkciji območja. Predpisan FSI je 0,6 (izraba prostora). Vsako območje urejanja znotraj zazidalnega načrta določa pogoje za lociranje objektov, ki se z upoštevanjem regulacijskih elementov natančno določijo v izrisu iz zazidalnega načrta. Razvidni so iz grafične priloge z naslovom: urbanistični pogoji, ki je sestavni del odloka o zazidalnem načrtu.

Pomen regulacijskih elementov:

- regulacijska linija omejuje javne površine od veljavnih in loči funkcionalne enote

- gradbena linija je linija, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novograjeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad

- gradbena meja je linija, ki jo novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost

- FSI je razmerje med bruto etažnimi površinami objektov nad nivojem terena in površino zemljišča gradbene parcele.

7. člen

Če regulacijski elementi ne omejujejo posega v prostor, veljajo za odmike predvidenega objekta naslednja pravila: minimalno toliko od objekta na sosednji parceli, da je možna njegova normalna uporaba in da ne moti sosednjih objektov in naprav.

8. člen

Pozornost pri oblikovanju objektov je treba posvetiti objektom, ki posegajo v obcestni prostor.

Vsi funkcionalno tehnološki objekti so armirano betonske in metalne konstrukcije vključno s strehami.

Vse fasade objektov je izvesti iz armiranobetonskih elementov s kvalitetno obdelavo vidnih površin.

Samostojne poslovne objekte je treba kvalitetno oblikovati.

9. člen

TOLERANCE PRI DOLOČANJU GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ

Na osnovi znane velikosti objekta se velikost gradbene parcele in funkcionalnega zemljišča določi v izrisu iz zazidalnega načrta. Potrebno je upoštevati:

namembnost in velikost objekta

poteke komunalnih vodov

dovoze, dostope, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine

sanitarno tehnične zahteve.

Parcelacija mora upoštevati vse regulacijske elemente. Možno je združevanje ali delitev posameznih območij ob upoštevanju vseh določil tega odloka.

10. člen

Objekti, predvideni za rušenje:

Prenove oz: rekonstrukcije:

OBMOČJE, KI SE UREJA IZVEN OBMOČJA ZAZIDALNEGA NAČRTA

Obsega parc. št. 572/1, k.o. Ranca.

V. POGOJI ZA UREJANJE ODPRTIH POVRŠIN

11. člen

ZELENE POVRŠINE

Ohrani se Dobrenjski potok, ki pa se sonaravno uredi z vsemi geomorfološkimi in vegetacijskimi značilnostmi.

Ob poslovnih delih objektov (načelnih straneh objektov) se prostor parkovno uredi in opremi z počivališči, tlaki, okrasnimi rastlinami, vodnimi površinami.

Ves ostali prostor se močno obsadi, predvsem z drevesnimi vrstami tako, da se zagotovi percepcijsko zanimiv členjen prostor.

Na vzhodni strani se sonaravno uredi mokrišče oziroma preuredi v jezerce, čeprav je izven območja.

V projektni dokumentaciji je treba upoštevati predloge ureditve v grafični in tekstualni obliki. Projektna dokumentacija mora vsebovati natančni izbor in število rastlinskih vrst z vsemi detajli načina saditve, prav tako mora vsebovati še izbor ostale opreme kot so klopi, tlaki, detajli vodnih površin itd. z načinom vzdrževanja.

VI. POGOJI ZA TEMELJENJE

12. člen

Vsa dela v zvezi s temeljenjem posameznih objektov naj se izvajajo le ob stalnem strokovnem geotehničnem nadzoru.

Predlagana je zasnova lažjih montažnih objektov ter plitvo temeljenje objektov v vrhnjih slojih srednje do težko gnetnih glinastih zemljinah v maksimalni globini 1,0 m pod koto obstoječega terena. Priporočljiva je sanacija temeljnih tal z izvedbo prodno peščene blazine pod temelji objektov na naslednjih območjih:

- vzhodni del (investitor Andrej in Vojko Kupčič s.p.)

- celotni zahodni del (investitorji DUMIDA d.o.o., SETRANS d.o.o.,…)

- del južnega dela (investitor RE d.o.o.)

Debelina blazin naj bo min 0,3 m, priporočljiva pa min 0,5 do 0,8 m pod dnom temeljev. Za večje in težje objekte je smiselno globoko temeljenje na uvrtanih in zabitih AB pilotih.

Na posameznih mestih (zasuti rokavi, deli starih strug, ribniki) bo treba izvajati poglobljene izkope za temelje do raščenih težko gnetnih meljnih zemljin. Višinsko razliko do projektirane kote temeljenja je v primerih, ko bodo potrebne poglobitve izkopov, mogoče izvesti z vgradnjo prodno peščenih blazin - v ustrezno povečani debelini ali s podbetoniranjem temeljev.

Prodno peščene blazine naj bodo na vsako stran temeljev tlorisno razširjene za svojo debelino. Blazine naj se izvaja po plasteh ob sprotni kontroli dosežene gostote. Posamezne plasti prodno peščenega nasutja naj se utrdi vsaj do stopnje Me > 40 MN/m², na koti temeljenja objektov pa je priporočljivo Me > 50 MN/m².

Zaradi talne vode se ne priporoča globljih vkopov objektov oz. njihovih delov v teren. Če so potrebni, jih je potrebno izvesti v kesonski - vodotesni izvedbi ob sprotnem izsuševanju gradbene jame.

Objekti, ki bodo vkopani v brežino morajo imeti ob vkopanih stenah oz. temeljih obvezno izvedeno drenažo z gravitacijskim iztokom. Priporoča se izvedbo vkopov v krajših kampadah, dolžine 4,0 - 6,0 m, ob takojšnjem betoniranju stene in izvedbi zasipa v zaledju. Izkope je priporočljivo izvajati po sistemu sodih in lihih lamel. Brežino kratkotrajnega vkopa je možno zasnovati v dokaj strmem naklonu 50 - 60°.

Za izdelavo projektov za posamezne objekte je v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za temeljenje gradbenih objektov obvezno izdelati podrobnejše geomehanske raziskave in posebna-podrobnejša poročila za posamezne investitorje.

VII. POGOJI ZA UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN

13. člen

Interno (lokalno) cestno omrežje je treba izgraditi v proti-prašni izvedbi (asfalt) z minimalno širino vozišča 6.00 m.

Prečni naklon posameznega vozišča je lahko eno-stranski ali strešni.

Odvodnjavanje meteornih voda mora biti rešeno strokovno pravilno in v skladu z veljavno zakonodajo.

Skladno s posamezno dejavnostjo je treba na območju funkcionalnega zemljišča ali neposredno ob cesti (vozišču) izgraditi tudi ustrezne parkirne površine, v sklopu katerih mora biti 5 % kapacitete namenjene invalidnim osebam.

Vsa križišča oz. priključki na obstoječi lokalni cesti (LC 310101 in LC 310111) so polna in brez ločenih levo zavijalnih pasov.

Obstoječ betonski most preko Dobrenjskega potoka je treba ustrezno razširiti (dograditi) tako, da bo možen dvosmerni promet (minimalna širina vozišča je 6.00 m).

Pešci in kolesarji so vodeni v sklopu prometa z motornimi vozili in nimajo posebnih ločenih površin.

Intervenco in dostavo je treba zagotoviti v skladu s cestnim omrežjem.

V odvisnosti od posamezne dejavnosti je treba v skladu s tehnologijo zagotoviti tudi ustrezne manipulativne površine za osebna in tovorna vozila.

Vse nove ureditve je treba skladno s konceptom pozidave max. možno prilagoditi obstoječim razmeram v prostoru in upoštevati omejitve, ki iz tega izhajajo.

Vsa vozišča (ceste), parkirišča in manipulativne površine je treba dimenzionirati na obremenitve (vsaj občasne) s težjimi tovornimi vozili.

VIII. POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

14. člen

Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno dokumentacijo. Obstoječo infrastrukturo, ki bo prizadeta ob izgradnji novih objektov je treba prestaviti oz. prilagoditi zazidavi.

Rezervirati je treba trase za vse zemeljske komunalne in energetske vode, pri čemer je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljalcev, vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.

Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5 m, minimal ni horizontalni odmik 3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).

Za oskrbo predvidene ureditve je potrebno izvesti naslednje:

15. člen

VODOOSKRBA

Zgraditi oz. izvesti je treba samostojne vodovodne priključke za posamezne objekte, ki se nahajajo ob cevovodu. Zgraditi je treba nov cevovod za objekte na jugu območja. Požarno varnost je treba zagotoviti z razmestitvijo ustreznega števila hidrantov.

Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91). Po istem pravilniku je potrebno zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti naj bodo podtalni, ločeni od prometnih površin, tako, da so dostopni ob vsakem času.

16. člen

ODVAJANJE ONESNAŽENIH VODA

Za odvajanje fekalnih voda je treba zgraditi kanalizacijo za odvajanje onesnaženih voda vzhodnega dela območja (I. faza) in kanalizacijo zahodnega dela območja (nadaljne faze). Čistilno napravo je potrebno zgraditi v I. fazi ureditve.

Za odvajanje meteornih voda je treba zgraditi meteorno kanalizacijo. Odvajanje meteornih voda iz nepozidanih utrjenih površin in parkirišč naj bo niveletno urejeno s primernimi padci in iztokom v reko Pesnico ali Dobrenjski potok preko kontrolnih jaškov oz. lovilcev olj.

Pri gradnji kanalizacijskih vodov je potrebno upoštevati minimalne potrebne odmike med vodovodom in kanalizacijo (min. horizontalni odmik 3.0 m in min. vertikalni odmik 0.5 m).

Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi.

Celoten sistem kanalizacije (I. faze) se lahko izvaja le ob istočasni gradnji čistilne naprave, saj se načrtovani sistem brez čistilne naprave ne more realizirati.

V kolikor se na obravnavanem območju pojavijo tudi tehnološke vode, jih je pred izpustom v kanalizacijo ali vodotok potrebno očistiti in nevtralizirati do take stopnje, da ustreza zahtevam Zakona o vodah in njegovim podzakonskim predpisom. Za nevtralizacijo je potrebno predvideti ustrezno nevtralizacijsko napravo.

17. člen

VODNOGOSPODARSKE UREDITVE

Poplavna varnost ni zadostna, celotno območje je ogroženo pred poplavnimi vodami tako reke Pesnice kot Dobrenjskega potoka. Celotno območje obdelave je treba sanirati v smislu zagotovitve 25 letne poplavne varnosti. V ta namen je treba posamezna območja dodatno nasuti, kota nasutja se za vsakega investitorja določi v izseku iz zazidalnega načrta v skladu z varianto 2 iz študije z naslovom "Idejno tehnična zasnova ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti poslovne cone v Spodnjem dobrenju (VGB Maribor, št. 2268/00, maj 2000).

18. člen

ELEKTROOSKRBA

Za napajanje objektov na obravnavanem območju poslovne cone v Spodnjem Dobrenju v občini Pesnica bo treba zgraditi novo transformatorsko postajo ustrezne moči in izvedbe; lokacija nove TP 1 je razvidna iz grafičnih prilog. Moč TP 1 se bo določila na podlagi odjemnih moči, ki jih bodo potrebovali posamezni investitorji. V kolikor bo potrebna izgradnja še ene TP 2 (II.faza) je treba le to zgraditi in povezati v elektroenergetsko omrežje z srednjenapetostnim kablovodom. Tudi lokacija druge TP je razvidna iz grafičnih prilog.

Srednjenapetostni daljnovod TP Rošpoh 2 - Pesnica 1, ki poteka čez območje obdelave je treba kablirati, potek kablovoda je razviden iz grafičnih prilog. Tudi TP 2 (II.faza) bo v tem primeru napajana preko VN kablovoda.

V dostopnih cestah k načrtovanim objektom je potrebno zagotoviti prostor za položitev nizkonapetostnih kablov. Pri pristojni organizaciji (Elektro Maribor) je potrebno naročiti Idejni načrt električnega napajanja predvidenih objektov takrat, ko bodo znane potrebne kapacitete.

Obstoječe nizkonapetostno omrežje na območju obdelave je treba kablirati in prilagoditi zazidavi.

19. člen

JAVNA RAZSVETLJAVA

Zgraditi je treba javno razsvetljavo. Predvideni objekti in dovozne poti naj bodo osvetljene z enotnimi svetilkami. Napajanje bo izvedeno preko nizkonapetostnega kabelskega omrežja, napajanim iz načrtovane TP 1 oz. TP 2. Omrežje JR naj poteka v isti trasi z NN omrežjem.

20. člen

TK IN CATV OMREŽJE

Za priključitev uporabnikov na telekomunikacijsko omrežje je treba dograditi kabelsko omrežje in kabelske priključke do posameznih objektov. Posamezni uporabniki se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet avtomatske telefonske centrale ATC, za kar je potrebno naročiti ustrezen projekt priključitve pri pristojni inštituciji.

Zaradi pomanjkanja možnosti sprejema CATV signalov preko omrežja je montaža satelitskih anten (krožnikov) na tem območju dopustna.

21. člen

OGREVANJE

Za nove objekte se priporoča ogrevanje iz skupnega vira. Kot koncept ogrevanja na območju, ki ga le ta pokriva, za objekte I. faze je treba urediti ogrevanje preko skupne kotlovnice. Primarni energetski vir je lesni odpadek kot stranski produkt pri mizarski dejavnosti.

Ogrevanje objektov na jugozahodnem delu območja se bo vršilo individualno s tekočim naftnim plinom ali ekstra lahkim kurilnim oljem. V kolikor bodo kapacitete dopuščale je možna priključitev na kotlovnico in vročevodno omrežje, ki bo zgrajeno v I. fazi . Možna je izgradnja podobnega sistema ogrevanja, v kolikor se pojavi investitor z lesno dejavnostjo.

Ogrevanje na trdo gorivo ni dopustno.

Rezervoarji za tekoči naftni plin morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih.

Način skladiščenja tekočih naftnih derivatov mora biti v skladu s Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Ur. SRS, št. 3/97).

22. člen

ODSTRANJEVANJE ODPADKOV

Komunalne odpadke je treba zbirati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Pesnica (MUV, št. 15/96). Posode za odpadke se namestijo na pokritih in vizuelno neizpostavljenih mestih. Odvoz smeti se mora urediti v skladu z veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki. V kolikor se bodo pojavili posebni odpadki, ki jih ni možno odvažati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki, se je treba s pristojno komunalno organizacijo dogovoriti o njihovem zbiranju, odlaganju in odvažanju.

IX. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA

23. člen

ZAŠČITA PRED ONESNAŽEVANJEM PODTALNICE

Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaževanja podtalnice in drugih tekočih in stoječih voda upoštevati sledeče:

- Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/95)

- Zakon o vodah (Ur. list SRS, št. 38/81, 4/89 in 15/91)

- Strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Ur. list SRS, št. 18/85)

- Pravilnik o tehničnih normativih za skladiščenje vnetljivih in nevarnih snovi (Ur. list SFRJ, št. 14/80)

- Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 35/96).

24. člen

ZAŠČITA PRED ONESNAŽENJEM ZRAKA

V izogib onesnaženju zraka se kot splošno navodilo za nove objekte priporoča ogrevanje iz skupnega vira. Energent je lesni odpadek, ki nastane pri obratovanju mizarske dejavnosti.

Treba je upoštevati:

- Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 73/94) in Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 68/96)

- Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur. list RS, št. 73/94)

- Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zrak (Ur. list RS, št. 73/94)

- Uredbo o kakovosti tekočih goriv glede vsebnosti žvepla, svinca in benzena ((Ur. list RS, št. 8/95).

- Odlok o varstvu zraka na območju mariborskih občin (MUV, št. 7/87).

25. člen

POŽARNA VARNOST

Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Ur. list RS, št. 71/93).

Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je treba upoštevati:

- Pravilnik o požarno varstvenih pogojih, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskega ureditvenega akta, pri projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov (Ur. list SRS, št. 42/85)

- Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91)

- Pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu (Ur. list RS, št. 22/91)

- Pravilnik o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o uskladiščevanju in pretakanju vnetljivih tekočin (Ur. list SFRJ, št. 20/71)

- SIST DIN 14090 - površine za gasilce na zemljišču in

- Tehnični normativ NFPA, št. 101/67.

O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.

Po Pravilniku o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91) je potrebno zagotoviti v vodovodnem omrežju 10 litrov vode na sekundo in zagotoviti zadostne količine vode za gašenje (ocena 25 do 30 l/sek., prednost imajo podzemni hidranti).

Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80 kN.

26. člen

HRUP

Glede hrupa je treba upoštevati:

- Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 45/95)

- Uredbo spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 66/96)

- Uredba o hrupu zaradi cestnega ali železniškega prometa (Ur. l. RS, št. 45/95).

X. FAZNOST IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA

27. člen

Ureditveni načrt se lahko izvaja v več fazah, ki so med seboj časovno neodvisne.

I. faza obsega:

- izgradnjo območij 1,2,3

- izgradnjo pripadajočih prometnih navezav in parkirišč

- izgradnjo transformatorske postaje ter prestavitev oz. izgradnjo srednjenapetostnega in nizkonapetostnega omrežja

- izgradnjo objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih voda

- izgradnjo ostalih komunalnih in energetskih vodov (telekom, toplovod, klotlovnico)

- zazelenitve in zasaditve.

II. faza obsega:

- izgradnjo območij 4,5,6

- izgradnjo pripadajočih prometnih navezav in parkirišč

- po potrebi izgradnjo transformatorske postaje ter izgradnjo srednjenapetostnega in nizkonapetostnega omrežja

- izgradnjo objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih voda

- izgradnjo ostalih komunalnih in energetskih vodov (telekom, toplovod,..)

- zazelenitve in zasaditve.

III. faza obsega:

- izgradnjo območij 7,8

- izgradnjo pripadajočih prometnih navezav in parkirišč

- izgradnjo nizkonapetostnega omrežja

- izgradnjo objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih voda

- izgradnjo ostalih komunalnih in energetskih vodov (telekom, toplovod,..)

- zazelenitve in zasaditve.

XI. TOLERANCE

28. člen

Vse ureditve, navedene v tem zazidalnem načrtu morajo biti povzete in natančneje določene v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor.

Pri realizaciji posega so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem zazidalnim načrtom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, geomehanskih, arheoloških, hidroloških in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometnotehničnega, ekonomskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.

Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

29. člen

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri:

- Občinski upravi Občine Pesnica,

- Krajevni skupnosti Pesnica pri Mariboru

- Upravni enoti Pesnica

30. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje on prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

31. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Župan občine Pesnica

Venčeslav Senekovič, ing. agr., s. r.

Številka: 35005-1/99-VF

Datum: 20. november 2000