|
Na podlagi 23. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 10.
člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95,
72/99 in 65/02) je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 19. redni
seji dne 4. 7. 2005 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o lokacijskem načrtu
obrtno stanovanjske cone ob RTP v Slovenski Bistrici |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ob upoštevanju določb Odloka o spremembah
in dopolnitvah odloka o dolgoročnem planu – prostorski del občine
Slovenska Bistrica za obdobje 1986–2000 dopolnjen 1991, 1992, 1994,
1996, 1998 (Uradni list RS, št. 42/92, 35/94, spremembe in dopolnitve
dolgoročnega in srednjeročnega plana – dopolnjen 1996 – 41/97, dopolnjen
1998 – 72/99, dopolnjen 2000 – 59/03) sprejme lokacijski načrt za obrtno
stanovanjsko cono ob razdelilni transformatorski postaji (v
nadaljevanju: RTP) v Slovenski Bistrici, ki ga je pod številko 03/04-LN
izdelal BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič Zorič s.p. Trg Alfonza Šarha 1,
Slovenska Bistrica, v maju 2005. |
|
|
Sestavni del odloka je projekt, ki vsebuje: |
|
|
– tekstualni del, |
|
|
– grafični del, |
|
|
– smernice in mnenja. |
|
|
II. OPIS PROSTORSKE
UREDITVE |
|
|
2. člen |
|
|
Namenska raba |
|
|
V območju obravnave lokacijskega načrta obrtno
stanovanjske cone za RTP v Slovenski Bistrici je predvidena gradnja
obrtnih objektov, stanovanjskih in obrtno stanovanjskih objektov. |
|
|
Členitev prostora z omejitvami |
|
|
Območje obravnave pokriva ca. 40.000 m2 veliko površino in
leži v jugovzhodnem delu mesta Slovenska Bistrica ob avtocesti A -1 Arja
vas – Hoče. Zahodno je omejeno s področjem RTP elektro Slovenska
Bistrica, severno meji na vrsto stanovanjskih hiš ob Krekovi ulici,
vzhodno se dotika stanovanjske zazidave ob Potrčevi in Lackovi ulici. |
|
|
Členitev prostora z omejitvami je prikazana v
Kartografskem delu lokacijskega načrta v načrtu namenske rabe prostora
– list št. 1.3. |
|
|
III. UREDITVENO
OBMOČJE LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
3. člen |
|
|
Opis meje topografsko
in po parcelah |
|
|
Meja lokacijskega načrta poteka po lastninskih parcelnih
mejah z izhodiščem v jugozahodnem vogalu ob RTP Slovenska Bistrica in
poteka v smeri urinega kazalca. Vse parcele so v k.o. Slovenska
Bistrica. |
|
|
Meja poteka iz izhodiščne točke v smeri proti severozahodu
in poteka po stranicah obravnavanih parcel: zahodni in severni stranici
2337, severni stranici 2335, severni stranici 2330/1 in 2330/3, severni
stranici 2329 in severni ter vzhodni stranici 2307/13, kjer se dotakne
in poteka po severni stranici 2327. Vzhodno prečka javno pot 2313/4 in
nadaljuje pot po vzhodni stranici 2328 do javne poti parc. št. 2321. V
skrajni južni točki jo prečka in poteka po vzhodni stranici parcele 2529
proti jugu. Na južnem koncu parcele se obrne proti vzhodu in poteka po
severni in vzhodni stranici parcele 2572, na jugu preide na mejo parcele
2571 in po južni stranici le-te poteka ob ograji avtoceste proti zahodu,
po južnih stranicah parcel 2571, 2574 in 2376. Meja zaobjame parcelo
2376 tudi po zahodni stranici in v smeri proti severu nadaljuje pot do
2528 in delno v smeri vzhod – zahod prečka severni del parcele 2332. V
višini ograje okoli RTP se priključi izhodiščni točki. |
|
|
4. člen |
|
|
Lokacijski načrt obsega naslednje parcele oziroma dele
parcel vse v k.o. Slovenska Bistrica: |
|
|
2528, 2321, 2331/1, 2518/2, 2337, 2334, 2335, 2336,
2330/1, 2329, 2307/1, 2307/3, 2331, 2326, 2327, 2328, 2529, 2574, 2325,
2572, 2573, 2575, 2576. |
|
|
5. člen |
|
|
Velikost obravnavanega
območja |
|
|
Površina obdelave v lokacijskem načrtu je ca. 40.000 m2,
od tega je območje predvideno za pozidavo in druge ureditve veliko 33670
m2, preostale površine so nepozidane in predstavljajo varovalni pas
avtoceste in vodotok. |
|
|
IV. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
|
6. člen |
|
|
Opis vplivov in
povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji |
|
|
Predvidena namembnost za stanovanjsko gradnjo z možnostjo
dejavnosti je primerna za obrobja naselij in je skladna s plansko
opredelitvijo. Predvidena ureditev predstavlja zapolnitev prazne
površine v bližini strogega centra mesta Slovenska Bistrica. |
|
|
Dejavnosti oziroma namembnosti se v objektih na parcelah
lahko združujejo oziroma spreminjajo v manj zahtevne oziroma ne
obremenjujoče za okolje. |
|
|
7. člen |
|
|
Opis rešitev
načrtovanih objektov in površin |
|
|
Bodoča dovozna cesta a-a razpolavlja predvideno pozidavo
na severni in južni del. Pravokotno na cesto so locirani predvideni
objekti v predpisanih odmikih. |
|
|
Območja pozidave oziroma zazidljiva območja od območij
varovanja ločujejo zelene nepozidane površine, med objekti in cesto se
uredijo manipulativne površine z interno dovozno cesto in parkirišči. Na
razpoložljivih pasovih med dovozno cesto in notranjimi manipulativnimi
površinami se uredi obcestna zasaditev. Zasaditev z drevninami se uredi
tudi ob severnih mejah napram obstoječi individualni stanovanjski
zazidavi ob Krekovi in Lackovi ulici. |
|
|
|
|
|
Komunalni koridor |
|
|
|
|
|
Dovozna cesta a-a širine 8 m omogoča izgradnjo vozišča
širine 2 x 2.75 s pločnikom 1,5 m in bankino oziroma zelenico 1 m. V
razpoložljivi pas ob cesti oziroma v območju zelenega pasu in
manipulativnih površin posameznih parcel se polagajo vodi komunalne in
energetske infrastrukture. |
|
|
8. člen |
|
|
Lokacijski pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo |
|
|
Lokacija objekta na parceli je razvidna iz grafične
priloge. Objekt je možno v območju zazidljivega dela parcele pomikati ob
gradbeni liniji do predpisane tlorisne površine, z upoštevanjem
predpisanih odmikov od ceste, sosedov in varovanih območij. |
|
|
Gradbeno črto predvidenih objektov določa os ceste a-a, ki
je prema in leži v odmiku 2,75 m južno od vogala ograje ELEKTRO ter
poteka proti vzhodu pod kotom 89,40° glede na obstoječo ograjo. Objekti
morajo biti z eno stranico postavljeni na gradbeno črto, dovoljeni so le
manjši odmiki delov fasad. Od osi bodoče dovozne ceste a-a je gradbena
linija objektov za obrtne objekte (1–4) oddaljena 18,25 m, za obrtna
objekta na 5 in 6 na južni strani je odmik 17,75 m, za stanovanjsko
obrtne objekte v jugovzhodnem delu (7,8) je odmik 12,45 m in za objekta
9 in 10 je odmik 12,55 m. |
|
|
Oblikovanje objektov je individualno, priporoča se
arhitekturno oblikovanje z upoštevanjem sodobnih usmeritev v uporabi
materialov in zunanjega izgleda. Objekti so predvideni kot montažna ali
klasična gradnja. Samostojni obrtni objekti so v proizvodnem delu eno
etažni, v upravnem delu pa največ dvo etažni. Stanovanjsko obrtni
objekti so dvo etažni s pritličjem in I. nadstropjem oziroma z
izkoriščeno mansardo. Gradnja kleti v obravnavanem območju zaradi visoke
podtalnice ni priporočljiva. |
|
|
Samostojni stanovanjski objekti so pritlični z mansardo.
Za oblikovanje objektov se upoštevajo splošni kriteriji predpisani v
občinskih prostorskih izvedbenih aktih (PUP). Pomožne objekte za lastne
potrebe je možno graditi ob upoštevanju določil Pravilnika (Uradni list
RS, št. 114/03). |
|
|
V. ZASNOVA PROJEKTNI
REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE
INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO |
|
|
9. člen |
|
|
Splošno |
|
|
Obravnavano območje razpolavlja dostopna cesta a-a, ob
kateri so zgrajeni objekti s svojimi funkcionalnimi površinami. V delu
ceste in na delu funkcionalnih površin na parcelah se uredi komunalni
koridor, v katerega so položeni predvideni komunalni vodi. |
|
|
10. člen |
|
|
Promet in cestno
omrežje |
|
|
Območje je dostopno iz več strani. Z rekonstrukcijo
obstoječih cest in izgradnjo nove dvosmerne dostopne ceste a-a, z
voziščem 2 x 2,75 m, je možno območje prometno urediti tako, da bodo
zagotovljeni prometno tehnični in logistični pogoji. |
|
|
Dostop iz zahodne smeri, iz Stepišnikove ulice, je možen
po javni poti parc. št. 2528, ki jo je mogoče rekonstruirati v širini 4
m do 5 m. Na območju zazidave se uredi dostopna cesta a-a, ki se
priključuje na vzhodni strani na javno pot – javno dobro – parc. št.
2321. |
|
|
S podaljšanjem in delno rekonstrukcijo Lackove ulice za
dvosmerni promet, in izvedbo priključevanja na novo dovozno cesto a-a,
bi uredili možnost cestne povezave na Ljubljansko ulico. |
|
|
Priključek javne poti na Stepišnikovo ulico se uredi
vzporedno z ureditvijo pločnika in tretjega zavijalnega pasu, po
posebnem projektu, v II. fazi izvedbe lokacijskega načrta. |
|
|
V I. fazi izvedbe (objekt 2 – Ključavničarska delavnica
Špes) se dovoz uredi po obstoječi javni poti parc. št. 2528. |
|
|
11. člen |
|
|
Elektrika |
|
|
Območje obravnave prečkata po vzdolžni osi oziroma po
trasi predvidene ceste dva srednjenapetostna kablovoda, 20 kV KBV RTP
Sl. B. – Steklarna Sl. B. (k-126) in 20kV KBV RTP Sl. B. – TP Granit
(k-196), ki sta v lasti Elektro Maribor d.d. Ob severni meji območja
obravnave poteka obstoječi DV 2 x 110 kV Maribor–Slovenska Bistrica, v
upravljanju ELES. |
|
|
Na mestih križanj oziroma približevanj objektov in cest z
20 kV kablovodoma je potrebno pri izdelavi projektne dokumentacije
upoštevati pogoje, ki jih predpisuje Tipizacija elektroenergetskih
kablovodov za napetost 1 kV, 10 kV in 20 kV (Tipizacija DES, januar
1981). |
|
|
Mehansko zaščititi oziroma zgraditi kabelsko kanalizacijo
je potrebno na odsekih elektroenergetskih kablov, kjer bodo le-ti ostali
pod povoznimi in asfaltiranimi površinami. |
|
|
Za mehansko zaščito kablov bo potrebno pridobiti ustrezno
projektno dokumentacijo. |
|
|
Trajno odlaganje ali posnetje zemlje nad kablovodi ni
dovoljeno, vkop kabla mora ostati pri izgradnji objektov in po
preureditvi vseh površin na predpisani globini. |
|
|
Med gradnjo mora investitor oziroma izvajalec gradbenih
del preprečiti dostop kamionov in gradbenih strojev nad mehansko
nezaščitene kable. |
|
|
Preprečiti je potrebno trajno odlaganje ali posnetje
materiala nad obstoječimi 20 kV kabli, ki morajo po končanih delih
ostati položeni na predpisani globini. |
|
|
Za napajanje predvidenih objektov je potrebno: |
|
|
– zgraditi novo transformatorsko postajo ustrezne izvedbe
in moči |
|
|
– vključiti novo transformatorsko postajo v 20 kV zanko
mesta Slovenska Bistrica v kablovod KBV RTP Sl. B. – Steklarna Sl. B.
(k-126) |
|
|
– zgraditi nizkonapetostni 0,4 kV razvod od nove
transformatorske postaje do posameznega objekta. |
|
|
Lokacija TP je predvidena na delu parcele št. 3 (zap. št.
parcele 19) ob cesti a-a. Za napajanje območja z električno energijo je
potrebno izdelati izvedbeno dokumentacijo. |
|
|
12. člen |
|
|
Vodovod in hidrantno
omrežje |
|
|
Na območju obravnave ni zadostnih količin pitne vode, zato
je potrebno v sklopu ZN Bistrica in LN Poslovno trgovski center AC izvoz
Slovenska Bistrica zgraditi novi cevovod sanitarne vode ustreznih
dimenzij. |
|
|
Za potrebe gašenja požarov je potrebno zgraditi hidrantno
omrežje. Do izdelave novega vodovodnega omrežja mora tehnična rešitev
zagotoviti zadostne količine požarne vode iz lastnih rezervoarjev, v
katera se steka meteorna voda. |
|
|
Za izvedbo I. faze lokacijskega načrta – Ključavničarska
delavnica Špes – je možen priključek objekta na obstoječe vodovodno
omrežje iz neposredne bližine. Za potrebe gašenja požarov se izdela v
neposredni bližini objekta rezervoar ustreznega volumna za zbiranje
padavinske vode. |
|
|
13. člen |
|
|
Sanitarne in
padavinske vode |
|
|
Na območju obravnave je potrebno graditi kanalizacijo v
ločenem sistemu za odvod padavinskih in komunalnih odpadnih vod.
Predvideno je zadrževanje padavinskih vod pred iztekom v površinski
odvodnik v rezervoarjih za požarno vodo. Odvajanje čistih padavinskih
vod iz utrjenih površin in strešine je možno direktno v odprti odvodni
jarek. |
|
|
Sanitarne odpadne vode se odvajajo iz vsakega objekta po
posebnem kanalizacijskem vodu in se priključujejo na glavni zbirni kanal
čistilne naprave za mesto Slovenska Bistrica. |
|
|
Za izvedbo I. faze lokacijskega načrta – za
ključavničarsko delavnico Špes – se padavinske vode speljejo v lastni
rezervoar oziroma direktno v odvodni jarek. |
|
|
Za odpadne vode se izdela ustrezno dimenzionirana prekatna
greznica brez odtoka. Investitor je dolžen s komunalnim podjetjem
skleniti pogodbo o črpanju greznice. |
|
|
14. člen |
|
|
Telekomunikacije in
CATV |
|
|
V območju komunalnega koridorja ob cesti se predvidi trasa
za razvod telekomunikacijskih in CATV vodov. Vrsta in način izvedbe se
prilagodi trenutnim potrebam in možnostim uporabnikov. |
|
|
15. člen |
|
|
Ogrevanje |
|
|
Predviden je individualni sistem ogrevanja. Energent je
lahko kurilno olje ali plin. |
|
|
16. člen |
|
|
Odpadki |
|
|
V skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v
Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 35/02) je predvideno
ločeno zbiranje in odvoz odpadkov. |
|
|
Ob prometnicah na lastni parceli izven javnih površin je
potrebno zagotoviti zbirno mesto za postavitev zadostnega – potrebnega
števila – posod. |
|
|
Ostali odpadki se zbirajo v skladu z veljavno zakonsko
regulativo. |
|
|
VI. REŠITVE IN UKREPI
VAROVANJA OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER
TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
|
|
17. člen |
|
|
Varovanje okolja |
|
|
Ukrepi za varovanje okolja bodo določeni v izrisih iz
lokacijskega načrta v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj za
posamezni objekt, na podlagi tehnoloških elaboratov, ocen vplivov na
okolje oziroma presoje vplivov na okolje, kadar so obvezne po Uredbi o
vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje
(Uradni list RS, št. 66/96 in 12/00), ker v fazi izdelave lokacijskega
načrta natančne dejavnosti niso znane. |
|
|
18. člen |
|
|
Varovanje kmetijskih zemljišč in plodne zemlje |
|
|
Do pričetka gradnje predvidenih objektov in ureditev
ostaja namembnost zemljišč nespremenjena in se uporablja v kmetijske
namene. Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov,
prometnih površin in zunanjih ureditev, je potrebno uporabiti za
ureditev zelenic. |
|
|
19. člen |
|
|
Varovanje voda |
|
|
Ohrani se obstoječi odprti odvodni jarek v vzhodnem delu
obravnavanega območja. Vanj se stekajo viški čistih padavinskih voda iz
strešin in utrjenih površin, ki se predhodno zadržijo v rezervoarjih za
požarno vodo. |
|
|
Sanitarne odpadne vode se po vodotesni kanalizaciji
priključujejo v kanalizacijski kolektor in odvajajo čistilno napravo
Slovenska Bistrica. |
|
|
20. člen |
|
|
Varovanje zraka |
|
|
Predvideni objekti v lokacijskem načrtu ne smejo
predstavljati možnosti povečanja onesnaženosti zraka (prah, SO(2), …).
Ogrevanje objektov mora biti zagotovljeno s plinom oziroma EKO kurilnim
oljem. |
|
|
21. člen |
|
|
Elektromagnetno
sevanje |
|
|
Za vsak poseg znotraj elektroenergetskega koridorja z
objekti za stalno prebivanje ljudi je potrebno pridobiti dokazilo
strokovno usposobljene institucije, da niso prekoračene mejne vrednosti
elektromagnetnih sevanj. |
|
|
Na mestu križanj trase DV 2 x 110 kV s cestami in dovozi,
mora biti zagotovljena predpisana minimalna varnostna višina 7 m. |
|
|
22. člen |
|
|
Hrup |
|
|
Vsi ukrepi zaščite proti hrupu morajo zagotavljati, da se
ne presegajo mejne vrednosti določene s III. stopnjo zahtevnosti (4.
člen uredbe o hrupu v naravnem in bivalnem okolju – Uradni list RS, st.
45/95). |
|
|
III. stopnja varstva je za območje, kjer je dopusten poseg
v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je
trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju
oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim
proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje namenjeno kmetijski
dejavnosti ter javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske,
storitvene ali gostinske dejavnosti (v nadaljevanju: III. območje). |
|
|
Meje ravni hrupa
za III. območje po uredbi so: |
|
|
+--------------------------+---------------+-----------------+ |
|
|
|Vse v
dBA | Nočna | Dnevna | |
|
|
| | raven Ln | raven Ld() | |
|
|
+--------------------------+---------------+-----------------+ |
|
|
|Mejne
ravni | 50 | 60 | |
|
|
+--------------------------+---------------+-----------------+ |
|
|
|Kritične
ravni | 59 | 69 | |
|
|
+--------------------------+---------------+-----------------+ |
|
|
|Mejne ravni za
vire hrupa | 48 | 58 | |
|
|
+--------------------------+---------------+-----------------+ |
|
|
|Mejne konične
ravni hrupa | 70 | 85 | |
|
|
+--------------------------+---------------+-----------------+ |
|
|
Izvedba vseh ukrepov v zvezi z varovanjem okolja zaradi
obratovanja avtoceste in priključka, vključno z zaščito pred prekomernim
hrupom, je opredeljena kot obveznost investitorja obrtno stanovanjske
cone. DARS d.d. ne bo zagotavljal nobenih dodatnih ukrepov varstva pred
hrupom za območja ureditve, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi
vplivi, ki so posledica obratovanja avtoceste in priključka na tem
območju. |
|
|
23. člen |
|
|
Varovanje naravne in
kulturne dediščine |
|
|
Območje obravnave sega na zavarovan kulturni spomenik
Slovenska Bistrica – Trasa Rimske ceste Celeia – Poetovio (EŠD 6891).
Zato se parcela št. 2307/13 k.o. Slovenska Bistrica izloči iz pozidave.
Zaradi neposredne bližine trase rimske ceste je možno pričakovati
arheološke ostaline. V izogib kasnejšim zapletom pri gradnji Zavod za
varstvo kulturne dediščine Slovenije predlaga investitorjem ob trasi
izvedbo arheološkega sondiranja. Na osnovo sondažnih rezultatov se bodo
podala dokončna stališča glede določitve mikrolokacije objektov ob
vplivnem območju trase rimske ceste. |
|
|
VII. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
24. člen |
|
|
V območju lokacijskega načrta je predvidena zaščita
objektov pred požarom s sistemom hidrantnega omrežja. Do izgradnje
novega vodovoda in hidrantnega omrežja, se zadostno količino vode za
gašenje požara zagotovi v podzemnih rezervoarjih 2 x 36m3. |
|
|
V lokacijskem načrtu so upoštevani pogoji 22. člena Zakona
o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 787/01) in Pravilnik
o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni
list RS, št. 30/91). |
|
|
Dovozi do posameznih objektov na območju pozidave so
urejeni tako, da omogočajo dovoz gasilskim in interventnim vozilom in
izpolnjujejo pogoje za varen umik. |
|
|
Minimalni odmiki med objekti znašajo minimalno 8 m. |
|
|
Zagotovljene so prometne in delovne površine za
intervencijska vozila in površine za gasilce na lastnem zemljišču. |
|
|
V I. fazi izvedbe LN – ključavničarska delavnica Špes, se
požarna voda zagotovi iz podzemnega zbiralnika. |
|
|
VIII. NAČRT
PARCELACIJE |
|
|
25. člen |
|
|
Grafična priloga list št. 2.1 prikazuje načrt parcelacije.
V območju obravnave je predvidena parcelacija 19 novih parcel, od tega
14 parcel za gradnjo obrtnih, skladiščnih, proizvodnih, stanovanjsko
obrtnih in stanovanjskih objektov, tri parcele predstavljajo nove
oziroma rekonstruirane ceste, ena parcela je rezervirana za
transformatorsko postajo in ena parcela je za gradnjo podzemnih
rezervoarjev za vodo za gašenje požara. |
|
|
Natančna velikost parcel se določi z geodetsko odmero. |
|
|
IX. ETAPNOST IZVEDBE |
|
|
26. člen |
|
|
Izvedba lokacijskega načrta je mogoča v več etapah. Prvo
(I) fazo oziroma etapo predstavlja gradnja objektov na parceli 2 (Špes)
in komunalne infrastrukture ter ceste potrebne za obratovanje tega
objekta. |
|
|
V drugo (II) fazo sodi komunalna oprema celotnega
kompleksa in izvedba cest, s predhodno izvedbo parcelacije. |
|
|
Tretjo (III) fazo izvedbe LN predstavlja gradnja objektov
na novo odmerjenih parcelah. |
|
|
X. TOLERANCE |
|
|
27. člen |
|
|
1. Tolerance pri parcelaciji |
|
|
Dovoljeno je lastniško združevanje dveh parcel in
prilagoditev gabaritov objektov znotraj opredeljenega zazidljivega
območja. |
|
|
2. Tolerance pri umestitvi objekta na parcelo |
|
|
Objekt je dovoljeno umestiti na parcelo znotraj
opredeljenega zazidljivega območja, ob upoštevanju gradbene črte iz
grafične priloge. Predpisana tlorisna dimenzija objekta se lahko
spremeni zaradi tehnoloških potreb posameznega investitorja, znotraj
gradbene parcele. |
|
|
3. Tolerance pri višinski umestitvi objekta |
|
|
Možna je gradnja kletnih etaž, kolikor to dopuščajo
hidrološki in geološki pogoji. Kletna etaža je lahko nad urejenim
terenom dvignjena max. 60 cm. |
|
|
V zaprtih objektih mora biti kota pritličja višja od kote
okoliškega urejenega terena za vsaj 10 cm. |
|
|
28. člen |
|
|
Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati vse
smernice in mnenja, ki so sestavni del lokacijskega načrta. |
|
|
XI. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
|
29. člen |
|
|
Investitorji posameznih gradenj v območju lokacijskega
načrta si priključke za opremo stavbnega zemljišča na parceli (vodovod,
elektrika, odvajanje odplak…) zagotavljajo sami, kompleksno pa se izvaja
v skladu s programom urejanja stavbnih zemljišč ureditev dovoznih cest.
Za izvedbo komunalnih priključkov si investitorji sami pridobijo
ustrezno dokumentacijo in zagotovijo finančna sredstva za izvedbo. |
|
|
Pred izvedbo II. in III. faze oziroma etape je potrebno
izdelati in sprejeti program opremljanja stavbnih zemljišč za območje in
sprejeti odlok o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in
opremljanje stavbnega zemljišča za območje zazidave. |
|
|
Poleg navedenega morajo investitorji upoštevati naslednje: |
|
|
– plodno zemljo, ki nastaja pri izkopih, je obvezno
deponirati in uporabiti za ureditev zelenih površin, |
|
|
– sproti odpravljati škodljive posledice, ki nastanejo
zaradi gradnje, |
|
|
– pred začetkom gradnje ugotoviti obstoječe stanje
komunalnih naprav, |
|
|
– zagotoviti ustrezno varovanje gradbišča. |
|
|
30. člen |
|
|
Nadzorstvo nad tem odlokom izvaja pristojna Inšpekcija za
okolje in prostor. |
|
|
31. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 10/032-01/19-7/2005 |
|
|
Slovenska Bistrica, dne 4. julija 2005. |
|
|
Županja
Občine Slovenska Bistrica
Irena Majcen, univ. dipl. inž. agr. l. r. |
|
|
|