Na podlagi
273. člena Zakona o urejanju prostora
(ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17), petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP
(106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 76/14 – Odl.
US, 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in
14/15 – ZUUJFO) ter na podlagi 122. in 159. člena Odloka o Občinskem
prostorskem načrtu Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 8/13) ter
18. člena Statuta Občine Grosuplje
(Uradni list RS, št. 65/17) je Občinski svet Občine Grosuplje na 7.
redni seji dne 16. 10. 2019 sprejel |
|
O D L O K |
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Koščakov hrib |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
S tem odlokom se, ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu
Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 8/13; v nadaljevanju besedila OPN)
sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Koščakov hrib (v nadaljnjem
besedilu OPPN), ki ga je izdelalo podjetje Gužič Trplan arhitekti d.o.o.
Ljubljana pod številko projekta 03/16 v septembru 2019. |
|
2. člen |
|
(vsebina OPPN) |
|
OPPN določa, mejo območja urejanja, lego, potek, zmogljivost ter
velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično krajinsko in
arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za
prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, dinamiko
izvajanja posegov, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance in
nadzor nad izvajanjem odloka. |
|
3. člen |
|
(sestavine OPPN) |
|
(1) OPPN iz prvega člena odloka vsebuje tekstualni in grafični del ter
priloge. |
(2) Tekstualni del vsebuje: |
– Odlok, |
– Obrazložitev odloka. |
(3) Grafični del vsebuje: |
List 1 |
Prikaz namenske rabe iz Občinskega plana |
M=1:5000 |
List 2 |
Prikaz meje območja na obstoječem parcelnem stanju |
M=1:1000 |
List 3 |
Geodetski posnetek obstoječega stanja z vrisano mejo območja |
M=1:1000 |
List 4 |
Zazidalna situacija |
M=1:1000 |
List 5 |
Prikaz poteka javne komunalne infrastrukture |
M=1:1000 |
List 6 |
Prikaz območij varovanj |
M=1:2000 |
(4) Priloge: |
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, |
– Prikaz stanja prostora, |
– Strokovne podlage, |
– Smernice in mnenja, |
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta, |
– Povzetek za javnost. |
|
4. člen |
|
(ureditveno območje OPPN) |
|
(1) V ureditveno območje OPPN je zajeto del enote urejanja prostora GR
85 Gpn OPPN in celotna enota GR 284 OPPN, in obsega gozdne površine med
avtocesto Ljubljana–Novo mesto in območjem zdravstvenega doma. Celotno
območje je poraščeno z gozdom. |
(2) Meja obravnavanega območja je na severu definirana z avtocesto
Ljubljana–Novo mesto, na jugu z območjem zdravstvenega doma, na vzhodu z
robom naselja in na zahodu delno z robom naselja in delno z robom
obdelanih kmetijskih zemljišč. |
(3) Območje predvidenega OPPN obsega površino velikosti približno 39,6
ha in zajema zemljišča ter dele zemljišč s parcelnimi številkami v
katastrski občini Grosuplje – naselje: 258-del, 262, 263, 264, 265, 266,
267/1, 267/2, 283/2, 311/2, 311/1, 312,/3, 312/6, 312/7, 312/9, 313/4,
315/2, 316, 317, 318, 319, 320, 321, 322/2, 323/2, 324, 325, 326, 327,
328, 473-del, 474, 475, 476-del, 478, 479, 480, 481, 482, 483, 484, 485,
486/1, 487, 488, 489, 490, 491, 492, 495, 497, 498/1, 499, 500, 501,
502, 503, 504, 505, 506, 507, 508/1, 508/2, 509, 510, 511, 512/1, 513,
514, 515, 516, 517, 518, 519, 520, 521-del, 522/4, 522/5-del, 523, 524,
525, 526, 527, 528, 541-del, 1017/1, 1018, 1019, 1020, 1021, 1023, 1071,
1072, 1073, 1075, 1076, 1077, 1078/8, 1078/24, 1078/25, 1078/26,
1078/27-del, 1078/30, 1078/31, 1078/37, 1078/39, 1079, 1080/1, 1080/2,
1081/1, 1081/2, 1086, 1087, 1088, 1089, 2212/5, 2212/6, 2212/9-del,
2213/1-del, 2213/2, 2213/3-del, 2214, 2215/4-del, 2216. |
(4) Grafično je meja prikazana v grafičnem delu OPPN: Prikaz meje
območja na obstoječem parcelnem stanju, list št. 02. |
(5) V kolikor se zemljiške parcele na območju OPPN spreminjajo je
merodajna meja območja določena v grafičnem delu OPPN. |
|
5. člen |
|
(enote urejanja) |
|
(1) Območje OPPN je razdeljeno na tri enote urejanja (v nadaljevanju
Eu). Meje posamezne Eu so prikazane v grafičnem delu OPPN. |
(2) Enote urejanja so: |
– Eu-1: območje gozda s posebnim namenom, |
– Eu-2: območje športno-rekreativnih parkov, |
– Eu-3: vstopno območje. |
(3) V odloku so določila, ki veljajo za celotno območje OPPN in posebna
določila, ki veljajo za posamezne Eu. |
|
II. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
|
1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v
prostor |
|
6. člen |
|
(vrste objektov glede na namen) |
|
(1) Vrste objektov glede na namen morajo biti v skladu z namensko rabo
prostora, kakor to določa OPN. Območje, ki se ureja s tem OPPN je na
območju GR 85 OPPN namenjeno za rekreativne, sprostitvene in
izobraževalne dejavnosti s podrobno namensko rabo gozd s posebnim
namenom (Gpn). Območje GR 284 OPPN, pa je namenjeno površinam za
rekreacijo in šport z namensko rabo ZS – površine za rekreacijo in
šport. |
(2) Na celotnem območju OPPN so dopustne naslednje vrste objektov
skladno z ostalimi določili tega odloka in v kolikor ni za posamezno
območje določeno drugače: |
– postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, urbane opreme in
neprometnih znakov ob upoštevanju veljavnih zakonskih in podzakonskih
aktov, ki urejajo to področje, |
– urejanje odprtih površin kot so pešpoti in javno dobro, |
– gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov, vodov
in naprav komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture,
objektov in naprav za prometno infrastrukturo in zveze ter plinovodov,
neglede na zahtevnost objekta, |
– gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov, in sicer: gozdno
cesto, gozdna učna pot, grajeno gozdno vlako, čebelnjak in krmišče, če
je za njih pridobljeno predhodno soglasje javne gozdarske službe, |
– gradnja gradbeno inženirskih objektov kot so ograje, oporni zidovi,
škarpe, |
– ureditev utrjenih površin ob pešpoteh, |
– postavitev vadbenih naprav – trim steza, |
– enostavni objekti – nadstrešnica pri vhodnih točkah, |
– razgledni stolp, |
– postavitev otroških igral in tabel ali prikazov v izobraževalne
namene, |
– postavitev hišic na drevesih in hišic za glamping, |
– vsi drugi gradbeni posegi iz skupine 3. |
(3) Na območju Eu-1 je poleg objektov iz drugega odstavka tega člena
dovoljena gradnja objektov iz skupin: |
– 12730 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene – iz te
skupine: pokrita prezentirana arheološka najdišča in ruševine,
spominska, umetniška in podobna obeležja, izvedena kot stavbe. |
(4) Na območju Eu-2 je poleg objektov iz drugega odstavka tega člena
dovoljena gradnja objektov iz skupin: |
– 12650 Stavbe za šport – pomožne stavbe na športnih igriščih
(sanitarije, slačilnice, prostori za športne rekvizite ipd.), |
– 24110 Športna igrišča – iz te skupine: adrenalinski in plezalni parki, |
– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas – otroška in druga javna igrišča, parki, trgi, ki niso sestavni deli
javne ceste, zelenice, in druge urejene zelene površine, |
– 24205 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje –
razgledni stolp. |
(5) Na območju Eu-3 je poleg objektov iz drugega odstavka tega člena
dovoljena gradnja objektov iz skupin: |
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
– 12420 garažne stavbe – iz te skupine: pokrita parkirišča, kolesarnice
in podobno, |
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas – iz te skupine: otroška in druga javna igrišča, parki, ki niso
sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine. |
|
7. člen |
|
(vrste gradenj) |
|
Na celotnem območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj in drugih
posegov v prostor: |
– gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov, |
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, |
– vzdrževanje objektov (redna, investicijska in v javno korist), |
– gradnja gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij in
objektov v splošni rabi, |
– dozidave, nadzidave, |
– rekonstrukcije, |
– odstranitve objektov, |
– ureditev odprtih zunanjih površin. |
|
8. člen |
|
(vrste dejavnosti) |
|
Na območju OPPN so dopustne dejavnosti skladno z ostalimi določili tega
odloka. |
|
9. člen |
|
(opis posegov v prostor) |
|
(1) Na območju Eu-1 so predvideni sledeči posegi: |
– ureditev označenih pešpoti; predvidena je uporaba že obstoječih
pešpoti, potrebna je lokalna izravnava in čiščenje terena ter lokalne
razširitve glavnih poti za zagotovitev enakomerno široke poti. Pot se
uredi kot izravnana in utrjena gozdna pot s prečnimi nakloni za
odvodnjavanje. Predvidena je postavitev točkovnih AB temeljev za montažo
elementov urbane opreme, namestitev označevalnih tabel s smerokazi in
zemljevidi območja, namestitev klopi in košev, |
– ureditev novih delov pešpoti za vzpostavitev povezanega rekreacijskega
območja in dostopov do programskih vsebin, |
– vstopne točke pešpoti; ureditev vhodne ploščadi s klopmi, prostorom za
kolesa in informativno ter usmerjevalno tablo območja. Potrebna je
lokalna izravnava terena za ureditev ploščadi za urbano opremo.
Predvidena je ureditev utrjene peščene površine in postavitev točkovnih
AB temeljev za montažo elementov urbane opreme, namestitev označevalne
table s smerokazi in zemljevidi območja, namestitev klopi, košev in
stojala za kolesa, predvidi se možnost postavitve montažne nadstrešnice, |
– trim steza; ureditev trim steze po sistemu Vita-Parcours s cca 16–20
postajami. Predvideva se ureditev steze, ki poteka od Zdravstvenega doma
Grosuplje proti Casino Kongo (dve možni izhodišči) in na območju parcel
v lasti občine naredi krožno zanko. Predlagan je tip steze
»VITA-PARCOURS«, ki je običajno dolga 2 do 2,5 km in ima 20 postaj
(možne so prilagoditve na manjše razdalje in število postaj). Predvidena
je lokalna izravnava in čiščenje terena, izravnava/poglobitev cca 20 cm
za nasutje prodca, postavitev točkovnih AB temeljev za montažo vadbenih
naprav. Steza se uporabi za dovozno pot za manjša vzdrževalna vozila,
predvidena je namestitev označevalnih tabel za vadbo, namestitev vadbene
opreme, ureditev ravnih površin na območju vadbe, vadbena oprema naj bo
iz lesenih in kovinskih materialov v naravnih in sivih barvah, |
– gozdna in geološka učna pot; ureditev sistema označevanja rastlinskih
vrst in drugih naravnih posebnosti (npr. geologija) ali živalskih vrst
na območju. V okviru gozdne učne poti je možna postavitev opazovalnice
za ptice, ureditev vrta z gozdnimi rastlinami, lokalne izravnave
izravnava in čiščenje terena (podrast in druga vegetacija) namestitev
označevalnih tabel, namestitev različnih prikazov v izobraževalne namene
(kot npr. prerez terena ipd. postavitev lesene terase ali pritličnega
montažnega objekta za namen opazovanja ptičev ali razstavnega prostora z
informacijami o značilnostih območja, |
– gozdna šolska učna pot; ureditev gozdne šolske učne poti, ki poteka
deloma po obstoječih pešpoteh deloma po trim stezi, deloma po gozdni in
geološki učni poti in deloma po svoji trasi obstoječih pešpoteh, ki se
uredijo in označijo z znaki skladno z navodili gozdarjev; ob poti so
urejene štiri tematske postaje opremljene z učnimi pripomočki iz
naravnih materialov, |
– razgledni stolp, z možnostjo izvedbe manjšega prostora v pritličnem
delu stolpa za prodajo kart, spominkov, varovanje ipd. |
– pasji park; z žično ograjo ograjeno območje z nameščeno urbano opremo
(klopi, koši za odpadke), |
– otroško igrišče; območje z urejeno peščeno površino, nameščeno urbano
opremo (klopi, koši za odpadke) in otroškimi igrali, |
– forma-viva; lokalne izravnave in čiščenje terena (podrast in druga
vegetacija) namestitev kipov in prostorskih inštalacij, ureditev
dostopnih pešpoti, urbana oprema, klopi, koši za odpadke in označevalne
table, |
– predvidena je zasaditev sadovnjaka na južnem robu območja v področju
gozdne meje. Točna lokacija sadovnjaka bo določena kasneje glede na
pogoje za rast dreves in se lahko nahaja v Eu-1 in Eu-3. Sadovnjak se bo
zasadil z namenom prikaza biotske raznolikosti in kulturne dediščine. V
sklopu sadovnjaka se predvideva ureditev označevalnih tabel, ureditev
ploščadi z urbano opremo in možnost postavitve montažnega objekta za
shranjevanje opreme do 10 m2 ali
nadstrešnice do 15 m2 za
učne namene, |
– postavitev hišic na drevesih in hišic za glamping, pod ostalimi pogoji
iz tega odloka. |
(2) Na območju Eu-2 so, poleg posegov iz prvega odstavka tega člena,
predvideni še sledeči posegi: |
– plezalna stena in razgledna ploščad; izravnava in čiščenje terena pod
steno z nasutjem proda, čiščenje stene vegetacija in krušljivi deli
stene), namestitev varoval za plezanje, ureditev varovanega dostopa na
vrh ob robu stene (namestitev žičnih varoval in po potrebi lokalna
ureditev stopnic v steni ali montažnih stopnic) ureditev razgledne
ploščadi na vrhu stene (izravnava terena, postavitev montažne lesene
ploščadi, postavitev varovalne ograje in klopi) predvidi se namestitev
klopi in koša za odpadke ter postavitev objekta za shranjevanje opreme
in postavitev lesene razgledne ploščadi, |
– pustolovski park; lokalne izravnave in čiščenje terena (podrast in
druga vegetacija) namestitev naprav za plezanje, ureditev dostopnih
pešpoti, urbana oprema, klopi, koši za odpadke in označevalne table,
postavitve lesene terase in objekta za shranjevanje opreme, blagajno in
prodajo pijač ter spominkov s teraso, |
– območje za piknik; ureditev odprtega območja za piknik predvideva
ureditev večje ravne površine, ki se opremi z lesenimi klopmi, mizami,
koši za smeti in pripravljenim prostorom za ognjišče. Možna je izvedba
npr. zidanega žara ali le ograjenega kurišča s klopjo. Predvidi se
namestitev klopi, košev za smeti in kurišča, postavitve pritličnega
objekta za shranjevanje opreme s sanitarijami. |
(3) Na območju Eu-3 so, poleg posegov iz prvega odstavka tega člena,
predvideni še sledeči posegi: |
– gradnja gostinske stavbe, |
– zunanja in komunalna ureditev okolice gostinske stavbe, parkirišče, |
– navezave na ostalo območje in območja, ki mejijo na OPPN. |
|
2. Prostorsko izvedbeni pogoji glede lege objektov |
|
2.1. Celotno območje OPPN |
|
10. člen |
|
(1) Stene in temelji novih stavb in dozidave stavb morajo biti
odmaknjene od parcelne meje sosednjega zemljišča najmanj 4,0 m, zunanji
rob strešne konstrukcije z žlebom pa najmanj 3,0 m od meje sosednjega
zemljišča. Manjši odmik od parcelne meje je možen s pisnim soglasjem
lastnika oziroma v primeru solastništva s pisnimi soglasji vseh
solastnikov sosednjega zemljišča od katerega bo odmik manjši od 4,0 m in
v kolikor je zagotovljena požarna varnost. |
(2) Odmiki za gradbeno inženirske objekte: |
– Za objekte višje od 1,5 m (višina merjena na vertikali od najnižje
točke ob terenu do najvišje točke objekta; razen za ograje in podporne
zidove) je minimalni odmik od sosednjih parcel 1,0 m, velja za vse
elemente objekta. Za manjši odmik od sosednjih parcel, si mora
investitor pridobiti soglasje lastnikov sosednjih parcel do katerih je
odmik manjši od 1,0 m, |
– Za ostale objekte je možna gradnja največ do meje zemljiške parcele,
na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednja
zemljišča. S pisnim soglasjem lastnika, oziroma v primeru solastništva s
pisnimi soglasji vseh solastnikov sosednjega zemljišča, pa tudi na
parcelni meji. |
(3) Podporni zidovi in ograje, ki so lahko tudi nezahtevni ali enostavni
objekti, se lahko gradijo do meje sosednje zemljiške parcele. |
(4) Za gradnjo objektov prometne in komunalne infrastrukture lokalnega
značaja se pri odmikih upošteva zakonske in podzakonske predpise, ki
urejajo to področje. |
(5) Za postavitev hišic na drevesih in hišic za glamping je potrebno
točno lego teh stavb določiti v posebnih strokovnih podlagah, kjer se
lega hišic uskladi z ostalim programom ter vplivi na zavarovana območja
in vplive na varovanje gozda. Točno lego potrdi, na podlagi posebnih
strokovnih podlag, pristojni občinski urad Občine Grosuplje. |
(6) Kadar pristojni upravni organ za gradbene zadeve povabi stranke, da
se seznanijo z nameravano gradnjo in da se o njej izrečejo na obravnavi,
kakor to predpisuje prvi odstavek, 63. člena ZGO-1 se šteje, da je pisno
soglasje po tem členu dano, če se stranka, ki je obenem tudi lastnik ali
solastnik sosednjega zemljišča, ne udeleži ustne obravnave in svojega
izostanka ne opraviči. |
|
2.2. Eu-1 območje gozda s posebnim namenom |
|
11. člen |
|
(1) Na območju Eu-1 so predvideni sledeči posegi: |
– ureditev označenih pešpoti, |
– vstopne točke pešpoti, |
– trim steza, |
– gozdna in geološka učna pot, |
– gozdna šolska učna pot, |
– otroško igrišče, |
– pasji park, |
– razgledni stolp, |
– forma viva, |
– sadovnjak. |
(2) Lege predvidenih posegov so prikazane v grafičnem delu OPPN.
Dovoljeni so premiki lege objektov glede na prikaz v grafičnem delu,
vendar vedno le znotraj iste Eu in ob upoštevanju ostalih določil tega
odloka. |
(3) Lega razglednega stolpa (na celotnem območju lahko stoji samo en
razgledni stolp) je pod vrhom vzpetine na južni strani na parceli
številka 1078/31 k.o. Grosuplje – naselje. Točna lega stolpa se določi
pri projektni dokumentaciji v okviru določil tega odloka. |
(4) Pri urejanju pešpoti in drugih poti in stez je potrebno v čim večji
meri upoštevati trase obstoječih pešpoti in poti. Prednost pri urejanju
poti imajo parcele v lasti Občine Grosuplje. |
|
2.3. Eu-2 območje športno-rekreativnih parkov |
|
12. člen |
|
(1) Na območju Eu-2 so predvideni sledeči posegi: |
– plezalna stena in razgledna ploščad, |
– pustolovski park, |
– območje za piknik. |
(2) Lege predvidenih posegov so prikazane v grafičnem delu OPPN.
Dovoljeni so premiki lege objektov glede na prikaz v grafičnem delu,
vendar vedno le znotraj iste Eu in ob upoštevanju ostalih določil tega
odloka, ter požarne varnosti skladno z veljavnimi predpisi. |
(3) Pri urejanju pešpoti in drugih poti in stez je potrebno v čim večji
meri upoštevati trase obstoječih pešpoti in poti. Prednost pri urejanju
poti imajo parcele v lasti Občine Grosuplje. |
|
2.4. Eu-3 vstopno območje |
|
13. člen |
|
(1) Lega nove stavbe gostinskega lokala in pokrite terase je prikazana v
grafičnem delu OPPN. Lega objekta lahko odstopa od lege prikazane v
grafičnem delu OPPN ob upoštevanju določil prvega odstavka desetega
člena tega odloka. |
(2) Za ostale objekte veljajo enaka določila kot v Eu-1. |
|
3. Prostorsko izvedbeni pogoji glede velikosti objektov |
|
3.1. Celotno območje OPPN |
|
14. člen |
|
(velikosti gradbeno inženirskih objektov) |
|
(1) V kolikor s tem odlokom ni določeno drugače, je velikost gradbeno
inženirskih objektov odvisna od vrste in namembnosti objekta in mora
biti utemeljena na standardih ali pravilih stroke. |
(2) Višina podpornih zidov ali škarp mora slediti naravni konfiguraciji
terena in ne sme segati nad teren. Maksimalna višina podpornih zidov je
1,50 m. |
(3) Dovoljena je kombinacija zidov oziroma škarp s kovinsko ograjo,
skupne maksimalne višine 3,00 m pri čemer je zidani del maksimalne
višine 1,0 m. Dovoljena je dodatna zasaditev z živo mejo. Zid ne sme
biti v videzu betona, ampak mora biti obložen v kamnu lokalnega izvora,
če je v betonu naj bo zazelenjen z zimzelenimi plezalkami. |
(4) Višina ograje je lahko največ 1,80 m. Ograje ne smejo biti polne ali
zidane, lahko so kovinske ali lesene. |
(5) Višina parapetnih zidov je maksimalno 0,5 m, v sklopu ureditve
ekoloških otokov in nadstreškov ali nadstreškov pa so lahko visoki
maksimalno 1,0 m. |
|
3.2. Eu-1 območje gozda s posebnim namenom |
|
15. člen |
|
(velikost objektov) |
|
(1) Na območju Eu-1 so velikosti posameznih objektov sledeče: |
– pešpoti; širina pešpoti je od 1,00 m do 1,60 m; pešpot do prostora za
piknik mora biti minimalne širine 3,00 m ter ustrezno utrjena za dostop
smetarskih vozil, ter urejeno obračališče, trasa je označena v grafičnem
delu OPPN list številka 1.5, |
– vstopne točke pešpoti; širina pešpoti je od 1,00 m do 1,60 m; montažna
nadstrešnica je maksimalne velikosti 10 m2,
višinsko je objekt pritličen, |
– trim steza; širina steze je od 2,50 m do 3,50 m, |
– gozdna in geološka učna pot; širina poti je od 1,00 m do 1,60 m,
lesena terasa ali montažni objekt maksimalne velikost do 20 m2,
višinsko je objekt pritličen, dopustna je izgradnja opazovalne ploščadi
za ptice, |
– razgledni stolp, maksimalna zazidalna površina na nivoju pritličja je
60 m2,
maksimalna višina objekta je 55,00 m, dopustna je izvedba odprte terase
ob stolpu, dopustna je izvedba konstrukcijskih podpor izven gabarita
zazidalne površine, če izhaja iz tehnoloških zahtev gradbenih
konstrukcij ali oblikovnih rešitev stolpa, dopustna je izvedba zaprtih
prostorov za potrebe delovanja stolpa kot na primer prodaja kart,
spominkov, prostor za zaposlene ipd. |
(2) Znotraj Eu-1 je možna gradnja manjših nadstreškov, pergol, in
podobno, maksimalni tlorisni gabariti 10,0 m2 višina
pa ne sme presegati 4,0 m od najnižje kote terena ob objektu do najvišje
točke objekta. |
(3) Znotraj Eu-1 je možna postavitev hišic na drevesih in hišic za
glamping, maksimalni tlorisni gabariti 10,0 m2 višina
pa ne sme presegati 3,0 m od najnižje kote spodnjega dela objekta do
najvišje točke objekta. |
|
3.3. Eu-2 območje športno-rekreativnih parkov |
|
16. člen |
|
(velikost objektov) |
|
(1) Na območju Eu-2 so velikosti posameznih objektov sledeče: |
– plezalna stena in razgledna ploščad; montažni objekt za shranjevanje
opreme velikosti do 10 m2 in
postavitev lesene razgledne ploščadi površine do 20 m2.
Višinsko so objekti pritlični, |
– pustolovski park; montažni objekt z leseno teraso maksimalne velikosti
20 m2 in
20 m2 terase,
višinsko je objekt pritličen, |
– območje za piknik; montažni objekt s sanitarijami maksimalne velikosti
20 m2,
višinsko je objekt pritličen. |
(2) Znotraj Eu-2 je možna gradnja manjših nadstreškov, pergol, in
podobno, maksimalni tlorisni gabariti 10,0 m2 višina
pa ne sme presegati 4,0 m od najnižje kote terena ob objektu do najvišje
točke objekta. |
(3) Znotraj Eu-2 je možna postavitev hišic na drevesih in hišic za
glamping, maksimalni tlorisni gabariti 10,0 m2 višina
pa ne sme presegati 3,0 m od najnižje kote spodnjega dela objektu do
najvišje točke objekta. |
(4) Za ostale objekte veljajo enaka določila kot v območju Eu-1. |
|
3.4. Eu-3 vstopno območje |
|
17. člen |
|
(velikost objektov) |
|
(1) Maksimalna zazidana površina gostinske stavbe znaša 200,00 m2 in
50,00 m2 pokrite
terase. |
(2) Maksimalni višinski gabarit stavbe je K+P pri čemer mora biti kletna
etaža vkopana iz treh strani. V primeru izvedbe strehe v naklonu je
dopusten kolenčni zid do 20 cm. |
(3) Znotraj Eu-3 je možna gradnja nadstreškov v okviru ureditve
gostinskega prostora za namene zbiranja komunalnih odpadkov in/ali
kolesarnice. Maksimalna višina teh objektov ne sme presegati 3,5 m od
najnižje kote terena ob objektu do najvišje točke objekta. |
(4) Znotraj Eu-3 je možna gradnja manjših nadstreškov, pergol, in
podobno, maksimalni tlorisni gabariti 10,0 m2 višina
pa ne sme presegati 4,0 m od najnižje kote terena ob objektu do najvišje
točke objekta. |
(5) Znotraj Eu-3 je možna postavitev hišic na drevesih in hišic za
glamping, maksimalni tlorisni gabariti 10,0 m2 višina
pa ne sme presegati 3,0 m od najnižje kote spodnjega dela objekta do
najvišje točke objekta. |
(6) Za ostale objekte veljajo enaka določila kot v območju Eu-1. |
|
4. Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov |
|
18. člen |
|
(oblikovanje stavb) |
|
(1) Vse objekti na območju OPPN morajo biti oblikovani enotno tako v
zunanjem izgledu kot v uporabi barv in materialov. |
(2) Fasade stavb morajo biti lesene, lahko v kombinaciji s
kovino/pločevino. |
(3) Strehe stavb so lahko ravne, dvokapne ali večkapne. Kritina poševnih
streh mora biti siva pločevina ali les. Ravne strehe morajo biti
zazelenjene. |
(4) Barve materialov zunanjosti stavb morajo biti naravna barva lesa,
kovinski deli v sivih barvah ali črni. |
(5) Vsi objekti, razen gostinskega objekta v Eu-3 in razglednega stolpa
v Eu-1, podpornih zidov talnih ureditev in podobno, morajo biti montažne
izvedbe iz lesenih ali kovinskih konstrukcijskih elementov, ki so
sestavljeni na mestu objekta ali predfabricirani in pripeljani na
lokacijo. Nadzemni deli stavb ne smejo biti zidani ali armiranobetonski.
Stavbe morajo biti zasnovane tako, da je njihova postavitev in
odstranitev enostavna in čim manj vpliva na naravno okolje. |
|
19. člen |
|
(oblikovanje gradbeno inženirskih objektov) |
|
(1) Vsi objekti na območju OPPN morajo biti oblikovani enotno tako v
zunanjem izgledu kot v uporabi barv in materialov. |
(2) V kolikor s tem odlokom ni določeno drugače, je oblikovanje gradbeno
inženirskih objektov odvisno od vrste in namembnosti objekta in mora
biti utemeljena na standardih ali pravilih stroke. |
(3) V vidnem delu morajo biti gradbeno inženirski objekti izdelani iz
lesa, kovine ali naravnega kamna. |
(4) Način gradnje in materiali objektov naj bodo taki, da v čim manjši
meri posegajo v naravno okolje in da je čas gradnje čim krajši. |
(5) Barve materialov zunanjosti objektov morajo biti naravna barva lesa,
kovinski deli v sivih barvah ali črni, kamniti deli morajo biti iz
lokalnega naravnega kamna. |
(6) Podporni zid ali škarpa je lahko zidana iz masivnega kamna ali v
armirano betonski konstrukciji. V kolikor je načrtovana izvedba
podpornega zidu ali škarpe v armirano betonski konstrukciji mora biti
obložena z naravnim kamnom lokalnega izvora ali ozelenjena. |
(7) Parapetni zidovi morajo biti oblikovani enako kot podporni zidovi. |
|
20. člen |
|
(ureditev in oblikovanje javnih in odprtih površin) |
|
(1) Večji del območja OPPN predstavlja ureditev javnih in gozdnih
površin. |
(2) Lega, velikost in oblika posamezne ureditve odprtih zunanjih površin
je prikazana v grafičnem delu OPPN, možna so manjša odstopanja glede
lege in oblike posamezne ureditve. |
(3) Finalna obdelava pešpoti, trim steze, gozdne geološke učne poti in
gozdne šolske učne poti je lahko utrjena zemeljska podlaga, utrjena
peščena podlaga, leseno lubje ali leseni tlakovci. |
(4) Finalne obdelave večjih utrjenih površin kot so ploščadi, vstopne
točke, območje za piknik, tematske postaje gozdne šolske učne poti in
druge tlakovane površine morajo biti peščene, iz lesenega lubja ali
lesenih tlakovcev. |
|
21. člen |
|
(urbana oprema) |
|
(1) Javne površine in druge površine so lahko opremljene z elementi
urbane opreme, ki naj bo funkcionalna in oblikovana tako, da v prostoru
deluje diskretno in neopazno in da ne uničuje javnih in gozdnih površin.
Oblikovanje urbane opreme mora upoštevati celovitost območja, celotno
območje OPPN mora biti oblikovano skladno in enotno. |
(2) Kjer zasebna površina meji na javno površino, velja uporaba enakih
pravil opremljanja oziroma oblikovanja zasebnih površin. Predlagano
oblikovanje se priporoča za opremljanje vseh zasebnih površin. |
(3) Med urbano opremo spadajo klopi, koši za odpadke, označitve
posameznih območij s tablami in smerokazi v sklopu enotne podobe
vizualnih komunikacij območja, stojala za kolesa, vadbene naprave trim
steze, otroška igrala, učni pripomočki in podobno. |
(4) Dovoljeni materiali pri oblikovanju urbane opreme so: les, naravni
kamen in kovina. Barve pa naravne barve lesa in kamna, kovinski deli v
odtenkih sive ali črne. |
(5) Elementi urbane opreme praviloma ne smejo biti nosilci nikakršnih
reklamnih oziroma dodatnih informacij z izjemo za dejavnosti in objekte
znotraj območja pri čemer mora biti oblikovanje le teh skladno z
določili tega člena in smernicami za izvedbo vizualnih komunikacij
območja. Svetlobni reklamni napisi niso dopustni. Oglaševanje
komercialnih dejavnosti znotraj območja je omejeno izključno na
dejavnosti znotraj območja in na enotni sistem nosilcev označevanja (kot
so smerokazi, informacijske table ipd.). |
(6) Potrebna je izdelava enotnih vizualnih komunikacij območja OPPN,
katerih smernice se morajo upoštevati pri vseh posegih v prostor. |
|
22. člen |
|
(umestitev objektov za oglaševanje) |
|
Na območju OPPN ni dovoljeno postavljati objektov za oglaševanje, razen
objekte iz petega odstavka 21. člena tega odloka. |
|
5. Pogoji za krajinsko oblikovanje |
|
23. člen |
|
(1) Krajinsko oblikovanje mora slediti namembnosti zunanjih površin
določenih s tem odlokom in v grafičnem delu OPPN. |
(2) Pri ureditvi obravnavanega območja je potrebno upoštevati naslednje
usmeritve in načela ureditve: |
– smiselna in s programom skladna zunanja ureditev in zasaditev, |
– ureditev in zasaditev morata biti zasnovani tako, da se ohranja
obstoječe rastje gozda in identitete območja kot celote, uporabi se
lahko samo avtohtono rastje, |
– podpora prometne varnosti (razmejevanje motornega prometa, kolesarjev
in pešcev, nakazovanje sprememb), |
– ustvarjanje prijetnih ambientov za zadrževanje v zunanjem prostoru, |
– izboljšanje mikroklimatskih razmer (senca, hlad, varstvo pred hrupom), |
– zaščita nepozidanih in netlakovanih (ne pohodnih) površin, |
– v kolikor je tehnično možno se morajo vkopi in izkopi pri gradnji
prilagajati obstoječi naravni konfiguraciji terena z nakloni in višinami
oziroma biti čim manj izstopajoči s primernimi zazelenitvami. |
|
6. Prostorsko izvedbeni pogoji glede parcelacije |
|
24. člen |
|
(gradbena parcela) |
|
(1) Gradbena parcela, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več
zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na
katerem je predviden objekt (stavba ali gradbeni inženirski objekt) in
na katerem so urejene površine, ki služijo ali bodo služile takšni
stavbi ali gradbeno inženirskemu objektu. |
(2) Velikost gradbene parcele se določi na podlagi parametrov iz tega
člena odloka. |
(3) Pri določanju velikosti gradbene parcele je potrebno upoštevati: |
– omejitve rabe zemljišč (namembnost in velikost objekta na gradbeni
parceli, konfiguracija terena, potek komunalne infrastrukture, odmiki od
cest …), |
– urbanistične zahteve (dostopi in dovozi, parkirna mesta, interventne
poti), |
– zdravstveno-tehnične zahteve (osončenje, hrup, prezračevanje, požarna
varnost), |
– določila za odmike stavb iz tega odloka. |
(4) V območju Eu-3 se velikost in oblika gradbene parcele gostinskega
objekta določi glede na velikost objekta in prometne ureditve tako, da
se mora znotraj gradbene parcele zagotoviti najmanj 60 % odprtih zelenih
površin. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in
tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot
prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (dostopi, dovozi,
parkirišča, prostori za ekološke otoke ipd.). Odmik stavbe od meje
gradbene parcele mora biti minimalno 3,0 m. |
|
7. Prostorski izvedbeni pogoji za priključevanje objektov in gradnjo
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javno dobrega |
|
25. člen |
|
(merila in pogoji za urejanje prometne infrastrukture) |
|
(1) Načrtovanje, gradnja in vzdrževanje obstoječe prometne
infrastrukture mora biti skladna z zakonskimi določili in veljavnimi
predpisi. |
(2) V primeru predvidenih posegov na državnih in občinskih cestah ali
njihovih varovalnih pasovih ter na drugih javnih površinah je potrebno
pridobiti projektne pogoje in soglasje od pristojnega upravljavca. |
(3) Pri ureditvi dostopa oziroma prometne priključitve na javno cesto je
potrebno upoštevati, da mora profil ceste omogočiti izvajanje dvo ali
eno smernega prometa, pri čemer se upoštevajo minimalne izhodiščne
usmeritve. Dovoz do stavb mora biti urejen z dostopno potjo širine
minimalno 3,0 m. |
(4) Meteorno vodo iz utrjenih površin, parkirišč in poti je potrebno
odvesti preko peskolovcev in lovilcev olj tako, da voda ne bo zatekala
na cestišča. |
(5) V varovalnem pasu občinske ceste je prepovedana postavitev
kakršnihkoli objektov oziroma drevesnic in grmičevja, ki bi zmanjševala
preglednost in samo varnost na cesti. |
(6) Območje urejanja je potrebno opremiti z ustrezno vertikalno in
horizontalno signalizacijo in opremo skladno z veljavno zakonodajo. |
(7) Upoštevati je potrebno Odlok o občinskih cestah in ureditvi cestnega
prometa v Občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 22/16). |
(8) Pogoji za gradnjo na območju državnih cest: |
– z namenom preprečitve škodljivih vplivov posegov v prostor ob državni
cesti, na državno cesto in prometa na njej je skladno s 66. členom
Zakona o cestah (ZCes-1; Uradni list RS, št. 109/10) ob teh cestah
varovalni pas, ki meri za AC 40 m od roba cestnega sveta na vsako stran
in v katerem je raba prostora omejena, |
– gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje kakršnih koli del na
pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu AC je dovoljeno le z soglasjem
DARS d.d., |
– DARS d.d. izda soglasje iz prejšnje alineje, če s predlaganim posegom
v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja državne ceste in
prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter
varovanja njenega videza, |
– potrebno je upoštevati obstoječo AC (izvedeno stanje), vse rešitve
morajo biti situativno in višinsko prilagojeni AC, njenim spremljajočim
objektom in prometnicam ter vgrajeni komunalni, energetski in
telekomunikacijski infrastrukturi, |
– potrebno je upoštevati bodočo širitev AC za en pas, to je minimalno
7,0 m od roba cestnega sveta obojestransko, |
– meteorne vode z objektov in pripadajočih površin ne smejo biti
speljane v naprave za odvodnjavanje AC in njenega cestnega sveta,
izvedba odvodnjavanja ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema
odvodnjavanja AC, |
– razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in
svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi, |
– skladno z Zakonom o cestah je postavljanje objektov za obveščanje in
oglaševanje v varovalnem pasu AC prepovedano, |
– zaradi načrtovanih ureditev ne sme biti onemogočena ali ovirana
izvedba rednega vzdrževanja, investicijskih vzdrževalnih del in
vzdrževalnih del v javno korist na AC in na njenih spremljajočih
objektih, prometnicah in vgrajeni infrastrukturi, |
– pri gradnji objektov in ostalih ureditev v varovalnem pasu AC, DARS
d.d. ne prevzema nikakršne finančne ali druge odgovornosti kot posledico
hrupa, vibracij in ostalih vplivov prometa, ki se pojavljajo zaradi
ceste, |
– DARS d.d. ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za
nove objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred
morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja AC,
glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje. Izvedba vseh
ukrepov za zaščito območja in objektov je obveznost lokalne skupnosti
oziroma investitorjev novih posegov, |
– investitor novih ureditev in objektov je dolžan vse poškodbe v
varovalnem pasu AC takoj povrniti v prvotno stanje na lastne stroške. |
|
26. člen |
|
(merila in pogoji za urejanje mirujočega prometa) |
|
(1) Načrtovanje in gradnja parkirnih mest in parkirišč mora biti skladna
z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi. |
(2) V sklopu prometne ureditve je potrebno zagotoviti ustrezno število
parkirišč z možnostjo manipulacije za ustrezno merodajno vozilo. |
(3) Za gostinsko stavbo je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti
minimalno 1 PM na 8 sedežev. |
(4) Potrebna parkirna mesta za gostinsko stavbo se lahko zagotovijo tudi
izven območja OPPN na območju urejanja GR 28, GR 284 ali GR 232. |
|
27. člen |
|
(splošna merila in pogoji za urejanje komunalne, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture) |
|
(1) Objekti znotraj območja Eu-1 in Eu-2 nimajo obveznosti
priključevanja na javno gospodarsko komunalno infrastrukturo, za potrebe
delovanja morajo komunalno opremljenost reševati samooskrbno in z
biološkimi čistilnimi napravami. V primeru izgradnje javne gospodarske
infrastrukture znotraj območja OPPN se morajo vsi objekti, ki bodo
oddaljeni od novo zgrajene javne gospodarske infrastrukture maksimalno
50 m, priključiti na novo zgrajeno javno gospodarsko infrastrukturo. |
(2) Objekti v območju Eu-3 se morajo obvezno priključiti na obstoječo
javno gospodarsko infrastrukturo. |
(3) Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati predpisane odmike
načrtovanih objektov od obstoječih in predvidenih cevovodov,
komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov, skladno s
tehničnimi predpisi. V sklopu gradnje nove komunalne infrastrukture je
potrebno predvideti rekonstrukcijo obstoječe, ki ne ustreza zaradi
dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic
poškodb ali urbanističnih zahtev. |
(4) Način oskrbe prebivalstva z zdravstveno ustrezno pitno vodo in varno
vodooskrbo, odvajanje odpadnih voda ter ravnanje z odpadki (zbiranje,
odstranjevanje) morajo biti zagotovljeni na način, ki ne ogroža zdravja
in ki ne obremenjuje okolja. |
(5) Posege v varovalnih pasovih obstoječih in predvidene infrastrukture
je možno izvajati le v soglasju z upravljavcem. |
(6) Trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, objektov
in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih
medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naprav ali grajenih struktur; |
(7) Gradnja komunalnih in energetskih naprav mora potekati usklajeno; |
(8) Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s
programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da
jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega
voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje; |
(9) Obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se
nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati,
dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in
okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod
pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci; |
(10) Pristojna podjetja za upravljanje s komunalnim omrežjem predpišejo
pogoje izgradnje komunalnega priključka za priključitev objektov na
posamezne komunalne infrastrukture. |
(11) Za posege v rezervate komunalne infrastrukture je potrebno
pridobiti soglasje upravljavca. |
(12) Praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih
(prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi
tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav; |
(13) V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik
prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih
vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa
mora zato od lastnika pridobiti služnost; |
(14) Če je komunalna oprema zgrajena na zemljišču, ki ni javno dobro ali
ni v lasti občine, je občina dolžna prevzeti novo komunalno opremo, ki
je zgrajena skladno z veljavnimi akti, ki to komunalno opremo določajo
(OPPN in Program opremljanja), je zanjo sklenjena pogodba o opremljanju,
je zanjo izdano uporabno dovoljenje, ter urejene pravice uporabe in
vzdrževanja v korist občine, javnega podjetja ali upravljavca, ki
upravlja s posamezno komunalno infrastrukturo v Občini Grosuplje. |
(15) V primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano
komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj
ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih
infrastrukturnih vodov. |
(16) Poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je
dovoljena tudi gradnja drugih podzemnih linijskih vodov lokalne
gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, kolikor jih je
treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb
infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne
onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku. Gradnja nadzemnih komunalnih
vodov, objektov in naprav ni dovoljena. Gradnja pomožnih energetskih,
telekomunikacijskih in komunalnih objektov je dovoljena le, če je možno
te objekte izvesti v kletnih etažah v območju. |
(17) Merila in pogoji za komunalno infrastrukturo so določeni za: |
– vodovodno omrežje, |
– kanalizacijsko omrežje, |
– elektroenergetsko omrežje, |
– telekomunikacijsko omrežje, |
– omrežje kabelske TV. |
|
28. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
(1) Pri načrtovanju gradnje na obravnavanem območju je potrebno
upoštevati obstoječe vodovodne objekte ter predvidene rekonstrukcije in
vzdrževanje vodovodnih objektov, zaradi dotrajanosti ali povečanja
zmogljivosti. |
(2) Pri načrtovanju novih in obnovitvi ter rekonstrukciji obstoječih
vodovodnih objektov je potrebno upoštevati podrobnejše pogoje.
Podrobnejši pogoji bodo določeni v posameznih projektnih pogojih ob
upoštevanju zahtev predvidenih objektov in potreb v zvezi z vodno oskrbo
in požarno varnostjo objektov. |
(3) Podrobnejši pogoji bodo opredeljeni s strani upravljavca ob
pridobivanju dovoljenj za gradnjo. |
(4) Znotraj območja Eu-1 in Eu-2 ni možna oskrba s pitno vodo iz javnega
vodovodnega omrežja. |
|
29. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) Vse stavbe morajo imeti urejeno odvajanje in čiščenje odpadne vode
skladno z veljavnimi predpisi. Na območjih, kjer je zgrajeno javno
kanalizacijsko omrežje in na območjih, kjer je javno kanalizacijsko
omrežje potrebno zgraditi na podlagi predpisov, ki urejajo odvajanje
komunalnih odpadnih vod, se morajo objekti priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje, razen objektov v območjih Eu-1 in Eu-2. |
(2) V območjih Eu-1 in Eu-2 ni predvidenih novih javnih kanalizacijskih
omrežij, objekti, ki bi potrebovali odvajanje komunalnih vod morajo to
urediti z malimi čistilnimi napravami in ponikovalnicami, skladno s
predpisi. |
(3) Pri načrtovanju gradnje na obravnavanem območju je potrebno
upoštevati obstoječe objekte, predvidene rekonstrukcije in vzdrževanje
kanalizacijskega sistema zaradi dotrajanosti ali povečanja zmogljivosti. |
(4) Objekti znotraj območja Eu-3 morajo imeti skladno z 11. členom
Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) v primeru
priključitve stavbe na javni vodovod zagotovljeno odvajanje odpadnih in
padavinskih voda. |
(5) Območje Eu-3 je oskrbljeno z javnim sistemom za odvodnjavanje in
čiščenje komunalnih odpadnih voda. Na območju poteka mešan
kanalizacijski sistem, kanalizacijska cev BET preseka 30 cm, ki poteka
južno od območja. Načrtovani gostinski objekt bo odvajal odpadne
komunalne vode v javno kanalizacijo preko kanalizacijskega priključka. |
(6) Pri gradnji gostinskega objekta (območje Eu-3) je treba zagotoviti,
da se čim večji delež neonesnažene padavinske vode s pozidanih in
tlakovanih površin ponika. Na območjih, kjer ponikanja zaradi
značilnosti tal ni možno, se padavinsko vodo odvaja v kanalizacijo.
Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ne smejo
pritekati na javno površino in ne smejo biti speljane v naprave za
odvodnjavanje javnih površin. Padavinske vode z objekta se lahko
odvedejo preko padavinske kanalizacije v ponikovalnico, locirano na
zemljišču investitorja. Padavinske vode s streh in tlakovanih nevoznih
površin, se odvajajo direktno preko peskolovov, padavinske vode s
cestnih, parkirnih in drugih povoznih površin je potrebno odvesti v
ponikovalnico ali kanalizacijo preko lovilcev olj. |
(7) Podrobnejše pogoje opredeli upravljavec ob pridobivanju dovoljenj za
gradnjo. |
|
30. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava) |
|
(1) Pri posegu v prostor znotraj varovalnega pasu elektroenergetskih
vodov in naprav je potrebno upoštevati zahteve Pravilnika o pogojih in
omejitvah gradnje, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju
varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št.
101/10). |
(2) Priklop načrtovanih objektov na distribucijsko omrežje se izvede
glede na priključne moči preko novih NN vodov tipiziranih presekov iz
obstoječih TP oziroma obstoječega NN omrežja. |
(3) Predvidi se postavitev priključno merilne omarice PMO, ki lahko po
potrebi omogoča vgradnjo večjega števila merilnih mest za načrtovane
objekte, v bližini gostinskega objekta oziroma transformatorske postaje
na stalno dostopnem mestu in vanjo vgradi prednapetostne odvodnike
razreda I ter izvede ustrezno ozemljitev, za katero je potrebno izvesti
kontrolne meritve. |
(4) Izven urbanih naselij se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradi predvsem v
kabelski izvedbi, lahko pa tudi z nadzemnimi vodi. Kabelske vode se
prosto polaga v zemljo ali po potrebi v PVC cevi Ǿ 160 mm. Kabelske
vode, ki potekajo pod povoznimi površinami, se polaga v obbetonirane PVC
cevi Ǿ 160 mm. V urbanih naseljih se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradi
izključno v kabelski izvedbi (v cestnem svetu), predvidoma v
obbetonirani kabelski kanalizaciji s cevmi Ǿ 160 mm ter dvojčkom 2 x Ǿ
50 mm za potrebe informatike in jaški standardnih dimenzij. |
(5) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras in naprav
elektroenergetske infrastrukture, če so pridobljene rešitve, ki so
primernejše s tehničnega vidika in njihove prostorske umestitve.
Variantna rešitev mora biti usklajena z upravljavcem distribucijskega
omrežja podjetjem Elektro Ljubljana d.d. |
|
31. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1) Telekomunikacijsko omrežje so vsa omrežja za prenos signala v
analogni ali digitalni obliki, zemeljske žične (kabelske) ali zračne
brezžične izvedbe. |
(2) Možna je nova gradnja, rekonstrukcija in dograditev
telekomunikacijskega omrežja za izboljšanje obstoječega nivoja oskrbe in
za izvedbo novih priključitev. |
(3) Pri vseh gradnjah je potrebno: upoštevati trase obstoječega TK
omrežja ter predpisane odmike novih objektov od obstoječega
telekomunikacijskega omrežja, skladno s tehničnimi predpisi, predvideti
prestavitve ali spremembe obstoječih priključkov gradnje novih objektov,
v sklopu novega omrežja predvideti sanacijo obstoječega omrežja, ki ne
ustreza zaradi dotrajanosti, zmogljivosti, tehnične izvedbe ali
urbanističnih zahtev. Za projektne rešitve je predhodno potrebno
pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. |
(4) Gradnje v varovalnih pasovih obstoječega telekomunikacijskega
omrežja in v predvidenih rezervatih je možno izvajati le v soglasju z
upravljavcem. |
(5) Obstoječe TK omrežje glede na pozidavo je potrebno ustrezno
zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Pri projektni
rešitvi je potrebno upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do
priključne točke obstoječe KK in kablov. Stroške ogleda, izdelave
projekta zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in
prestavitve TK omrežja, ter nadzora, krije investitor gradnje na
določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave
napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški
zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastal. |
(6) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov
izvede Telekom Slovenije d.d. |
(7) Pred izvedbo del je potrebno izdelati PGD/PZI zaščite oziroma
morebitne prestavitve obstoječega TK omrežja Telekoma Slovenije in
PGD/PZI TK priključka. |
|
32. člen |
|
(omrežje kabelske TV) |
|
Za sprejem TV programov preko satelita in distribucijo signala se
dopušča zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno
antensko postajo s sprejemnim sistemom samo na območju Eu-3. |
|
33. člen |
|
(zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov ter čiščenje javnih površin) |
|
(1) Na območju OPPN je potrebno določiti upravljalca območja.
Upravljalec območja mora zagotoviti zadostno število posod za ločeno
zbiranje odpadkov ter zbirno mesto odvoza odpadkov, ki mora biti
prilagojeno za dostop s smetarskim vozilom. Lokacija zbirnega mesta je
prikazana v grafičnem delu OPPN. |
(2) Na območju Eu-2; piknik prostor, je potrebno zagotoviti prostor za
zabojnike za ločevanje (steklo, papir in karton, mešano embalažo in po
potrebi bio odpadki). Do območja je potrebno urediti ustrezno utrjeno
dostopno pot širine minimalno 3,00 m ter obračališče za smetarska
vozila. Pot je označena v grafičnem delu OPPN list številka 1.5. |
|
8. Prostorsko izvedbeni pogoji za varstvo in ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
34. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati zakonska določila glede
varstva pred hrupom. |
|
35. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati zakonska določila o varstvu
zraka. |
|
36. člen |
|
(varstvo podtalnice) |
|
(1) Objekti in zunanje površine morajo biti zasnovani tako, da ni možno
nikakršno onesnaževanje podtalnice. |
(2) Pred posegi v teren, ki bi prekinjali vodne podtalne žile, je
potrebno preučiti vse posledice takega prekinjanja, vključno z
zmanjšanjem stabilnosti in nosilnosti tal v ožjem in širšem območju. |
(3) Manipulativne površine, parkirišča in transportne poti morajo biti
utrjene in kanalizirane. Parkirni prostori in garaže, locirani ob
objektih, morajo biti opremljeni z lovilci olj. |
|
37. člen |
|
(varstvo zdravja) |
|
Pri izvajanju in načrtovanju gradnje na obravnavanem območju je
potrebno: |
– določiti način oskrbe prebivalstva z zdravstveno ustrezno pitno vodo
in varno vodooskrbo, |
– urediti odvajanje odpadnih vod, |
– primerno ravnati z odpadki, urediti zbiranje in odvoz odpadkov. |
|
38. člen |
|
(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom) |
|
(1) Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z veljavnimi
predpisi. |
(2) Predvidena pozidava mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in
premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska
vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Zagotovljeni
morajo biti potrebni odmiki med objekti in parcelnimi mejami minimalno 5
m oziroma ustrezna protipožarna ločitev objektov, s čimer bodo
zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. |
(3) Skladno z veljavno zakonodajo je potrebno zagotoviti zadostno
količino vode za gašenje požarov. |
(4) Na dovoznih-intervencijskih poteh je potrebno urediti postavitvena
mesta za gasilska vozila. Ureditev dovozov, dostopov in delovnih površin
je potrebno urediti v skladu s standardom DIN 14090. |
(5) Javno cestno omrežje bo med drugim služilo intervencijskim potem.
Intervencijske poti bodo istočasno namenjene za umik ljudi in
premoženja. |
(6) Za objekte je potrebno zagotoviti zadostno nosilnost konstrukcij za
določen čas v primeru požara. |
|
39. člen |
|
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
|
V fazi projektiranja objektov in pridobivanja gradbenega dovoljenja za
posamezne objekte je potrebno, skladno z veljavno zakonodajo, upoštevati
projektni pospešek tal 0,2 g, ter temu primerno predvideti tehnične
rešitve gradnje za zagotavljanje potresne varnosti. |
|
40. člen |
|
(varstvo pred poplavami ter pred erozijo) |
|
Območje OPPN se ne nahaja na območju poplavne nevarnosti ali na območju
visoke podtalnice. Prav tako se območje ne nahaja na območju erozivne
nevarnosti in plazljivosti. |
|
41. člen |
|
(merila in pogoji za upravljanje z vodami) |
|
(1) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih
odpadnih voda morajo biti usklajene z veljavnimi predpisi in zakonodajo. |
(2) Na območju predvidenih posegov je potrebno registrirati morebitne
obstoječe vodne vire, jih ohraniti, po potrebi sanirati in preprečiti
možnost onesnaževanja. S predvidenimi posegi se ne smejo poslabšati
karakteristike virov na obravnavanem območju. |
(3) Vse odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom
očiščene do predpisane stopnje. |
(4) Pred priključevanjem novih prispevnih površin je treba preveriti
prevodnost obstoječega padavinskega sistema in v primeru, da obstoječi
padavinskih sistem vodnih količin ne prevaja, poiskati ustrezne rešitve. |
(5) Poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in
vodni režim se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Projektna
dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja mora biti skladna z
veljavno zakonodajo. |
(6) Za vsako rabo vode, ki presega meje splošne rabe, je treba pridobiti
vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z
veljavno zakonodajo. |
(7) Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano,
posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode
in odvzem toplote iz podzemnih vod je dovoljen samo na način in pod
pogoji kot ga predpisuje veljavna zakonodaja. |
(8) V času gradnje je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe
in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in
voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih
goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti
takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča
in pretakališča goriv in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti
zaščitena pred možnostjo izliva v naravno okolje. Po končani gradnji je
treba odstraniti vse za potrebe gradnje, postavljene provizorije in
odstraniti vse ostanke deponij. Vse, z gradnjo, prizadete površine je
treba obnoviti v prvotno stanje oziroma jih ustrezno urediti. |
|
42. člen |
|
(merila in pogoji za varovanje kulturne dediščine) |
|
(1) Na obravnavanem območju se nahaja registrirana kulturna dediščina
EŠD 11865 – Grosuplje – arheološko območje Brinjski hrib. |
(2) V fazi projektiranja mora projektant preveriti uradne evidence in
podatke glede enot kulturne dediščine, ter v primeru, da se v fazi
pridobivanja gradbenega dovoljenja na območju posega v prostor nahaja
registrirana enota ali območje kulturne dediščine pridobiti ustrezne
projektne pogoje in soglasje. |
(3) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika
ali varstveno območje dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstveno
soglasje za posege, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne
dediščine. Do uveljavitve varstvenih območij dediščine je treba
pridobiti kulturnovarstveno soglasje za enote kulturne dediščine
vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje
Občine Grosuplje (ZVKDS OE Ljubljana, februar 2008), ki se hranijo na
sedežu Občine Grosuplje in Zavodu za varstvo kulturne dediščine
Slovenije OE Ljubljana. |
(4) Kulturnovarstveno soglasje izda pristojna območna enota Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije (28.–30. člen ZVKD-1). |
(5) Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu
kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor
koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo
dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno
lokacijo (26. točka 3. člena ZVKD-1). |
Varstveni režim za arheološke ostaline |
(6) Na celotnem območju urejanja veljajo splošna zakonska določila glede
varstva arheoloških ostalin. |
(7) Strokovni nadzor nad posegi: |
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo
kulturne dediščine Slovenije, skladno s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala
zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lasnik
zemljišča, investitor, odgovorni vodja del naj o dinamiki gradbenih del
pisno obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. |
(8) Odkritje arheološke ostaline: |
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo delo, ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost
poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo
odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave
arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga
raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. |
|
43. člen |
|
(merila in pogoji za varstvo narave) |
|
(1) Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali
območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(2) V fazi projektiranja mora projektant preveriti uradne evidence in
podatke glede naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij
pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ter v primeru, da se v
fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja na območju posega v prostor
nahaja katero od naštetih območij, pridobiti ustrezne projektne pogoje
in soglasje. |
|
44. člen |
|
(merila in pogoji za varovanje gozdov) |
|
(1) V grafičnem delu OPPN list št. 1.5 Prikaz ureditve javne komunalne
infrastrukture, so označene obstoječe gozdne vlake in poti za dostop z
gozdarsko mehanizacijo. Vse ureditve na območju OPPN ne smejo poslabšati
stanja gozdnih vlak in poti za dostop z gozdarsko mehanizacijo.
Minimalna širina poti za dostop z gozdno mehanizacijo je 3,5 m oziroma
kot je v obstoječem stanju. |
(2) Pred izvedbo načrtovanih del se naj na območju, kjer bodo
rekreativne poti in načrtovani objekti, poseka vse nevitalno,
poškodovano, nagnjeno ali drugo potencialno ogrožajoče gozdno drevje. |
(3) Drevje, predvideno za posek, je potrebno v skladu s Pravilnikom o
izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju
gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94, 95/04) predhodno
označiti. Pred pričetkom del se obvesti pooblaščenega delavca ZGS,
Krajevna enota Škofljica, ki zagotovi označitev in evidenco dreves. |
(4) Pred označitvijo drevja za posek je potrebno pridobiti soglasje
lastnika zemljišč, ki je predmet obravnave. Ob označitvi drevja je
potrebno pristojnemu delavcu Zavoda dostaviti kopijo pridobljenega
soglasja ali mu podati soglasje na vpogled. |
(5) Morebitne informativne table in ostala infrastruktura se naj od poti
in gozdnih prometnic umakne toliko, da ne bo ovirano gospodarjenje z
gozdovi (izvajanje gojitvenih in varstvenih del, spravilo lesa iz gozdov
ipd) oziroma, da ne bo prišlo do poškodb le teh ob spravilu gozdnih
lesnih sortimentov. |
(6) Pritrjevanje smerokazov, informativnih in obvestilnih tabel na
gozdno drevje z vijaki ali žeblji ni dovoljeno. Izjemoma je dopustna le
pritrditev manjših označevalnih tabel na deblih s pomočjo objemke,
vendar mora biti zagotovljeno redno pregledovanje le te glede na rast
drevja. |
(7) Pritrjevanje objektov pustolovskega parka naj bo izvedeno na način,
da ne povzroča mehanskih poškodb drevja. Uporabi naj se zdravo in
vitalno drevje, priporočljivo se je izogibati iglavcem. |
(8) Pri morebitnih novih zasaditvah naj bo upoštevan izbor avtohtonih
drevesnih in grmovnih vrst. Upoštevati je potrebno omejitve vnosa
rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se
lahko prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za
zdravstveno varstvo rastlin (15. člen Zakona o zdravstvenem varstvu
rastlin – ZZVR-1, Uradni list RS, št. 62/07 – UPB2, 36/10). |
(9) Čas dela naj se prilagodi tako, da ne bo motilo ptic pri gnezdenju,
drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev – zlasti v času med 1.
marcem in 30. junijem. Vsa hrupna dela naj se opravijo od julija do
decembra. |
(10) Odvečni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v
gozd (prvi odstavek 18. člena Zakona o gozdovih – ZG; Uradni list RS,
št. 30/93, 13/98, odl. US 56/99 – ZON 67/02, 110/02 – ZGO-1 115/06,
110/07), ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala
oziroma ga je potrebno vkopati v zasip. |
(11) V celotnem področju OPPN je predvidena ureditev lokalnih razširitev
ob pešpoteh za namen začasnega odlaganja drevesnih debel pri vzdrževanju
gozdnih površin. Velikost, število razširitev in točne lokacije bodo
določene v sodelovanju z Zavodom za gozdove. Razširitve se izvedejo kot
lokalne izravnave terena toliko, kot je nujno potrebno, oziroma s čim
manjšim poseganjem v gozdne površine ali teren. |
(12) Zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti in funkcij gozda
na sosednjih zemljiščih, je z gradnjo prizadete gozdne površine po
posegu potrebno sanirati v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti.
Potrebna je sanacija novonastalega gozdnega roba, razgaljenih tal,
novonastalih brežin, vkopov, nasipov ipd., z utrditvijo in zasaditvijo z
ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. |
|
9. Drugi pogoji za izvedbo prostorskih posegov |
|
45. člen |
|
(pogoji za gradnjo in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) |
|
(1) Splošna določila: |
– nezahtevni in enostavni objekti imajo lahko samostojne priključke na
objekte komunalne infrastrukture pod pogoji iz tega odloka, |
– pri gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati
veljavno zakonodajo in predpise, investitor mora za nezahtevne in
enostavne objekte zagotoviti skladnost s prostorskimi akti, |
– znotraj varovanih območij si mora investitor, za postavitev
nezahtevnih in enostavnih objektov, pridobiti soglasje pristojnih
organizacij. |
(2) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od sosednjih parcel: |
– Za objekte višje od 1,5 m (višina merjena na vertikali od najnižje
točke ob terenu do najvišje točke objekta; razen za ograje in podporne
zidove) je minimalni odmik od sosednjih parcel 1,0 m. Za manjši odmik od
sosednjih parcel, si mora investitor pridobiti soglasje lastnikov
sosednjih parcel do katerih je odmik manjši od 1,0 m, |
– Za ostale objekte in ograje je možna gradnja največ do meje zemljiške
parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na
sosednja zemljišča, |
– Za gradnjo podpornih zidov, ograj in škarp na parcelni meji je
potrebno pridobiti soglasje lastnikov parcel, brez soglasja pa so lahko
postavljene do meje parcele, |
– V varovalnem pasu javne ceste ali poti, lega nezahtevnih in enostavnih
objektih ne sme posegati v polje preglednosti. Pred gradnjo objekta v
varovalnem pasu javne ceste ali poti je potrebno pridobiti soglasje
upravljavca ceste ali poti. |
(3) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov: |
– upoštevati je potrebno enotno oblikovanje na celotnem območju OPPN, |
– objekti se morajo prilagoditi konfiguraciji terena in drugim naravnim
razmeram, |
– pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo enaki
pogoji kot pri oblikovanju ostalih objektov določenih v tem odloku, |
– v kolikor so nezahtevni ali enostavni objekti v sklopu druge stavbe,
morajo biti oblikovani v skladu z glavno stavbo. |
|
10. Obveznosti investitorja in izvajalcev |
|
46. člen |
|
(splošne obveznosti) |
|
(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v prejšnjih členih tega odloka, so
obveznosti investitorja in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji
tudi: |
– promet v času gradnje je treba organizirati tako, da ne bo prihajalo
do večjih zastojev in zmanjšanja varnosti na obstoječem cestnem omrežju, |
– vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali prevozu med
gradnjo in pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po
izgradnji pa po potrebi obnoviti, |
– zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost
in raba sosednjih objektov in zemljišč, |
– v skladu s predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne
prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in
obratovanja, |
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov preko vseh obstoječih
infrastrukturnih napeljav, |
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in
organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje tal, voda in
zraka, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih
goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti
takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev, |
– v skladu s predpisi vzdrževati vse vodnogospodarske ureditve, |
– reševati odkup zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi, |
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji povrniti v prvotno rabo. |
(2) Druge obveznosti: |
– investitor bo kril vse stroške sanacije morebitne škode na objektih,
ki bi nastala zaradi gradnje objektov ali infrastrukture na obravnavanem
območju; in sicer za obdobje garancije konstrukcijskih delov na novo
zgrajenih objektih, |
– investitor in občina lahko skleneta pogodbo o opremljanju in morebitne
druge obveznosti ob izvajanju OPPN. |
(3) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih
dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenih pred pričetkom gradnje. |
|
47. člen |
|
(organizacija gradbišča) |
|
Območje gradbišča naj se čim bolj omeji na območje OPPN. Za potrebe
gradbišča naj se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ustvarja čim
manj novih dovoznih poti. |
|
11. Tolerance |
|
48. člen |
|
(1) Pri realizaciji občinskega podrobnega prostorskega načrta so
dopustni odmiki tras komunalnih naprav in drugačnih prometnih ureditev
od prikazanih (tudi izven meje ureditvenega območja), v kolikor gre za
prilagajanje stanju na terenu, prilagajanju zasnovi objektov in
konstrukciji podzemnih etaž, izboljšavam tehničnih rešitev, ki so
primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega, ozelenitvenega ali
okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati
prostorski in okoljski pogoji ali prejudicirati in ovirati bodoče
ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in
naprave. Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti
območja možno izvesti dodatna podzemna omrežja in naprave. |
(2) Dovoljena so odstopanja, ki so rezultat usklajevanja načrtov
prometnic, dostopov in križišč v kontaktnih območjih s sosednjimi
prostorskimi izvedbenimi akti. |
(3) Dovoljene so tolerance pri gabaritih novih objektov v zmanjšanju
neomejeno in pri povečanju do +10 %. Posamezni objekti se lahko gradijo
fazno do končne maksimalne velikosti dovoljene s tem prostorskim aktom. |
|
49. člen |
|
(faznost izvedbe) |
|
(1) Posamezni objekti se lahko gradijo ločeno neodvisno eden od drugega,
pri tem, da se za vsak posamezni objekt v postopku pridobivanja
gradbenega dovoljenja zagotovi vse priključke na javno komunalno
infrastrukturo skladno z določili OPPN in da ne ovirajo nadaljnjega
razvoja območja in so skladno oblikovani s celotnim območjem urejanja. |
(2) Ureditve posameznih sklopov pešpoti, drugih tematskih poti, ureditev
javnih površin, igrišč (ali ostalih programskih posegov navedenih v
odloku) se lahko izvajajo ločeno neodvisno eden od drugega pod pogojem,
da posamezni sklop tvori ureditveno in programsko zaključeno celoto. |
|
50. člen |
|
(program opremljanja in odmera komunalnega prispevka) |
|
Na območju OPPN se odmera komunalnega prispevka odmeri na podlagi meril
iz Odloka o programu opremljanja za obstoječo komunalno opremo in
merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Grosuplje
(Uradni list RS, št. 86/13 in 46/15). |
|
51. člen |
|
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan
uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja graditve objektov
in prostorskega načrtovanja. |
|
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
52. člen |
|
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
53. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in
prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor. |
|
54. člen |
|
OPPN je stalno na vpogled pri pristojnem organu Občine Grosuplje. |
|
Št. 3505-1/2016 |
Grosuplje, dne 16. oktobra 2019 |
|
Župan |
Občine Grosuplje |
dr. Peter Verlič |