|
Na podlagi 3., 7., 32. in 33. člena
Zakona o gospodarskih
javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), 29. in 61. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94,
57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97,
10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 36/99, 59/99, 70/00, 94/00, 100/00, 28/01,
87/01, 16/02, 51/02, 108/03, 77/04 ter odločitve ustavnega sodišča,
Uradni list RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96,
68/98, 59/99, 70/00, 194/00, 100/00, 28/01, 16/02, 108/03, 77/04), 149.
člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), 3. in 17.
člena Zakona o prekrških ZP1-UPB2 (Uradni list RS, št. 55/05), 2. in 4.
člena
Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 60/02)
in 18. člena
Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95,
33/96, 35/00 in 85/02) je Svet Mestne občine Kranj na 36. seji dne 28.
6. 2006 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o urejanju,
vzdrževanju javne razsvetljave ter svetlobne prometne signalizacije na
območju Mestne občine Kranj |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(predmet odloka) |
|
|
Ta odlok določa urejanje, varovanje in vzdrževanje javne
razsvetljave ter svetlobne prometne signalizacije v lasti Mestne občine
Kranj in zasebne razsvetljave, ki meji na javne površine, s ciljem, da
se ohrani njihova estetska, funkcionalna in varovalna zasnova. |
|
|
2. člen |
|
|
(način izvajanja
odloka) |
|
|
Urejanje in vzdrževanje javne razsvetljave ter svetlobne
prometne signalizacije v lasti Mestne občine Kranj je
izbirna gospodarska javna služba (v nadaljnjem besedilu: javna služba).
Izvajanje javne službe zagotavlja Mestna občina Kranj v skladu z odlokom
o gospodarskih javnih službah s podelitvijo koncesije pravni osebi
zasebnega prava ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje
dejavnosti, ki je predmet koncesije, in izpolnjuje pogoje za opravljanje
te dejavnosti (v nadaljevanju: izvajalec javne službe). |
|
|
Izvajalec gospodarske javne službe ali koncesionar je pristojen za urejanje in
vzdrževanje javne razsvetljave ter svetlobne prometne signalizacije na
območju Mestne občine Kranj. |
|
|
Javno razsvetljavo in svetlobno prometno signalizacijo v
lasti pravnih in fizičnih oseb urejajo, varujejo in vzdržujejo lastniki
oziroma uporabniki površin. |
|
|
II. RAZVRSTITEV
OBJEKTOV JAVNE |
|
|
RAZSVETLJAVE |
|
|
3. člen
(vrste
razsvetljave)
Razsvetljavo v Mestni občini Kranj po tem odloku predstavlja:
1. javna razsvetljava na površinah v lasti ali v upravljanju Mestne
občine Kranj, ki je pod enakimi pogoji namenjena vsem uporabnikom,
2. razsvetljava na
površinah v lasti pravnih in fizičnih oseb, ki ni pod enakimi pogoji
namenjena vsem uporabnikom (v nadaljevanju: zasebna razsvetljava). |
|
|
4. člen |
|
|
(javna razsvetljava in
zasebna razsvetljava) |
|
|
Javna
razsvetljava je po tem odloku razsvetljava urejena na površinah v lasti
ali v upravljanju Mestne občine Kranj, ki je pod enakimi pogoji
namenjena vsem uporabnikom, predvsem pa:
1. razsvetljava ob javnih cestah in poteh, športnih igriščih,
rekreacijskih površinah, kopališčih in otroških igriščih v javni lasti,
2. razsvetljava ob spomeniških, zgodovinskih ter posameznih turističnih
objektih v javni lasti, če je njihovo urejanje v pristojnosti Mestne
občine Kranj,
3. razsvetljava v javnih zakloniščih,
4. razsvetljava v garažah ob stanovanjskih naseljih v lasti Mestne
občine Kranj,
5. razsvetljava na pokopališčih v lasti Mestne občine Kranj,
6. razsvetljava na področju šol in vrtcev v lasti Mestne občine Kranj,
7. druga razsvetljava, ki je z ustreznim predpisom opredeljena kot javna
razsvetljava. |
|
|
Za javno razsvetljavo se po tem odloku šteje tudi cestno
prometna svetlobna signalizacija v pristojnosti Mestne občine Kranj. |
|
|
Vsi predmeti, naprave in drugi objekti, ki so namenjeni
osvetljevanju, usmerjanju ali urejanju, vzdrževanju in varstvu javne
razsvetljave, so del javne razsvetljave. |
|
|
Javna razsvetljava je določena v katastru javne razsvetljave, ki ga mora
voditi izvajalec javne gospodarske službe. |
|
|
Zasebna razsvetljava je tista, ki se nahaja na zasebnih
poteh ali zemljiščih in ni v lasti Mestne občine Kranj. |
|
|
5. člen |
|
|
(določitev javne
razsvetljave) |
|
|
O tem, ali je posamezna razsvetljava javna ali ne, odloči
v dvomljivih primerih občinski organ, pristojen za komunalne zadeve, z
odločbo. |
|
|
III. UREJANJE JAVNE
RAZSVETLJAVE |
|
|
6. člen |
|
|
(nova javna
razsvetljava) |
|
|
Nova javna razsvetljava se lahko dograjuje in ureja samo v
skladu z letnim
načrtom urejanja javne razsvetljave izvajalca gospodarske javne službe, akti in na
njihovi podlagi izdanimi dovoljenji za posege v prostor, v soglasju z
Mestno občino Kranj. |
|
|
7. člen |
|
|
(načrt urejanja javne
razsvetljave ob novogradnjah) |
|
|
Investitor stanovanjskega, poslovnega ali drugega objekta
javnega pomena mora v projektni dokumentaciji vključiti načrt javne
razsvetljave, ki ga namerava graditi. Načrt javne razsvetljave obsega
vse parametre za izgradnjo in vzdrževanje. |
|
|
Oddelek, pristojen za urejanje javne razsvetljave in
svetlobne signalizacije, je nosilec urejanja prostora za področje javne
razsvetljave in sodeluje pri pripravi prostorskih aktov. |
|
|
8. člen |
|
|
(načrt urejanja javne
razsvetljave) |
|
|
Javna razsvetljava se ureja
na podlagi načrta urejanja javne
razsvetljave, ki mora vsebovati predvidena redna vzdrževalna dela,
planirane obnove, novogradnje in oceno nepredvidenih nujnih posegov.
Načrturejanja
izdela izvajalec javne službe v šestih mesecih po
začetku izvajanja koncesije za vsako leto posebej, za čas trajanja
koncesije. Koncesionar lahko prične izvajati dela, predvidena v načrtu
urejanja javne razsvetljave, le v soglasju z oddelkom pristojnim za
komunalne zadeve. |
|
|
Načrt novoletne krasitve in odstranitve svetlobnih
okraskov mora biti usklajen z zahtevami pristojnega občinskega organa. |
|
|
9. člen |
|
|
(urejanje zasebne
razsvetljave) |
|
|
Zasebna zunanja razsvetljava mora biti urejena tako, da
zagotavlja javno in prometno varnost. |
|
|
Za postavitev zunanje razsvetljave ob javnih prometnih
površinah mora lastnik pridobiti soglasje pristojnega občinskega organa. |
|
|
Investitorjem individualnih stanovanjskih hiš ni potrebno
predložiti načrta zunanje razsvetljave. Zunanja razsvetljava teh gradenj
se ureja v skladu s projektno dokumentacijo. |
|
|
10. člen |
|
|
(urejanje svetlobne
prometne signalizacije) |
|
|
Semaforji in druga svetlobna signalizacija se vzdržuje v
okviru rednega vzdrževanja javne razsvetljave. |
|
|
Izvajalec javne službe mora zagotoviti vzdrževanje
svetlobne prometne signalizacije z ustrezno usposobljenim kadrom 24 ur
dnevno, vse dni v letu. |
|
|
11. člen |
|
|
(ravnanje z odpadnimi
elementi) |
|
|
Izvajalec je dolžan ravnati z odpadnimi elementi javne
razsvetljave skladno s predpisi. |
|
|
IV. IZVAJANJE POSEGOV
NA PODROČJU JAVNE RAZSVETLJAVE |
|
|
12. člen |
|
|
(poseg v javno
razsvetljavo) |
|
|
Dovoljeni posegi v javno razsvetljavo so: |
|
|
1. redna vzdrževalna dela in ukrepi za pravilno delovanje, |
|
|
2. preurejanje javne razsvetljave zaradi posodabljanja, |
|
|
3. obnove dotrajanih ali poškodovanih elementov javne
razsvetljave, |
|
|
4. gradnja in vzdrževanje komunalne, energetske in druge
infrastrukture, |
|
|
5. nujna dela na komunalni, energetski in drugi
infrastrukturi, |
|
|
6. nujna dela v primeru nesreč, |
|
|
7. poseganje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
|
|
Poseg na področje javne razsvetljave je dovoljen le v
okviru načrta
urejanja
javne razsvetljave gradbenih dovoljenj ali soglasja pristojnega
občinskega organa oziroma, če je to potrebno zaradi javne varnosti ali
varnosti v cestnem prometu. |
|
|
Poseg v zasebno razsvetljavo je dovoljen, če je to
potrebno zaradi javne varnosti ali varnosti v cestnem prometu. V
primeru, da se izvede poseg v zasebno razsvetljavo v okviru prostorskih
izvedbenih aktov oziroma je poseg potreben zaradi novogradnje ali
rekonstrukcije javnih prometnih površin, ima lastnik zasebne
razsvetljave pravico do odškodnine. |
|
|
Kadar nadzorni organ ugotovi, da se izvajajo posegi na
javni razsvetljavi brez dovoljenja, odredi takojšnjo ustavitev del in
določi rok za pridobitev dovoljenja. Pritožba ne zadrži izvršitve
odrejenega ukrepa. |
|
|
Če izvajalec posega na področju javne razsvetljave ne
pridobi ustreznega dovoljenja v določenem roku, odredi nadzorni organ
vzpostavitev javne razsvetljave v stanje pred posegom, na stroške
izvajalca posega. |
|
|
13. člen |
|
|
(nujna dela na
komunalni infrastrukturi) |
|
|
V primerih prekopavanja ali odstranitve javne razsvetljave
zaradi nujnih del na komunalni infrastrukturi, je izvajalec posega
dolžan najkasneje v roku 24 ur obvestiti pristojni občinski organ o
izvajanju del in takoj po končanju del povrniti javno razsvetljavo v
prvotno stanje. |
|
|
V primeru, da izvajalec nujnih del na komunalni
infrastrukturi po posegih ne vzpostavi javne razsvetljave v prvotno
stanje takoj po končanju del, mu nadzorni organ odredi rok za
vzpostavitev prvotnega stanja oziroma odredi, da na stroške
izvajalca posega to opravi izvajalec javne službe ali drug izvajalec pod
nadzorom izvajalca javne službe. |
|
|
14. člen |
|
|
(gradbeni in drugi
posegi na področju javne razsvetljave) |
|
|
Izvajalec, ki zaradi gradbenih ali drugih del ter
izvajanja rednih vzdrževalnih del na komunalni infrastrukturi posega v
javno razsvetljavo, je dolžan poskrbeti, da ne povzroči škode na
elementih javne razsvetljave, oziroma je dolžan škodo takoj po nastanku
odpraviti. |
|
|
V primeru, da izvajalec škode ne odpravi takoj po
opravljenem delu, mu lahko nadzorni organ odredi dodatni rok za odpravo
škode oziroma odredi, da na stroške
izvajalca
posega škodo odpravi izvajalec javne službe ali drug izvajalec pod
nadzorom izvajalca javne službe. |
|
|
15. člen |
|
|
(zavarovanje javne
razsvetljave v času posega) |
|
|
Investitor oziroma izvajalec gradbenih del in drugih
posegov na javni razsvetljavi je dolžan pred posegom na celotnem območju
gradnje zavarovati vse elemente javne razsvetljave pred poškodbami. Pred
začetkom prekopov se mora izvesti tudi določitev trase javne
razsvetljave. |
|
|
V primeru, da investitor oziroma izvajalec gradbenih del
med gradnjo poškoduje ali uniči dele javne razsvetljave, je dolžan
nadomestiti poškodovane dele z novimi. Investitor oziroma izvajalec je
dolžan obnoviti in povrniti v stanje pred posegom. |
|
|
Kadar nadzorni organ ugotovi, da izvajalec gradbenih del
med gradnjo poškodovanega ali uničenega dela javne razsvetljave ni
nadomestil, mu določi rok, v katerem mora to storiti. |
|
|
Če izvajalec gradbenih del naložene obveznosti ne izpolni
v določenem roku, nadzorni organ odredi, da to stori izvajalec javne
službe na stroške izvajalca gradbenih del. |
|
|
16. člen |
|
|
(odstranitev javne
razsvetljave) |
|
|
V primeru, ko je zaradi gradnje potrebno odstraniti
obstoječe elemente javne razsvetljave, jih je investitor dolžan
nadomestiti z enakimi ali podobnimi oziroma z elementi v skladu s
projektno dokumentacijo. Nadomestno montažo mora izvesti na mestu in v
času, ki ga odredi pristojni občinski organ. |
|
|
17. člen |
|
|
(ureditev javne
razsvetljave po zaključeni gradnji) |
|
|
Po zaključeni gradnji je investitor oziroma izvajalec
gradbenih del dolžan urediti zemljišče v skladu z načrtom in v roku, ki
je določen v dovoljenju, ta pa ne sme biti daljši od šestih mesecev.
Javno razsvetljavo mora usposobiti v delujoče stanje. |
|
|
Po zaključeni gradnji je investitor oziroma izvajalec del
dolžan odstraniti začasne objekte in odvečni material. |
|
|
Če investitor oziroma izvajalec gradbenih del po
zaključeni gradnji ne uredi javne razsvetljave v skladu z načrtom javne
razsvetljave v roku, ki je določen ali tega ne stori tako, kot to
določata prvi in drugi odstavek tega člena, nadzorni organ odredi, da to
stori izvajalec javne službe na stroške investitorja oziroma izvajalca
gradbenih del. |
|
|
18. člen |
|
|
(ravnanje z
odstranjenimi elementi javne razsvetljave) |
|
|
Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame na
javni površini na celotnem območju odstraniti odvečne elemente javne
razsvetljave, ki jih mora deponirati na mestu, ki ga odredi pristojni
občinski organ. |
|
|
Deponirane elemente javne razsvetljave je potrebno
zavarovati in vzdrževati tako, da se ohranijo nepoškodovani in jih je
možno ponovno uporabiti. |
|
|
Investitorji oziroma izvajalci gradbenih del so dolžni
pristojnemu občinskemu organu prijaviti začetek del na področju javne
razsvetljave in ga obvestiti o morebitni odstranitvi elementov javne
razsvetljave. |
|
|
V. VZDRŽEVANJE JAVNE
RAZSVETLJAVE IN SVETLOBNE PROMETNE DOKUMENTACIJE |
|
|
19. člen |
|
|
(vzdrževalna dela na
javni razsvetljavi) |
|
|
Na javni razsvetljavi se morajo v skladu z namenom in
zahtevnostjo redno izvajati potrebna vzdrževalna dela in varstveni
ukrepi, zlasti pa: |
|
|
1. tekoče vzdrževanje javne razsvetljave, |
|
|
2. obnovitvena dela na javni razsvetljavi, |
|
|
3. nujni sanacijski posegi na javni razsvetljavi, tudi v
času prostih dni, |
|
|
4. odstranitev poškodovanih drogov javne razsvetljave v
čim krajšem času, |
|
|
5. odprava napak na napajalnih vodih javne razsvetljave v
roku enega tedna, |
|
|
6. tekoče vzdrževanje javne razsvetljave v garažnih hišah
v lasti Mestne občine Kranj, |
|
|
7. ciklična vzdrževalna dela na javni razsvetljavi v izven
mestnih krajevnih skupnostih, |
|
|
8. dela na javni razsvetljavi na podlagi potrjenega
načrta
urejanja javne razsvetljave. |
|
|
9. montaža in odstranitev svetlobne novoletne krasitve, |
|
|
10. druga vzdrževalna dela, ki so potrebna za pravilno in
nemoteno delovanje javne razsvetljave. |
|
|
Ukrepi urejanja in vzdrževanja javne razsvetljave se podrobneje določijo
v koncesijski pogodbi in z letnim načrtom urejanja javne razsvetljave
izvajalca javne službe v sodelovanju z lokalno skupnostjo skladno s
tehničnimi zmožnostmi. |
|
|
20. člen |
|
|
(vzdrževalna dela na
zasebni razsvetljavi) |
|
|
Na zasebni razsvetljavi, ki se nahaja ob javnih površinah
in vpliva na videz in varnost v naseljih ali cestah, morajo lastniki
oziroma upravljalci opravljati vsa nujna vzdrževalna dela, zlasti pa: |
|
|
1. tekoče vzdrževati v smislu delovanja, |
|
|
2. izvajati obnovitvena dela, |
|
|
3. skrbeti za pravilno delovanje, |
|
|
4. pravočasno odstraniti poškodovane ali podrte drogove
razsvetljave, |
|
|
5. druga vzdrževalna dela, ki so nujno potrebna, da se
ohranja urejen videz. |
|
|
Kadar lastniki oziroma upravljavci zasebne razsvetljave ne
izvajajo nujnih vzdrževalnih del, odredi nadzorni organ rok za izvedbo
nujnih vzdrževalnih del. |
|
|
V primeru, da lastniki oziroma upravljavci zasebne
razsvetljave ne izvedejo nujnih vzdrževalnih del v roku, ki jim ga je
odredil nadzorni organ, lahko ta odredi, da dela opravi izvajalec javne
službe na stroške lastnikov oziroma upravljavcev. |
|
|
21. člen |
|
|
(vzdrževanje svetlobne
prometne signalizacije) |
|
|
Vzdrževanje svetlobne prometne signalizacije obsega: |
|
|
1. tekoče vzdrževanje svetlobne prometne signalizacije, |
|
|
2. obnovitvena dela svetlobne prometne signalizacije, |
|
|
3. nujni sanacijski posegi zaradi nepravilnega delovanja
svetlobne prometne signalizacije, |
|
|
4. nujni posegi v primeru fizičnih poškodb svetlobne
prometne signalizacije, |
|
|
5. druga vzdrževalna dela, ki so potrebna za nemoteno
delovanje svetlobne prometne signalizacije. |
|
|
VI. VAROVANJE JAVNE
RAZSVETLJAVE IN SVETLOBNE PROMETNE SIGNALIZACIJE |
|
|
22. člen |
|
|
(poškodovanje,
uničenje, odstranitev ali prestavitev javne razsvetljave in svetlobne
prometne signalizacije) |
|
|
Izvajanje del ali posegov na področju javne razsvetljave
in svetlobne prometne signalizacije je možno na podlagi soglasja
pristojnega občinskega oddelka. |
|
|
Posegi v javno razsvetljavo so dovoljeni samo, če jih opravi izvajalec
javne službe, ali če so opravljeni pod njegovim nadzorom, v skladu z
določili tega odloka. |
|
|
23. člen |
|
|
(prepovedana dejanja
na javni razsvetljavi in svetlobni prometni signalizaciji) |
|
|
Na objektih in elementih javne razsvetljave in svetlobni
prometni signalizaciji se prepoveduje: |
|
|
1. nameščanje dodatnih svetilk, |
|
|
2. poslikavanje elementov, ki so namenjeni rabi javne
razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije, |
|
|
3.
obešati ali pritrjevati kable, žice, antene in druge predmete na
elemente javne razsvetljave, razen za potrebe Mestne občine Kranj in na
podlagi predhodnega soglasja pristojnega občinskega organa, |
|
|
4. priključevati zasebno razsvetljavo ali druge porabnike, |
|
|
5. prestavljati drogove ali druge elemente javne
razsvetljave, |
|
|
6. priklepati registrirana vozila ali prikolice, |
|
|
7. graditi oziroma postaviti pomožne in začasne objekte
javne razsvetljave brez soglasja pristojnega občinskega organa, |
|
|
8. pritrjevanje čezcestnih transparentov, |
|
|
9. uporabljati predmete in naprave, ki so sestavni del
javne razsvetljave v nasprotju z njihovo naravo in namenom, |
|
|
10. namerno povzročanje motenj pri delovanju, |
|
|
11. plezanje po drogovih javne razsvetljave ali svetlobni
prometni signalizaciji, |
|
|
12. samovoljno poseganje v napajalne objekte in naprave. |
|
|
24. člen |
|
|
(odprava škode,
nastale z izvajanjem prepovedanih dejanj) |
|
|
Škodo, ki nastane z izvajanjem prepovedanih dejanj na
javni razsvetljavi, svetlobni prometni signalizaciji in drugih objektih
javne razsvetljave, je dolžan odpraviti povzročitelj v roku, ki ga
določi nadzorni organ. |
|
|
V primeru, da povzročitelj škode ne odpravi v določenem
roku, lahko nadzorni organ odredi, da škodo odpravi izvajalec javne
službe na stroške povzročitelja. |
|
|
VII. NADZOR |
|
|
25. člen |
|
|
(nadzor nad izvajanjem
odloka) |
|
|
Nadzorni organ, pristojen za izvajanje nadzora nad izvajanjem določb
tega odloka, je Medobčinski inšpektorat Kranj.
Strokovni nadzor nad izvajanjem javne službe opravlja občinski organ,
pristojen za komunalne zadeve. |
|
|
26. člen |
|
|
(varstveni ukrepi
nadzornega organa) |
|
|
Ob neupravičeni uporabi javne razsvetljave, svetlobne
prometne signalizacije ali drugih objektov javne razsvetljave lahko
nadzorni organ odredi: |
|
|
1. takojšnjo odstranitev dodatne svetilke, |
|
|
2. takojšnjo odstranitev drugih predmetov ali napeljav, |
|
|
3. takojšnjo odstranitev pomožnih in začasnih objektov, |
|
|
4. takojšnjo odstranitev transparentov in drugih oglasnih
predmetov, |
|
|
5. takojšnje prenehanje odvzema električne energije. |
|
|
Ukrepi iz prvega odstavka se izvedejo na stroške tistega,
ki jih je povzročil s prepovedanim ravnanjem. |
|
|
Pritožba ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa. |
|
|
VIII. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
27. člen |
|
|
(kaznovanje pravnih
oseb, samostojnih podjetnikov in posameznikov) |
|
|
Z globo v višini1.300eurov se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki stori prekršek v zvezi
opravljanjem dejavnosti: |
|
|
1. če izvaja posege na javni razsvetljavi in svetlobni
prometni signalizaciji v nasprotju določili
drugega in tretjega
odstavka 12. člena odloka, |
|
|
2. če po prekopavanju na področju javne razsvetljave
zaradi nujnih del na komunalni infrastrukturi ne vzpostavi javne
razsvetljave v prvotno stanje takoj po končanju del (13. člen), |
|
|
3. če pri posegu v področje javne razsvetljave zaradi
gradbenih ali drugih del ter izvajanju rednih vzdrževalnih del na
komunalni infrastrukturi ne vzpostavi javne razsvetljave v prvotno
stanje (14. člen), |
|
|
4. če pri izvajanju gradbenih del in drugih posegov ne
zavaruje objektov javne razsvetljave v skladu z določilom prvega
odstavka 15. člena odloka, |
|
|
5. če ne nadomesti zaradi gradnje odstranjene elemente
javne razsvetljave (16. člen), |
|
|
6. če po zaključeni gradnji ne uredi javne razsvetljave v
skladu z določili 17. člena odloka, |
|
|
7. če kot izvajalec javne službe ne izvaja vseh potrebnih
vzdrževalnih del in varstvenih ukrepov (19. člen), |
|
|
8. če kot lastnik oziroma upravljavec zasebne razsvetljave
ne opravi vzdrževalnih del, določenih v 4. in 5. točki prvega odstavka
20. člena odloka; |
|
|
9. če krši določila 23. člena odloka. |
|
|
Z globo v višini 300 eurov se kaznuje za prekrške iz
prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. |
|
|
28. člen |
|
|
(kaznovanje lastnikov
oziroma upravljalcev zasebne razsvetljave) |
|
|
Z globo v višini
300 eurov se kaznuje za prekršek
lastnik oziroma upravljalec zasebne razsvetljave, ki ne izvaja nujnih
vzdrževalnih del, določena v 3. in 4. točki prvega odstavka 20. člena
odloka. |
|
|
29. člen |
|
|
(kaznovanje fizičnih
oseb – posameznikov) |
|
|
Z globo v višini
150 eurov se kaznuje za prekršek
fizična oseba, če krši določilo 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., ali 8. točke
prvega odstavka 23. člena. |
|
|
30. člen |
|
|
(kaznovanje fizičnih
oseb – posameznikov) |
|
|
Z globo v višini
50 eurov se kaznuje za prekršek
fizična oseba, če krši določilo 9., 10., 11., 12. ali 13. točke prvega
odstavka 23. člena odloka. |
|
|
IX. PODELITEV
KONCESIJE |
|
|
31. člen |
|
|
(vsebina koncesijskega
akta) |
|
|
S tem odlokom Mestna občina Kranj (v nadaljnjem besedilu:
koncedent) določa: |
|
|
1. predmet in območje javne službe, |
|
|
2. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, |
|
|
3. splošne pogoje za izvajanje javne službe, |
|
|
4. izvajanje koncesije v primeru višje sile, |
|
|
5. začetek in čas trajanja koncesije, |
|
|
6. vire financiranja javne službe, |
|
|
7. način plačila koncesionarja, |
|
|
8. nadzor nad izvajanjem javne službe, |
|
|
9. prenehanje koncesijskega razmerja, |
|
|
10. izbor koncesionarja, |
|
|
11. organ, ki opravi izbor koncesionarja, |
|
|
12. organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe. |
|
|
32. člen |
|
|
(predmet in območje
izvajanja javne službe) |
|
|
Predmet koncesije je urejanje javne razsvetljave in
svetlobne prometne signalizacije v Mestni občini Kranj. |
|
|
Seznam javne razsvetljave in svetlobne prometne
signalizacije, na katerih se izvaja koncesija, se določi s koncesijsko
pogodbo. |
|
|
33. člen |
|
|
(splošni pogoji za
izvajanje javne službe) |
|
|
Koncesionar mora pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet
koncesije, upoštevati naslednje: |
|
|
1. dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno
koncesijsko pogodbo in potrjenimi
načrti urejanja javne razsvetljave in programi s strani koncedenta, |
|
|
2.
dela mora izvajati v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi, pravili
stroke, veljavnimi standardi in normativi, |
|
|
3. s svojim ravnanjem ne sme povzročati škode koncedentu,
zmanjšati vrednosti javne razsvetljave ali ogrožati varnosti
uporabnikov, |
|
|
4. zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa
dela, ki so predmet koncesije, |
|
|
5. pristojnim organom koncedenta mora omogočiti strokovno
tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri
izvajanju gospodarske javne službe, |
|
|
6.pripraviti je dolžan letni načrt urejanja javne razsvetljave in ga do
konca meseca septembra tekočega leta kot predlog predložiti koncedentu v
potrditev, |
|
|
7.
koncesionar mora skladno z vsakokrat veljavnimi
predpisi spoštovati mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja, |
|
|
8. koncesionar mora nuditi koncedentu jamstvo za dobro
izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak v garancijski dobi, |
|
|
9. koncesionar mora skleniti zavarovanje splošne
odgovornosti. |
|
|
10. koncesionar mora pri izvajanju gospodarske javne službe slediti
načelu gospodarnosti preko optimizacije stroškov čez celotni življenjski
cikel posameznega objekta javne razsvetljave ter na ta način
zagotavljati potencialne prihranke. |
|
|
Koncedent ima: |
|
|
1.
pravico določanja letnih načrtov urejanja javne razsvetljave, katerih
predloge pripravi koncesionar, |
|
|
2. pravico spreminjanja obsega del ter postavitev ali
zamenjavo svetilk in vzdrževanja javne razsvetljave, |
|
|
3. pravico izbire tipa in vrste svetilk ali drogov,
namenjenih postavitvi ali menjavi, |
|
|
4. pravico nadzora nad izvajanjem gospodarske javne službe
in finančnega nadzora, |
|
|
5. pravico naložiti koncesionarju izvedbo del, potrebnih za varstvo
javne razsvetljave kot javne dobrine, |
|
|
6. druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in
koncesijsko pogodbo. |
|
|
34. člen |
|
|
(pogoji, ki jih mora
izpolnjevati koncesionar) |
|
|
Kandidat za pridobitev koncesije mora izpolnjevati
pogoje, kot jih opredeljujejo predpisi s področja
javnega naročanja, ter
naslednje pogoje: |
|
|
1. da je fizična ali pravna oseba, registrirana v
Republiki Sloveniji za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
kadar z zakonom ni določeno drugače, |
|
|
2. da izkaže kadrovsko in organizacijsko sposobnost za
izvajanje koncesije, |
|
|
3.
da izkaže finančno usposobljenost, |
|
|
4.da razpolaga z zadostnim obsegom potrebnih delovnih
sredstev in naprav za izvajanje koncesije, |
|
|
5.
da zagotovi strokovno izdelavo in vodenje katastra
javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije, |
|
|
6.
da predloži izvedbeni program urejanja javne
razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije glede kadrov,
organizacije dela, strokovne opremljenosti, odzivnega časa v primeru
višje sile,,razvojnega in finančnega vidika za čas trajanja koncesije, |
|
|
7. da ima izkušnje na področju dejavnosti, ki je predmet
koncesije, |
|
|
8. da prevzame odgovornost za škodo, ki bi jo z
opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem koncesije lahko povzročil
koncedentu in tretji osebi, |
|
|
9. da izpolnjuje vse pogoje, določene v javnem razpisu za
izbor koncesionarja. |
|
|
Z javnim razpisom se lahko določi dodatne pogoje za izbor koncesionarja. |
|
|
35. člen |
|
|
(izvajanje koncesije v
primeru višje sile) |
|
|
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati
koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje
sile. V teh primerih ima koncesionar ob dokazanih razlogih pravico
zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi
opravljanja koncesije v nepredvidljivih okoliščinah. Ob nastopu
okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata koncedent in koncesionar
medsebojno dogovoriti o izvajanju koncesije v nastalih pogojih. |
|
|
36. člen |
|
|
(začetek in čas
trajanja koncesije) |
|
|
Koncesija se podeli za obdobje pet let z možnostjo podaljšanja za enako obdobje
z možnostjo podaljšanja za 2,5 leti pod pogoji, ki jih določa zakon, ki
ureja javno zasebno partnerstvo.. |
|
|
37. člen |
|
|
(viri financiranja
koncesije) |
|
|
Sredstva za izvajanje koncesije se zagotavljajo v
proračunu koncedenta. |
|
|
Osnova za določitev vrednosti opravljenega dela je letni
načrt urejanja javne razsvetljave, ki ga predlaga koncesionar, sprejme pa strokovna
služba koncedenta. |
|
|
Način plačil in obračun del koncesionarja se določi s
koncesijsko pogodbo. |
|
|
Koncesionar je dolžan voditi računovodstvo za podeljeno
koncesijo ločeno od računovodstva za svojo ostalo dejavnost v skladu s
predpisi. |
|
|
38. člen |
|
|
(nadzor nad izvajanjem
koncesije) |
|
|
Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske
pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in
druga opravila nadzora, pooblasti pristojno strokovno službo, zavod
oziroma drugo primerno institucijo. |
|
|
Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, vstop v
svoje poslovne prostore, pregled naprav ter omogočiti vpogled v
dokumentacijo, v kataster javne razsvetljave ter mu nuditi zahtevane
podatke in pojasnila. |
|
|
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. Koncedent
napove nadzor s poprejšnjo napovedjo najmanj 15 dni pred izvedbo. |
|
|
Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne
dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času
koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. |
|
|
O nadzoru se izdela zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika
koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. |
|
|
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje
pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z odločbo naloži
izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz
koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
|
|
Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega
nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo. |
|
|
39. člen |
|
|
(prenehanje
koncesijskega razmerja) |
|
|
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha: |
|
|
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom, |
|
|
2. z odkupom koncesije v skladu z zakonom, |
|
|
3. z odvzemom koncesije, |
|
|
4. s prevzemom koncesije v režijo, |
|
|
5. na podlagi enostranske odpovedi, |
|
|
6. v drugih primerih, določenih z zakonom ali s
koncesijsko pogodbo, |
|
|
7. po preteku časa, za katerega je bila koncesijska
pogodba sklenjena. |
|
|
Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo
s koncesijsko pogodbo. |
|
|
40. člen |
|
|
(postopek izbire
koncesionarja) |
|
|
Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa.
Pri izvedbi javnega razpisa je potrebno uporabljati veljavni odlok o
urejanju, vzdrževanju javne razsvetljave ter svetlobne prometne
signalizacije v Mestni občini Kranj in veljavno zakonodajo, ki ureja
področje javnih naročil. |
|
|
41. člen |
|
|
(merila za izbiro
koncesionarja) |
|
|
Merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti
skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi s področja javnega naročanja v
razpisni dokumentaciji opisana in ustrezno ovrednotena. |
|
|
42. člen |
|
|
(izbor koncesionarja) |
|
|
Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru
koncesionarja z upravno odločbo. Pred izborom opravi strokovno presojo
ponudb in poda mnenje o najugodnejšem ponudniku strokovna komisija, ki
jo imenuje župan. |
|
|
43. člen |
|
|
(prepoved prenosa
koncesije) |
|
|
Izbrani koncesionar ne sme prenesti podeljene koncesije na
nobeno drugo pravno ali fizično osebo. |
|
|
44. člen |
|
|
(začetek veljavnosti
koncesijske pogodbe) |
|
|
Koncesijska
pogodba prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se
podrobneje uredi medsebojno razmerje med koncedentom in koncesionarjem,
ali z dnem izpolnitve odložnega pogoja, če je ta s koncesijsko pogodbo
določen kot pogoj za veljavnost koncesijske pogodbe. |
|
|
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta župan. |
|
|
V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo
veljajo določbe tega odloka. |
|
|
45. člen |
|
|
(odvzem koncesije) |
|
|
Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju ne glede
na trajanje koncesijske pogodbe, če koncesionar: |
|
|
1. ne prične z opravljanjem koncesije v roku, določenem v
koncesijski pogodbi, |
|
|
2.
ne upošteva vsakokrat veljavnih predpisov, tehničnih, organizacijskih,
stroškovnih, vzdrževalnih in drugih standardov in pogojev za opravljanje
koncesijske dejavnosti, |
|
|
3. onemogočanja nadzora koncesijske dejavnosti, |
|
|
4. ne odpravi pomanjkljivosti v naloženem roku, |
|
|
5. ne vzpostavi katastra v roku, določenem v pogodbi, |
|
|
6. navaja neresničnosti ali pomanjkljivosti podatkov v
ponudbi. |
|
|
7. če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot
gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna
služba. |
|
|
Druge pogoje odvzema koncesije določa koncesijska pogodba. |
|
|
V primeru odvzema koncesije koncesionar ne more sodelovati
pri naslednjem javnem razpisu za oddajo koncesije, kadar zakon ne določa
drugače. |
|
|
Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati upravno odločbo.
Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu
koncesije. |
|
|
46. člen |
|
|
(opravljanje
dejavnosti na drug način) |
|
|
Če koncedent ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj
učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup
koncesije. Za uveljavitev odkupa je potrebno soglasje Sveta Mestne
občine Kranj. |
|
|
Koncedent mora v primeru odkupa koncesije zagotoviti
neprekinjeno izvajanje dejavnosti. |
|
|
Pogoje odkupa koncesije dogovorita koncedent in
koncesionar. |
|
|
47. člen |
|
|
(obveznosti
koncesionarja ob morebitni škodi) |
|
|
Koncesionar je dolžan povrniti škodo, ki jo povzroči z
opravljanjem dejavnosti
koncedentu, lokalni skupnosti, uporabnikom ali tretji osebi. |
|
|
Koncesionar je dolžan v roku, ki ga določi javni razpis za izbiro
koncesionarja, z zavarovalnico skleniti zavarovanje za škodo, ki bi jo z
opravljanjem dejavnosti povzročil koncedentu in tretji osebi, z najnižjo
višino zavarovalne vsote, določeno v javnem razpisu za izbiro
koncesionarja. |
|
|
48. člen |
|
|
(poročanje o izvajanju
koncesijske pogodbe) |
|
|
Koncesionar je dolžan opravljati dejavnost v skladu s tem
odlokom in koncesijsko pogodbo. |
|
|
Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila
o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in
organizacijskih ukrepih, samoiniciativno pa lahko tudi v vseh drugih
primerih. |
|
|
Vsebina poročila in način poročanja se natančneje določi s koncesijsko
pogodbo. |
|
|
49. člen |
|
|
(kataster javne
razsvetljave) |
|
|
Koncesionar je dolžan izdelati in voditi kataster javne razsvetljave v
Mestni občini Kranj v enem letu po izbiri.
Kataster mora, poleg splošnih podatkov o posameznih objektih javne
razsvetljave, o njihovi lokaciji, tehničnih lastnostih in stanju,
vsebovati tudi najmanj podatke o vodih in napravah, o moči posameznih
merilnih mest, obremenjenost ipd.
Obseg
in način vodenja katastra se podrobneje določi v pogodbi.
Kataster mora biti voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na
objektih in napravah v kataster vnesejo najkasneje v roku 30 dni od
njihovega nastanka.
Kataster javne razsvetljave je javna evidenca in je last koncedenta. |
|
|
X. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
51. člen |
|
|
(začetek veljavnosti) |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Št. 354-0023/2006-46/10 |
|
|
Kranj, dne 24. avgusta 2006 |
|
|
Župan
Mestne občine Kranj
Mohor Bogataj l.r. |
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
urejanju, vzdrževanju javne razsvetljave ter svetlobne prometne
signalizacije na območju Mestne občine Kranj (Uradni
list Republike Slovenije, št. 1/2017)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
|
|
|
|
29. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
Odlok o spremembah
Odloka o urejanju, vzdrževanju javne razsvetljave ter svetlobne prometne
signalizacije na območju Mestne občine Kranj (Uradni list Republike
Slovenije, št. 20/2022) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
2. člen
Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|