Lokalni program kulture

Občine Vodice

(2015-2018)

VODICE, februar 2015

Lokalni program kulture Občine Vodice 2015-2018 je pripravljen na podlagi Nacionalnega programa za kulturo 2014 - 2017.

V pripravi so sodelovali: Občinska uprava, Odbor za družbene dejavnosti, JSKD, MKL - Knjižnica Vodice, Osnovna šola Vodice, Vrtec Škratek Svit Vodice ter kulturna in druga društva Občine Vodice.

Datum potrditve dokumenta: Sklep z dne 19.2.2015, 5. redna seja Občinskega sveta Občine Vodice

Številka dokumenta: 201-03/2015-001

Kazalo vsebine

1. UVOD

Lokalni program kulture Občine Vodice je dokument razvojnega načrtovanja kulturne politike v obdobju 2015-2018. Predlagatelj lokalnega program kulture je župan občine Vodice Aco Franc Šuštar, ki je opravil tudi redakcijo dokumenta.

Pravna podlaga za sprejem lokalnega programa kulture je 14. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB, 56/08, 4/10, 20/11 in 111/13), ki določa, da lokalna skupnost sprejme svoj lokalni program za kulturo za obdobje štirih let.

Občina Vodice je v sodelovanju s predstavniki institucionaliziranih kulturnih organizacij in kulturnih programov izdelala lokalni program kulture občine Vodice.

Lokalni program kulture izhaja iz obstoječega stanja kulture v občini Vodice. Povzema kulturno tradicijo v občini Vodice, opredeljuje naloge in cilje občine na področju kulture ter javno kulturno infrastrukturo v občini Vodice, definira proračunsko financiranje kulturnih dejavnosti, postopke letnega načrtovanja in poročanja za kulturne dejavnosti ter predstavlja dolgoročni pogled na razvoj kulture v občini Vodice. V dokumentu so zastavljeni cilji in prioritete Občine Vodice za štiriletno obdobje ter usmeritve za uresničitev zastavljenih ciljev.

Lokalni program kulture vzpostavlja ravnotežje med ohranjanjem kulture in njenim razvojem. Zagotavlja pogoje za skladen razvoj kulture v občini, pogoje za dvig kulturne ustvarjalnosti in večjo dostopnost kulturnih dobrin ter pogoje za spodbujanje kulturne raznolikosti. Lokalni program kulture sprejme občinski svet občine Vodice.

2 KULTURNA TRADICIJA V OBČINI VODICE

Kulturno delovanje na območju sedanje občine Vodice je bilo živahno celotno prejšnje stoletje, posebno oživitev pa je doživelo z ustanovitvijo Občine 1995.

Da bi mogli še ustrezneje podpreti ustvarjalnost, dosegati večjo dostopnosti kulturnih dobrin, kakovost kulturnega delovanja, podpreti raznolikosti kulturnih zvrsti ter upošteva prispevek kulture h kakovosti življenja ljudi, kohezivnosti lokalne skupnosti in gospodarskemu razvoju neposredno (donosnost določenih kulturnih dejavnosti) in zlasti posredno (prispevek k turizmu,

oblikovanju, urejenosti krajine in urbanih središč itd.)najprej preglejmo doseženo stanje.

2.1  Kulturna dejavnost v prejšnjem stoletju

Spomnimo se nekaterih dejavnikov kulturne zgodovine na območju občine Vodice, ki potrjujejo konstitutivni pomen kulture sploh in posebej prav za to družbeno skupnost.

Zelo pomembna je vloga kulturne dediščine v vseh oblikah – nepremične (kulturni spomeniki) , premične (muzeji in galerije), žive dediščine (na tradicijo oprti običaji in posebne spretnosti).

Že iz peščice podatkov je razvidno, kako ima kultura v tem okolju globoke korenine in da uživa konkretno podporo v okolju iz katerega izhaja.

Godbeno društvo Vodice sodi v srednjo generacijo pihalnih godb, saj je prvič začelo delovati že v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1922/23 se je nekaj navdušenih vaščanov Bukovice odločilo, da ustanovijo godbeno društvo.

Idejo sta denarno podprla Plevelčov in Martinov ata. Prvi kapelnik in ustanovitelj je bil gospod Kaiser, po rodu Čeh, društvo pa je štela samo dvanajst članov.

Članstvo je hitro raslo in je kmalu štelo že 25 članov. Leta 1930 so se godbeniki domenili z gasilci, da dozidajo prostor za godbene vaje pri gasilskem domu v Vodicah. V letu 1932 se je Godbeno društvo preselilo v Vodice, dokupili so se inštrumenti, članstvo se je še povečalo in pričela se je zidava dvorane, ki je bila locirana ob gasilskem domu..

Posebno zanimiva sta člena pogodbe, ki pravita: »Dokler obstoji Godbeno društvo ima popolno pravico do dvorane...« in »... gasilsko društvo bo šlo godbenemu društvu v vseh ozirih na roko in ravno tako tudi godbeno društvo gasilnemu.« Dokument sta podpisala takratni predsednik godbenega društva Franc Sodnik in načelnik Ivan Jeraj. Prvotne dvorane že dolgo ni več, društvi pa še vedno obstajata in med sabo tudi sodelujeta.

Godbeno društvo je v Vodicah delovalo do leta 1941 in bilo kar uspešno. Po vojni leta 1950. je društvo oživil domačin, navdušenec in entuziast gospod Franc Sodnik, ki je bil tudi ustanovni član že leta 1920, in postal kapelnik Godbenega društva Vodice. Vaje so do leta 1962 potekale kar pri njem doma, oziroma »pr Kovač«, kakor se je reklo po domače, po tem je odšel v Kranj, kjer se je še nekaj časa ukvarjal z glasbo, nato pa je moral zaradi bolezni prenehati.

Toda v Vodicah je želja po godbi gorela naprej, dokler ni leta 1974 godbeno društvo ponovno oživelo. Začela se je doba sedanje godbe, vendar tradicija, neka nevidna sled, s prejšnjim delovanjem še obstaja. To so predvsem generacije godbenikov, ki so prehajale iz prejšnjih zasedb v današnjo, z izkušnjami, večjim znanjem in modrostjo. Danes prav oni predstavljajo stebre, okoli katerih se je ohranjalo in ohranilo Godbeno društvo Vodice.

Od ponovne oživitve do danes se je pri godbi zamenjalo precej glasbenikov ter dirigentov, oziroma kapelnikov. Prvi je bil vsem znani, žal pokojni, gospod Ernest Kvartič, ki je godbo leta 1974 ponovno postavil na noge in jo vodil dve leti. Nasledil ga je gospod Alojz Krajnčan, ki je leta 1980 predal taktirko gospodu Damirju Matušeku. Za njim je godbo od leta 1984 do leta 1986 vodil Rudi Loborec, ko ga je zamenjal gospod Maks Alfirev, ki je Godbeno društvo Vodice vodil skoraj deset let. Danes delo kapelnika opravlja gospod Igor Dačman, ki godbo vodi od leta1994.

Člani so se tekom let menjavali, vendar pa je število članov tekom let ostajajo enako ali se je celo povečevalo in predvsem pomlajevalo. Zasluge pri tem je imela predvsem glasbena šola Mateja Hubada, ki je bila ustanovljena sprva predvsem za potrebe društva, nato pa je imela pomembno vlogo tudi za širjenje glasbene vzgoje v celi občini Vodice. Delovala je od leta 1997 do leta 2012.

Po tem kratkem sprehodu skozi zgodovino vodiške godbe lahko vidimo, da godba obstaja (čeprav z manjšimi prekinitvami) že dobrih 90 let, kar je lepo obdobje za društvo, ki temelji predvsem na ljubiteljski kulturi in navdušenju posameznikov.

Katoliško prosvetno društvo Vodice je cvetelo v času med prvo in drugo svetovano vojno. Imelo je več odsekov. Med njimi zelo dejaven dramski odsek s številnim članstvom (skoraj 80 članov iz Vodic, Polja in Bukovice. Na oder so postavili številne igre med njimi Kralj z neba, Divji lovec, Krvava Španija, Misterij sv. maše, Anima, Veriga itd… Med najdejavnejšimi je bil Stanko Kocelj, slikar, kipar, pesnik, fotograf in režiser ljudskih iger. 15. januarja 1944 so ga kot zavednega Slovenca v Begunjah za opomin in kazen, ker je v noči s 14. na 15, januarja pogorel Prosvetni dom in šola v Vodicah, ustrelili Nemci.

Mešani pevski zbor Jakob Aljaž je pričel z delovanjem ob otvoritvi telovadnice v OŠ Vodice (okrog 1975). V njem so prepevali tako učitelji in učiteljica kot ostali občani. Vodili so ga: Joško Peternel, Ciril Cvetko, Peter Premože in …Zadnikar.

Zbor je v najboljšem obdobju delovanja štel do 50 pevcev.

Deloval je do sredine osemdesetih let. Vaje so potekale v glasbeni učilnici v OŠ 1x tedensko. V program je zbor vključeval narodne, borbene in umetne slovenske pesmi. Nastopali so ob proslavah in praznikih v KS Vodice, na občinskih revijah in na pevskem taboru Pojo naj ljudje v Šentvidu ter priložnostno ob smrti članov oz. njihovih svojcev. Bili so tudi redni gost prireditve ob dnevu zmage 9. maja na Šmarni gori. Idejni in organizacijski vodja zbora je bila Martina Kovič – socialna delavka na šoli (podatki povzeti po pripovedovanju nekdanjega člana Vinka Borovnik).

Igralske skupine:

Jelka Cankar iz Kulturniške skupine Društva upokojencev Vodice se spominja npr. Ljudskega odra takole: »Krajani

Vodic in Repenj (druge vasi današnje občine Vodice verjetno posebej) so začeli z ljudsko igro okrog leta 1950. Sprva so nastopali v prostorih gasilskega doma v Vodicah (tu so izvedli npr. delo Rada Murnika: Matajev Matija), kasneje pa na odru današnjega Kulturnega doma v Vodicah. Igro Jakoba Sketa Miklova Zala so igrali pri cerkvi Sv. Tilna v Repnjah. S posameznimi predstavami so gostovali tudi v okoliških krajih.

Vsako leto so pripravili eno delo. V okviru organiziranih skupinskih praznovanj novega leta so v dvorani v Vodicah izvajali krajše humoreske.

Besedila in kostume so dobivali v Ljubljani (pri izpostavi Ljudskega odra). Knjigo s posamezno igro so si izposodili in besedilo pretipkali, tako, da je imel vsak igralec svoj izvod. V okviru iste izpostave v Ljubljani so imeli tudi tečaje (o režiji, o maskiranju igralcev).

Izvedli so npr. naslednja dela: F.S.Finžgar: Razvalina življenja, Veriga, Divji lovec, A.Medved: Za pravdo in srce, B.Nušič: Pokojnik, Gospa ministrica, J.Sket: Miklova Zala, Ch. Perrault: Trnuljčica.

Za vsako predstavo so pripravili tudi sceno s kulisami in sešili enostavnejše kostume. Igralci so bili večinoma stalni (iz Vodic in Repenj). Leta 1957 so pripravili tudi lutkovno predstavo.

Lutkovni oder in lutke (glinene osnove glav, prelepljene z več plastmi časopisnega pobarvanega in sešita oblačila) so izdelali sami. Za delo niso bili plačani, aktivnosti so izvajali prostovoljno.

Ana Rahne, rojena v Šinkov Turnu, sedaj pa živi v Vižmarjih (Artačeva 18, tel. 5124420), je z navdušenjem pripovedovala o delu Prosvetnega društva Srečko (ime po Francu Marnu) Šenkov Turn - Bukovica, ki je bilo ustanovljeno 1950. Od leta 1951 do 1961 so izvedli 31 del pri katerih je sodelovalo blizu 100 igralcev. Nastopali so v Zadružnem domu Utik in na mnogih okoliških odrih (v Vodicah, Skaručni, Tacnu, Smledniku, Trbojah, Zalogu pri Cerkljah, Komendi, Mengšu, Trzinu, Šmarci, Mekinjah, Savljah, Šentvidu, Radomljah…). Uprizarjali so številne igre med katerimi so največ gostovanj dosegla dela Spomenik, Kovarstvo in ljubezen, Lepa Vida, Nebesa na zemlji, Divji lovec, Zamotana snubitev, A njega ni, Ljubavni cvet je zamorjen, Kastelka, Poročil se bom s svojo ženo…. Igralce je najprej vodil Andrej Rosulnik, pozneje pa učitelj Alofonz Inkret, doma iz Mengša. Poleg Ane Rahne so igrali še Jože Traven, Feliks Rosulnik, Hinko Rosulnik, Tilka Zupan, Lado Jež, Jože Kunstelj, Milka Sešek, Cita Marn, Stanko Špenko, Alojz Brank, Ivan Rahne, Tone Černivec, Majda Zupan, Zofka Zupan in še mnogi drugi.

2.2  CRPOV - Celostni razvoj podeželja in obnova vasi

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je na območju tedanjih KS Vodice in KS Bukovica-Šinkov Turn potekal razvojni projekt

Celostni razvoj podeželja in obnova vasi na območju občine Vodice imenovan CRPOV - celostni razvoj podeželja in obnove vasi na območju občine Vodice, ki je obravnaval tudi družbeni in kulturni prostor. Na strani 25 pri poglavju Kulturno in družabno življenje beremo: »…kulturno društvo ima korenine še izpred druge svetovne vojne. Do leta 1973 je bilo Prosvetno društvo še aktivno, predvsem pa so bili pomembni učitelji, ki so se aktivno vključevali ter vsako leto pripravili dramsko predstavo, s katero so potem gostovali tudi v okoliških krajih. Tukaj deluje tudi gasilska godba, ki je leta 1973 doživela oživitev in deluje še danes in imajo vaje v kulturni dvorani v Vodicah. Nekdaj je v Vodicah deloval tudi pevski zbor, katerega delovanje pa se je prekinilo zaradi kadrovskih težav, ker ni pevovodje v teh krajih. Na območju je 6 gasilskih društev. Društva so dobro opremljena, člani so aktivni in dosegajo dobre rezultate tudi na državnem nivoju. Gasilska društva organizirajo vsako leto veselico po različnih krajih. Včasih je bila znana klobasarska tombola in pa polževe dirke (s kolesi), kot del veselice. Pred leti je bila organizirana kmečka ohcet, tekmovanje traktoristov, silvestrovanje… Društvo kmetic je izredno aktivno na tem področju. Organizirajo razstave, vendar so žal premalo obiskane.

Organizirajo tudi predavanja in tečaje skupaj s Kmetijsko svetovalno službo. Društvo kmetic ima načrte za ureditve etnološkega, kmečkega muzeja, saj je na podstrešjih še precej starega orodja. Knjižnica v Vodicah je eno od izposojevališč knjižnice Šiška, ki sodi med najstarejše knjižnice na območju mesta Ljubljana, saj zasledimo njen začetek že v prejšnjem stoletju. V Vodicah je knjižnica pričela delovati leta 1978 v Domu družbenih organizacij. Knjižnica, ki je imela le en prostor, je imela samo 20 m2 površine. Leta 1988 pa se je knjižnica razširila. Knjižnica Šiška je od SCT odkupila opuščeno barako (po izgradnji avtoceste) in preuredila v sodobno in privlačno knjižnico. Njeni prostori so bili še nekoliko povečani v letu 1992.«

Prav tako v CRPOV, na strani 41 v poglavju Naravna in kulturna dediščina beremo: »Podatke o z odlokom razglašeni dediščini je posredovala Gozdana Miglič iz upravne enote Ljubljana – izpostava Šiška. Na območju občine Vodice so bili sprejeti naslednji odloki:

– Odlok o razglasitvi zgodovinskih spomenikov na območju Lj.-Šiška, Uradni list SRS, št. 38/83 – 8.12.1983

– Odlok o razglasitvi 14 kmečkih objektov za etnološki spomenik, Uradni list SRS, št. 34/85 – 26.9.1985

– Odlok o razglasitvi 32 objektov v občini Lj.-Šiška za kulturne in zgodovinske spomenike, Uradni list SRS, št. 3/90 V pripravi je material za odlok o zaščiti naravne dediščine – naravnega parka na tem območju, pa tudi kapelice in križi niso obdelani.

V CRPOV so na strani 53 v poglavju Kulturni prostor so zabeležene razvojne ovire, razvojni potenciali ter predlogi prioritetnih projektov:

»1.  Povzetek razvojnih ovir: zanimivosti v prostoru niso označene, ni prospektov in druge promocije, zaščiteni so samo objekti kulturne dediščine, kapelice in križi niso obdelani s strani zavoda za naravno in kulturno dediščino, podvrženi so propadanju (tako stanovanjski objekti, kakor tudi gospodarski)

2.  Povzetek razvojnih potencialov: rojstna hiša J. Kopitarja, lokacije arheološke dediščine, bližina Šmarne gore, cerkve z romarsko tradicijo, kužno znamenje, zgodovinska povest o Turkih pred sv. Tilnom in Turkih na Šmarni gori (zvonjenje), taborska cerkev sv. Tilna, freske Koželja, Langusa, Šivica, etnološka dediščina, rojstna hiša J. Aleševca, vrtni paviljon v Šinkovem Turnu, aktivna osnovna šola v Vodicah, evidentirana naravna in kulturna dediščina, razglašena kulturna dediščina, ohranjena kulturna krajina, ostanki gradu v Šinkovem Turnu.

3.  Predlogi prioritetnih projektov: Zbrati, urediti in ustrezno predstaviti zapuščino Jerneja Kopitarja, povabiti k sodelovanju Kopitarjevo društvo Slovenije (J. Peternel), izdajanje občinskega glasila, obuditev prosvetnega društva, pevski zbor, dramska skupina, aktivnosti za nov kulturni dom v Vodicah, organizacija skupnih izletov – povezava z upokojenci, organizacija večerov s starejšimi občani, razstave na temo lokalne zgodovine, društvo kmetic naj nadaljuje z organizacijo tečajev, obnovitev zasutega studenca sv. Lucije na Skaručni, ureditve Koseškega bajerja, ureditev (starega) gasilskega doma v Polju, knjižnica v Vodicah bi morala imeti zbrana vsa dela Jakoba Aleševca,…«

2.3  Kulturni delavci z območja občine Vodice

V letu 2002 je Občina Vodice izdala dragoceno knjigo Pustili so sled, v kateri avtorica Marjeta Žebovec predstavi pomembne ‘Vodičane’, ki so se v letih med 1780 – 1993 vpisali med kulturnike večjega formata in za seboj pustili sled, ki lahko nagovori tudi sodobnega človeka. Tukaj so našteta le imena teh posameznikov, med katerimi je največji in prvi v vrsti Jernej Kopitar; sledijo:

– Peter Aleš,

– Andrej Bohinc,

– p. Sigismund Jeraj,

– Valentin Zarnik,

– Matija Koželj,

– Jakob Alešovec,

– Franc Kosec,

– Franc Hubad,

– Josip Hubad,

– Franc Štupar,

– Matija Bilban,

– Matej Hubad,

– Julij Slapšak,

– Franc Trost,

– Angela Trost,

– Anton Trost,

– Ivan Trost,

– Fran Petre,

– Cene Kranjc,

– Stanko Kocelj,

– Rajko Kavčič.

2.4  Knjige in članki s področja kulture v občini Vodice

Danes imamo s področja kulture na območju občine Vodice na razpolago naslednja dela:

– Pustili so sled – knjiga o pomembnih Vodičanih

– Kamen nad gladino – knjiga o Jerneju Kopitarju (ponatis izšel 2014)

– Knjiga o župniji Vodice

– Zemljevid občine Vodice

– Kopitarjev glas (XIX letnikov)

– Zborniki gorenjskega glasa

– Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine Vodice

– Šolska glasila

– Ko gre tvoja pot od tod (zbornik OŠ na DVD)

– Film o občini Vodice (CD in VHS)

– CD Vodiške godbe (Vesela družba)

– CD MePZ Biser (Prvih pet let)

– CRPOV – projektna naloga celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na območju občine Vodice

– Scenarij za film o Jerneju Kopitarju

– Zbornik čebelarskega društva Skaručna

– Zborniki PGD-jev

– Zborniki društev upokojencev

– Bilten godbe (december 2006)

– Grad Šinkov Turn

– Spletna stran OV

3 KULTURNE DOBRINE V LUČI

NACIONALNEGA PROGRAMA ZA KULTURO

/2014-2017/

Nacionalni program za kulturo 2014-2017, ki želi biti kot strateški dokument pot do novega modela kulturne politike je razdeljen v 24 poglavij (mi jih povzemamo 20), opredeljuje kulturne dobrine kot javne dobrine. Na območju občine Vodice so nekatera zastopana močneje , druga le simbolično.

Pa jih poglejmo.

3.1  Knjiga

Na področju knjige predstavlja javni interes zagotavljanje pogojev za usklajeno delovanje vseh členov knjižne verige na področju leposlovja in humanistike, ki vodi k optimalnim rezultatom na področju ustvarjanja, zalaganja, razširjanja in branja kakovostnih knjig in revij.

Občina je v letih delovanja podprla natis nekaterih knjig in pesniških zbirk. (Antonije Baksa Srnel Pesmi poročene žene in Samevanje, Jožeta Stoparja Nagovori v kiticah, Ivana Sivca Kamen nad gladino in Marjete Žebovec Pustili so sled).

Usmeritve: V pripravi je ponatis Sivčeve knjige o Jerneju Kopitarju Kamen nad gladino, zaželena pa bi bila npr. reprezentativna knjiga (monografije) o Vodicah (območje občine).

3.2  Film in avdiovizuelna dejavnost

Področje zajema filmsko in video produkcijo, kinematografsko dejavnost, filmsko vzgojo, filmske festivale, filmsko dokumentiranje dogajanja na nivoju občine itd..

– V občini je nekaj oseb, ki so kvalificirani na tem področju.

Študenti multimedijskih programov (Rok Štupar, Vid Merčun, Aleš Klopčič, Andrej Kokalj….). Načrtovan je bil film o Jerneju Kopitarju. Izdelan je scenarij, zaradi finančnih razlogov pa do realizacije še ni prišlo.

– O občini sta bila za namen promocije narejena dva filma (VHS in DVD). Posnetega je bilo tudi precej materiala v BETA tehniki (tudi helikopterskih posnetkov). Posamezna društva občasno pripravijo kakšen izdelek o svoji dejavnosti ali koncertu (Kulturno društvo Matije Koželja, Gamsi, Godba Vodice, MePZ Biser, Društvo za ohranjanje kulturne dediščine in podeželja Skaručna iopd.). Dobro obiskani so potopisne projekcije (alpinistični vzponi Franc Štupar) in dokumentacije športnih dosežkov (Aleš Borčnik) ipd.

Usmeritve: Povabilo avtorjem, da priobčijo (vsakovrstne) svoje izdelke

Ukrepi: Objava povabila v KG in na spletu, da se organizirajo večeri ‘ domačega filma, projekcij, predavanj (samostojno v dvoranah ali v knjiižnici), objava razpisa in sofinanciranje.

3.3  Uprizoritvene umetnosti

Področje zajema dramsko gledališče, lutkovno gledališče, plesno gledališče, eksperimentalno gledališče, sodobni ples, gledališke festivale in druge uprizoritvene prakse. V tem poglavju se prvenstveno obravnava prisotnost izvajalcev in njihovo ponudbo v kulturnem dogajanju lokalne skupnosti, zato so vključene produkcije v vseh oblikah organiziranja.

– Kulturno prosvetno društvo Šinkov Turn deluje od leta 2012 in ima v svojem programu tudi dramsko skupino, ki je zelo uspešno natopila v sezoni 2013/14.

– Drugi vidik tovrstne ponudbe so predstave v kulturnih domovih, ki jih izvedejo amaterska gledališča od drugod (predvidoma v času od novembra do marca) Usmeritve: nadaljevanje uveljavljene dobre prakse Ukrepi: koledar uprizoritev za posamezno sezono, ugoden (brezplačen?) najem prostorov za zunanje izvajalce, določitve fiksne/ugodne vstopnine Kazalci&merila: število predstav in število obiskovalcev

3.4  Glasbene umetnosti

Področje zajema glasbeno gledališče, glasbene korpuse, koncertno dejavnost, glasbene festivale in različne zvrsti glasbenega ustvarjanja.

– Poleg godbe in pevskih zborov na območju občine deluje nekaj ansamblov. Praviloma enkrat letno izvedejo samostojni koncert Društvo za ohranitev kulturne dediščine in podeželja Skaručna organizira vsakoletno tekmovanje v igranju frajtonar’ce. Instrumentalna zasedba društva Matije Koželja iz Utika priložnostno nastopi s klasičnim ali narodnozabavnim programom, PDV organizira rock koncert.

PGDji organizirajo gasilske veselice in tombole. Občasno se predstavijo kakovostni izvajalci (interpreti) državnega nivoja.

– Obstajajo neizkoriščene možnosti za orgelske koncerte bodisi v župnijski cerkvi, bodisi v samostanu šolskih sestre v Repnjah (pozimi imajo cerkev ogrevano)

– Klasičnih koncertov v občini je zelo malo (Manca Izmailova, Vlasta Doležal Rus, Drago Arko), čeprav so bili vso dobro obiskani in odziv zelo pozitiven. Razlogi so lahko v relativni bližini mesta Ljubljana, kjer je ponudba raznovrstna, taka organizacija je povezana tudi s stroški, prav odlične lokacije za ta namen ni, čeprav velja podobno kot za orgelske koncerte s tem da je za komorne izvedbe akustično zelo primerna cerkev v Šinkovem Turnu, v Utiku, pri sv. Tilnu in na Skaručni.

Usmeritve: Preveriti interes za organizacijo klasičnih (komornih) koncertov pri kulturnih društvih ter določiti okvirno višino sredstev za sofinanciranje.

Ukrepi: V program kulturnih prireditev umestiti tudi tovrstni program (1-2x letno) Kazalci&merila: zadovoljstvo udeležencev (težko merljivo)

3.5  Vizualne umetnosti

V javni interes na področju vizualnih umetnosti sodijo vse likovne zvrsti.

V občini likovniki formalno niso povezani, sodelujejo pa kot neke vrste asociacija (nad 10) in se povezujejo pri pripravi razstav in kritičnih analizah posameznih stvaritev. Nekateri delujejo povsem samostojno, nekateri pa so vključeni v likovna društva, ki delujejo izven občine (Zbilje, Zavrh, Mengeš) V letu 2012 in 2013 so pripravili dve kvalitetni skupni razstavi, razstavljajo pa tudi individualno.

Usmeritve: spodbuditi povezovanje izvajalcev in sodelovanje pri drugih kulturnih prireditvah Ukrepi: razpis in finančna podpora Kazalci&merila: število razstav

3.6  Intermedijske umetnosti

Pojem intermedijske umetnostri se nanaša na sodobne umetnostne rabe intermedijskih izraznih sredstev in sodobnih komunikacijskih tehnologij s ciljem pridobitvi več intermedijsko ozaveščenega občinstva, predstavitvi slovenskih umetnikov na referenčnih prizoriščih EU, zagotovitvijo infrastrukturnih pogojev za sodobne intermedijske umetnosti ter povezovanje z znanostjo in gospodarstvom.

V občini takih projektov še ni bilo.

3.7  Ljubiteljska kulturna dejavnost

Poglavje o ljubiteljski kulturi opredeljuje podpiranje dejavnosti ljubiteljske kulture, dejavnosti kulturnih društev in njihovih zvez, njihove skupne programe in vpetost lokalne skupnosti v programe območnih izpostav Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Ta vsebina je obravnavana na posebnem mestu v poglavju 4.2. tega dokumenta.

3.8  Mediji

Gre za obveščanje o kulturnem dogajanju v lokalni skupnosti ali regiji in širše za skrb lokalne skupnosti za lokalno učinkujoče medije vseh vrst.

Lokalni mediji naj bi v okoljih, kjer so prisotni, bili sestavina LPK, saj je skrb za ohranjanje kulturne identitete in spodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev že element samega javnega interesa na področju medijev (4. čen ZMed).

Izmed lokalnih medijev je potrebno posebej izpostaviti lokalne radijske in televizijske programe posebnega pomena (PPP), ki so po zakonsko določenem poslanstvu in statusu dolžni zagotavljati kulturne vsebine v posamezni lokalni skupnosti oziroma obveščati prebivalce lokalne skupnosti in predstavljati različna mnenja in stališča o političnih, kulturnih, verskih, gospodarskih in drugih vprašanjih, pomembnih za njihovo življenje in delo.

V občini Vodice imamo kot osrednji medij, ki uresničuje zgoraj navedeno poslanstvo v obliki občinskega glasila Kopitarjev glas, ki izhaja kot mesečnik. Brezplačno ga prejme vsako gospodinjstvo in kvalitetno sledi vsem dogodkom v občini.

Tudi kulturnim.

3.9  Arhitektura

Javni interes na področju arhitekture obsega dvig kakovosti življenja in življenjskega okolja ter uveljavljanje trajnostnega razvoja, socialne kohezije in kulturne identitete.

Pomemben prispevek k urejanju tega vprašanja je zajet v Občinskim prostorskem načrtu (OPN) (Uradno glasilo občine Vodice št. 1/2014).

3.10  Kulturna dediščina

Področje zajema slikarstvo in kiparstvo, arhitekturo in oblikovanje, fotografijo, video, spletno umetnost, performans, instalacijo in druge ustvarjalne prakse, likovna razstavišča in razstavno dejavnost, likovne kolonije itd..

Ob zakonsko določeni skrbi države za kulturno dediščino, ima svoj del odgovornosti tudi lokalna skupnost in zavedati se je treba, da gre za bistveno sestavino njene kulture.

Usmeritve: tako prek OŠ kot društev bi bilo mogoče natančno popisati nepremično, premično in živo dediščino. Z nekaterimi akti je bila nepremična dediščina že popisana, niso pa bili zbrani običaji, npr. stara hišna imena in živa dediščina.

3.11  Knjižnična dejavnost

Področje zajema literarno ustvarjanje, bralno kulturo, knjižničarstvo, založništvo, literarna dela na elektronskih nosilcih, digitalizacijo, literarne prireditve, klube itd.

To področje pokriva Knjižnica Vodice in delno šolska knjižnica.

Delovanje je posebej opisano v poglavju 4. Izpostaviti velja neprimerne in omejene prostorske možnosti za delovanje in izvajanje poslanstva javne knjižnice.

3.12  Arhivska dejavnost

V javni interes na področju arhivske dejavnosti sodita predvsem skrb za varstvo arhivskega gradiva in zagotavljanje njegove dostopnosti. V občini Vodice se arhivsko gradivo zbira v okviru občinske uprave, javnih zavodov ter Županije Vodice in Zapoge.

Vzpostavljeno pa je tudi sodelovanja z Arhivom Slovenije (odbiranje trajnega arhiva) ter arhivom Nadškofije Ljubljana.

3.13  Slovenski jezik

Lokalna skupnost v tem segmentu ne izvaja lastnih politik marveč sledi zakonskim določbam, ki se nanašajo predvsem na izobraževalno področje (vrtec in OŠ) ter dostopnost do slovenske literature (knjižnica).

3.14  Kulturno-umetnostna vzgoja

KUV obsega razvoj in promocijo bralne kulture. Za otroke in mladino je pomembna filmska vzgoja, za študentsko populacijo kulturno vzgojni koncertni cikli, vključevanje v teden kulturne dediščine in kakovostno izobraževanje o arhitekturi.

Zaenkrat to poslanstvo in programe izvajajo institucije v katerih se mladina izobražuje.

3.15  Človekove pravice in varovanje kulturnih raznolikosti

Gre za višjo raven varovanja kulturnih pravic v okviru deklariranih človekovih pravic s poudarkom na kulturni integraciji manjšin in spoštovanju posebnih potreb posebej (multiplo) ranljivih ljudi. Občina se trudi na pobude invalidnih oseb odgovarjati pozitivno in upoštevati njihove potrebe. V kulturne objekte je povsod uredila možnost dostopanja tudi ‘vozičkarjem’ medtem ko npr. za posebne tehnične pripomočke za volitve slepih in slabovidnih ni bilo zahtevkov in potreb.

3.16  Kulturne industrije

Po Unescovi definiciji so to industrije, ki združujejo ustvarjanje, proizvodnjo in komercializacijo vsebin, ko so po svoji naravi neopredmetene in kulturne. Te vsebine so običajno zaščitene z avtorskimi pravicami in so lahko v obliki proizvodov ali storitev.

Kulturne industrije razumemo kot možnost za večjo dostopnost in demokratičnost kulture.

Občina izvršuje tovrstne obveznosti do SAZASa

3.17  Oblikovanje – kulturna industrija

Zelena knjiga Evropske komisije kreativne industrije opredeljuje kot tiste industrije, ki kulturo uporabljajo kot vložek in vključujejo kulturno dimenzijo, kljub temu, da so njihovi rezultati predvsem funkcionalni. Mišljena je podpora projektom, ki vključujejo kreativne industrije v tradicionalne gospodarske panoge, točneje v lesnopredelovalno, tekstilno, steklarsko industrijo ter povezovanje kreativnih industrij in tradicionalnih obrti.

3.18  Digitalizacija

Glavni cilji digitalizacije kulturne dediščine so kontinuirano

večanje obsega in spletne dostopnosti digitalnih vsebin s področja kulture ter hramba in javno spletna dostopnost sodobnih avtorskih del. Občina ima ažurno vzdrževano spletno stran. Prav tako imajo svoje spletne strani tudi mnoga društva.

Potrebno bi bilo preveriti medsebojen povezave in čim širšo pretočnost informacij in drugih vsebin.

3.19  Mednarodno sodelovanje

Z eno besedo lahko ‘mednarodno sodelovanje’ vrhunske slovenske ustvarjalnosti poimenujemo kot najboljšo promocijo slovenske države. Analogno velja za občino, da je vrhunska ustvarjalnost njena najboljša promocija.

Ena od možnosti ostaja v mednarodni promociji Jerneja Kopitarja, ki je pomembno vplival ne le na Avstrijo, ampak tudi na Češko, Srbijo itd.

Morda bi bilo v okviru bodočega občinskega središča smiselno razmisliti o predlogih Kopitarjevega društva Slovenije, da se v Vodicah zasnuje evropski kulturni park.

3.20  Trg dela

Trg dela v kulturi vključuje: izobraževanje in usposabljanje v kulturi, samozaposlene v kulturi, nevladne organizacije, javne zavode, zasebni sektor. Tudi kultura lahko nudi delovna mesta?!

4 STANJE NA PODROČJU KULTURE

V OBČINI VODICE

Kulturno dejavnost v občini Vodice zaradi preglednosti ločimo na štiri področja.

– Prvo področje je tako imenovana institucionalizirana kultura,

– drugo področje zajema ljubiteljsko kulturo (kulturna društva),

– tretje področje predstavljajo kulturni programi,

– četrto področje pa je tako imenovana ostala kultura, kjer so zajeti posamezni kulturni projekti.

Opis sedanjega stanja na področju kulture je povzetek gradiv, ki so jih za posamezno področje kulture pripravili predstavniki kulturnih organizacij in programov. Navedeni so tudi povzetki posameznih ciljev, kot jih vidijo ustvarjalci na področju kulture, vendar pa vsi ne pomenijo prioritete za občino Vodice. Poglavje štiri je namenjeno prikazu stanja na posameznem področju kulture z vidika posameznih ustvarjalcev in je razširjeno s pobudami, za katere naj bi si posamezni nosilci prizadevali.

4.1 JAVNI ZAVODI NA PODROČJU KULTURE

4.1.1.  Knjižnica Vodice

Trenutno knjižnica deluje v omejenih in neprimernih prostorih na naslovu Škofjeloška cesta 7 v sicer saniranih, vendar površinsko in razporeditveno neustreznih prostorih več kot sto let stare zgradbe; nekdanje osnovne šole. Lokacija je dislocirana od ostalih družbenih programov in potreb.

Vizija:

Osnovna izhodišča v razvoju in delovanju vsake knjižnice v mreži Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) so:

– Splošna knjižnica je zaupanja vreden in varen javni prostor, pomemben za razvoj kraja.

– Prebivalci kraja prepoznavajo knjižnico kot vezivo lokalne skupnosti, ki povezuje prebivalce različnih generacij.

– Knjižnica izvaja več funkcij:

- neformalno vseživljenjsko izobraževanje z uporabo knjižnične zbirke,

- izposoja gradiva in posredovanje informacij (o gradivu in iz gradiva; o lokalni skupnosti; informacije javnih oblasti),

- srečevanje in druženje ob kulturnih vsebinah,

- dostop do izobraževanja (brezplačni tečaji, predavanja, samostojno učenje),

- dostop do kulturnih vsebin (bralna kultura v povezavi z drugimi umetniškimi vsebinami in še posebej lokalna kulturna dediščina) in

- možnost izražanja lastne ustvarjalnosti.

– Sodelovanje z različnimi akterji v lokalnem okolju.

– S svojim delovanjem knjižnica pripomore k izgradnji močne lokalne skupnosti.

Cilji Knjižnice Vodice so:

– Oblikovanje takšne ponudbe gradiva in storitev, ki bo relevantna za vse prebivalce.

– Čim boljša integracija storitev knjižnice v vsakodnevno življenje prebivalcev lokalne skupnosti.

– Oblikovanje novih storitev tako v fizičnem kot virtualnem okolju knjižnice.

– Oblikovanje knjižničnega prostora na osnovi štirih prostorskih sklopov: prostor za učenje (učenje je v knjižnici osredotočeno na večanje bralne, informacijske in računalniške pismenosti), prostor za navdih (knjižnica daje uporabnikom priložnost za nove, pomembne izkušnje prek pripovedovanja zgodb in drugih umetniških vsebin), prostor za srečevanje in druženje (knjižnica je aktiven tretji prostor - sam fizični prostor knjižnice kot prostor druženja je še posebej pomemben za mladostnike in starejše) in prostor za ustvarjalnost (knjižnica podpira ustvarjalnost in inovativnost uporabnikov z organizacijo ustvarjalnih delavnic in ponudbo programov, ki so zanimivi za širšo lokalno skupnost).

V letu 2013 je bil izdelan idejni načrt za novo knjižnico: Knjižnica Vodice – knjižnica kot medgeneracijsko stičišče.

Na novi lokaciji, ki bo združevala tako upravno kot kulturno in družabno življenje v kraju, bo Knjižnica Vodice postala pomemben dejavnik pri oblikovanju kulturnega, informacijskega in izobraževalnega utripa lokalne skupnosti. S posebnimi dejavnostmi za otroke, mladostnike, starejše in družine bo knjižnica postala pravo medgeneracijsko stičišče za prebivalce, izobraževalni in kulturni center ter vrata v lokalno zgodovino in dediščino kraja.

Knjižnica kot medgeneracijsko stičišče

Poudarek pri vsebinski in prostorski zasnovi Knjižnice Vodice smo dali oblikovanju storitev za vse generacije prebivalcev – knjižnica kot medgeneracijsko stičišče. Taka zasnova nagovarja starejše prebivalce kraja (pogosto marginalizirana skupina), za katere je še posebej pomembna brezplačnost knjižničnih storitev. Medgeneracijsko stičišče je namenjeno tudi obisku družin (razširjene družine, ki vključujejo družinske člane več generacij), zasnova storitev za družine sloni na opogumljanju celih družin k obiskovanju knjižnice, spodbujanju branja, vključevanju v procese vseživljenjskega učenja, aktivnemu preživljanju prostega časa in obiskovanju prireditev.

Z aktivnim preživljanjem prostega časa knjižnica na nek način »aktivira« prebivalce lokalne skupnosti in vzpostavlja knjižnični prostor kot prostor druženja, učenja in zabave.

Povezovanje sedanjosti s preteklostjo – Knjižnica Vodice so vrata v lokalno zgodovino in dediščino

Knjižnica Vodice bo na novi lokaciji delovala v Kopitarjevem centru ki si ga bo delila z različnimi akterji (sedež občine, kulturni dom, muzej, prostori društev, zdravstvena postaja, lekarna, pošta, supermarket) in skupaj z njimi predstavljala vitalno središče kraja - srce lokalne skupnosti.

V sodelovanju s sosedi v Kopitarjevem domu bo knjižnica postala vhodna točka za posredovanje informacij o lokalni skupnosti in za izvajanje aktivnosti, ki so povezane z lokalno zgodovino in dediščino. Knjižnica bo prevzela pomembno vlogo pri ozaveščanju prebivalcev Vodic o pomenu informiranosti in znanja ter poznavanja lokalne zgodovine in kulturne dediščine.

Demografski podatki

V občini Vodice je po podatkih Statističnega urada RS na dan 1. 1. 2014 živelo 4.820 prebivalcev, kar je 1,44% prebivalcev celotne mreže MKL.

Kakšen bi bil za Vodice ustrezen obseg in izbor strokovno urejenega knjižničnega gradiva

Za okolje občine Vodice bi knjižnica glede na število prebivalcev po standardu za splošno knjižnično dejavnost potrebovala 17.834 enot knjižnega gradiva, ki jo Knjižnica Vodice sicer že dosega - zaloga obsega 25.500 enot, vendar gre obseg na račun dobrega prirasta izpred pet in več let. V zadnjih letih prirast novega gradiva za zbirko daleč zaostaja za normativi, zato glavnina zbirke zastareva in se njena aktualnost ter posledično učinkovitost in uporabnost vsako leto zmanjšata.

Statistični podatki za Knjižnico Vodice

Načrt prirasta in stroški nakupa knjižničnega gradiva 2015:

Pravilnik o minimalnih pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe določa, da letni prirast knjižničnega gradiva obsega najmanj 200 novih enot na 1000 prebivalcev.

V letu 2015 bi morali za Knjižnico Vodice načrtovati 964 enot novega knjižničnega gradiva (5.500 EUR (30%) sofinanciranja Ministrstva za kulturo in 12.575 EUR (70%) iz Občine Vodice).

Glede na predvidena razpoložljiva sredstva ta obseg nakupa ne bo dosežen.

Kakšen bi bil ustrezen prostor in oprema

Minimalni pogoj za kvadraturo nove knjižnice za 5.000 prebivalcev je 150m2, priporoča se večja kvadratura, tako kot jo opredeljujejo Standardi in priporočila za splošne knjižnice – na podlagi storitev, ki jih knjižnica izvaja. Ker se predvideva razvoj knjižnice v medgeneracijski center z muzejem, bo potrebnega več prostora. Priporočeno med 250 in 300m2 prostora.

Kakšno bi bilo ustrezno število usposobljenih delavcev

Knjižnica ima za izvajanje dejavnosti v obstoječi knjižnici dva zaposlena delavca. Povečanje obsega prostora, storitev in odprtosti bo zahtevalo še eno dodatno zaposlitev (bibliotekar VII./2), v primeru dveh etaž pa še eno zaposlitev (knjižničar V.).

4.1.2  Osnovna šola in vrtec

Osnovna šola Vodice /kulturna dejavnost/ je vzgojnoizobraževalni zavod, ki opravlja osnovnošolsko vzgojnoizobraževalno dejavnost na območju naselij Vodice, Bukovica, Utik, Koseze, Šinkov Turn, Selo, Vesca, Vojsko, Povodje,. Skaručna, Polje, Repnje, Dobruša, Dornice, Repnje in Torovo.

Osnovna šola ima tudi podružnico v Utiku (prva triada). Ustanovitelj OŠ Vodice je Občina Vodice.

Osnovna šola Vodice se s svojim delovanjem vključuje v življenje lokalne skupnosti in širše družbene skupnosti ter si prizadeva za socialni in kulturni razvoj. V ta namen se šola povezuje z različnimi društvi, organizacijami in Občino.

Za uresničevanje svoje vloge v lokalnem okolju šola organizira različne oblike kulturnih dejavnosti, in sicer:

Vsako leto pripravijo prireditev ob Mednarodnem dnevu starejših (učiteljice PŠ Utik), komemoracijo ob Dnevu spomina na mrtve, Božično-novoletni koncert, šolsko kulturno prireditev ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, Noč v knjižnici, šolsko prireditev ob Slovenskem kulturnem prazniku, spomnijo se Mednarodnega dneva maternega jezika, Svetovnega dneva mladinske književnosti in Svetovnega dneva knjige, v dvorani Kulturnem domu pripravijo Valeto, sodelujejo pa tudi na občinski kulturni prireditvi ob Dnevu državnosti.

Najbolj odmevni projekti preteklih let so bili Pesem pomladi – območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov s področja Ljubljane z okolico (marec 2013), prireditev ob 50-letnici OŠ Vodice (oktober 2013) in prireditev ob 170-letnici smrt jezikoslovca Jerneja Kopitarja, kjer je OŠ Vodice sodelovala s pevskimi zbori, knjižničarka pa je sodelovala pri postavitvi razstave o Kopitarju (september 2014).

Ker OŠ Vodice gosti številna regijska in državna tekmovanja v znanju najrazličnejših predmetov, se učenci sovrstnikom predstavijo s kratkim kulturnim programom (inštrumentalni nastopi, vokalni nastopi, kratke gledališke uprizoritve). V okviru projekta Turizmu pomaga lastna glava je bil posnet film – Vodiški zločin.

Predstavljene so bile tudi vodiške geografske značilnosti in stare vodiške jedi.

Učenci so izjemno uspešni na številnih državnih in mednarodnih likovnih natečajih, o čemer pričajo številna priznanja.

Učenci OŠ Vodice bodo šolo in občino Vodice zastopali na revijah pevskih zborov, sodelovali bodo na državnih in mednarodnih likovnih natečajih. Tradicionalno bodo izvedli Božično-novoletni koncert in Valeto, s katero vsako leto zaključijo osnovnošolsko obdobje devetošolcev, sodelovali bodo pri pripravi kulturne prireditve na občinski ravni ob Dnevu državnosti. V sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti bodo organizirali območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov (ko jim bo le-ta ponovno dodeljena).

V okviru kulturnih dnevov bodo učenci obiskovali gledališke predstave, filmske predstave, ogledali si bodo številne muzejske zbirke. Izpeljali bodo tudi plesne in glasbene delavnice.

Nadaljevali bodo s projektom “Rastem s knjigo” in z Bralno značko, kar bo pripomoglo k dvigu bralne pismenosti.

Šolska knjižnica je namenjena predvsem učencem in delavcem šole. Zato je tudi izbor gradiva prilagojen njenim uporabnikom in ima nekoliko drugačne prioritete kot npr. splošna knjižnica. Obseg in prirast gradiva pa natančno opredeljuje 18. člen Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižničnih dejavnosti kot javne službe.

STATISTIČNI PREGLED KNJIŽNICE OŠ Vodice /pregled se vrši na tri leta/

Šolska knjižnica deluje v dokaj ustreznem prostoru z ustrezno opremo. Skladno z normativi zaposluje eno knjižničarko.

Cilji »Poleg splošnih ciljev, ki so vsako leto opredeljeni v LDN-ju, bi v bodoče poiskala še kakšne nove, inovativne pristope za pridobitev novih bralcev. Dogodek Noč v knjižnici, ki se bo v letošnjem šol. letu izvajal že četrtič, je bil (poskusno) nov pristop, ki je uspel. Prav tako pa bi poglobili sodelovanje s knjižnico Vodice. Zaenkrat skupaj sodelujemo pri projektu Rastem s knjigo.«

Vrtec Škratek Svit Vodice

Vrtec Škratek Svit Vodice je vzgojno-izobraževalni zavod, ki opravlja predšolsko vzgojno-izobraževalno dejavnost na območju naselij Vodice, Bukovica, Utik, Koseze, Šinkov Turn, Selo, Vesca, Vojsko, Povodje,. Skaručna, Polje, Repnje, Dobruša, Dornice, Repnje in Torovo. Ustanovitelj Vrtca Škratek Svit je Občina Vodice. Vrtec ima še dislocirane enote v Utiku in Skaručni. V svojem programu ima vključene tudi kulturne aktivnosti.

Vsako leto v vrtcu pripravijo posamezne prireditve z različnih področij, za otroke in starše. Letno pripravi vrtec eno kulturno prireditev v Kulturnem domu Vodice. Program vključuje igro, glasbo, nastope otrok, gostov - delavcev v kulturi, društev.

Najbolj odmevni projekti preteklih let so bili: Trnuljčica – igra na prostem, Zimska pravljica – plesno - baletna predstava ob 50. letnici delovanja vrtca.

Cilji izhajajo iz Kurikula za vrtec in so oblikovani za posamezne umetniške dejavnosti: likovne, glasbene, plesne in AV, s temeljnim ciljem: udejanjanje ustvarjalnih potencialov na različnih umetniških področjih.

4.2 LJUBITELJSKA KULTURA

4.2.1  Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ljubljana okolica

Na pobudo kulturnih društev, z željo po zagotavljanju strokovne pomoči ljubiteljskim ustvarjalcem ter potrebo po sistematičnim spremljanju in vrednotenju ljubiteljske kulture, se je Občina Vodice v letu 2011 priključila vseslovenski kulturni mreži JSKD RS. Podpisala je pogodbo o delovanju Območne izpostave Ljubljana okolica na njenem območju in odtlej (z izjemo enoletne prekinitve v letu 2012), iz svojega proračuna JSKD-ju namenja del sredstev za izvajanje načrtovanih dejavnosti.

Občina Vodice in JSKD OI Ljubljana okolica sodelujeta uspešno in konstruktivno, v interesu kulturnih društev in ljubiteljskih ustvarjalcev na območju občine.

Osnovne dejavnosti, ki jih JSKD-OI Ljubljana okolica izvaja na območju občine so:

– izvedba letnih preglednih, strokovno spremljanih prireditev/srečanj na vseh področjih ljubiteljske kulture (instrumentalna glasba, vokalna glasba, ples, film, gledališče in lutke, folklora, likovna dejavnost, literarna dejavnost, multimedija)

– organizacija oz. financiranje udeležb strokovno izbranih skupin na regijskih in državnih prireditvah/srečanjih

– organizacija in sofinanciranje izobraževalnih oblik za mentorje in izvajalce ljubiteljske kulture

– strokovna in organizacijska pomoč ljubiteljskim ustvarjalcem/društvom in posameznikom na vseh področjih ljubiteljske kulture

– podeljevanje jubilejnih priznanj na vseh področjih ljubiteljske kulture

Skozi omenjene dejavnosti JSKD OI Ljubljana okolica uresničuje naslednje cilje in poslanstvo:

– skrb za ohranjanje in razvoj ljubiteljske kulture na območju občine Vodice,

– spodbujanje in podpora ljubiteljske ustvarjalnosti v vseh generacijah in na vseh področjih kulture in umetnosti,

– spodbujanje kakovostne rasti programov ustvarjalcev ter predstavitev širši javnosti

– strokovno vrednotenje kakovosti ustvarjalcev do treh ravni (območna, regijska in državna raven)

– motiviranje za kakovostno aktivno sodelovanje pri kulturnih projektih in programih,

– aktivno sodelovanje s šolskimi ustanovami in spodbujanje sodelovanja otrok in

– učiteljev v kulturnih programih sklada ter drugimi ponudniki prostočasnih aktivnosti,

– sodelovanje in povezovanje s profesionalnimi institucijami in strokovnimi delavci na

– področju kulture.

Cilji in usmeritve v obdobju 2015-2018:

– želimo spodbuditi in povečati odziv tistih obstoječih društev in ustvarjalcev, ki se doslej še niso opogumili za sodelovanje na letnih preglednih srečanjih - npr. na področju gledališke dejavnosti.

– spodbuditi razvoj tistih dejavnosti, ki še niso razvite oz. so v manjšini kot so: ples, likovna dejavnost, filmska dejavnost, folklorna dejavnost,….

– spodbujati posamezne ustvarjalce ljubiteljske kulture k povezovanju v društva in k ustanavljanju novih kulturnih društev

– raziskati potrebe društev in posameznikov po izobraževanju in v občini izvesti čim več izobraževalnih oblik za posamezna področja

– na ta način bomo uresničevali tudi vsa omenjena spodbujanja po povečanju kakovosti dejavnosti in razvoju novih dejavnosti.

– doseči večjo povezanost in sodelovanje vodiških kulturnih društev in skupin s sorodnimi društvi iz ostalih 8 občin, ki jih pokriva izpostava JSKD Ljubljana okolica in tudi širše

4.2.2  Kulturna društva

Na področju ljubiteljske kulture je aktivnih šest kulturnih društev.

Programi in projekti ljubiteljskih kulturnih društev se izvajajo predvsem na področju pevskih zborov in pevskih skupin, dramskih skupin, projektnih aktivnosti ter pihalnega orkestra in mladinske instrumentalne skupine.

Občinska kulturna politika se izvaja predvsem na podlagi Pravilnika o vrednotenju kulturnih programov v občini Vodice (UGOV št. 4/04) ter z vključevanjem čim večjega števila skupin v posamezne občinske prireditve. Kulturni projekti in programi ljubiteljskih kulturnih društev se sofinancirajo na podlagi vsakoletnega javnega razpisa Občine Vodice za področje kulturnih dejavnosti.

4.2.2.1  Godba Vodice

Kulturno društvo Godba Vodice ima glede na svoj pomemben prispevek v kulturnem prostoru občine Vodice in glede na že več kot stoletno tradicijo, za občino Vodice poseben kulturni pomen in je zato v javnem interesu občine, da zagotovi pogoje za njegovo delovanje.

Občina zagotavlja primerne prostore v prizidku Kulturnega doma Vodice na Kopitarjevem trgu 1.

Društvo ima 35 članov. Letno ima preko 80 vaj (2x tedensko) ter preko 20 nastopov.

Društvo ima v prihodnjem obdobju naslednje cilje:

– povečati število mladih godbenikov in v ta namen zagotoviti permanentno izobraževanje svojih mladih članov – pripravništvo za trobila,

– z rednim izpopolnjevanjem znanja svojih članov na rednih vajah, sekcijskih vajah in dodatnem izobraževanju godbenih instrumentov dvigniti raven glasbenega poustvarjanja,

– z vključevanjem v delo društva in odkrivanjem novih talentov na nov in inovativen način popularizirati tovrstno glasbo in igranje v godbi,

– s svojo aktivnostjo pri opravljanju kulturne dejavnosti v okviru Godbenega društva promovirati svojo ožjo in širšo domovino.

4.2.2.2  Mešani pevski zbor Biser

Zbor ima okrog 30 članov. Letno ima približno 60 vaj ter okrog 20 nastopov. Snemajo tudi CD in DVD. Zbor za svoje vaje uporablja občinske prostore na Skaručni.

Ustanovljen je bil 1996. Začeli so s prepevanjem ljudske, ponarodele in sakralne glasbe. Za boljšo prepoznavnost so se odločili za ime Biser, kar v latinskem jeziku pomeni ime farne zavetnice, sv. Marjete. Pojejo ob številnih občinskih in cerkvenih praznovanjih v občini Vodice, gostovali so že v drugih krajih po Sloveniji, pa tudi izven meja Slovenije.

Namen in temeljni cilj delovanja je dvig kakovosti pevske in glasbene kulture članov in okolice v kateri društvo deluje.

V zadnjih letih so imeli nekaj tematskih koncertov kot npr. Avsenikove pesmi, planinske pesmi, črnsko duhovne pesmi, popevke (priredbe za mešani zbor), letos pa večer Koroških pesmi. V prihodnjih letih bodo še naprej skrbeli, da slovenska kulturna dediščina ne potone v pozabo. Prepevali bodo predvsem slovenske ljudske in ponarodele pesmi.

4.2.2.3  Prosvetno društvo Vodice

PDV ima 30 članov in deluje projektno. Po večletnem premoru je društvo pričelo ponovno delovati konec 2013. Svoje prostore so si uredili v pododerju kulturnega doma, kar je poživilo preostali društveni program. Spomladi je potekal kulturni večer z razstavo slik in fotografij, potopisnim predavanjem in ogledom artističnega filma. Izpeljana je bila avdicija slovenskih neuveljavljenih glasbenih skupin in realiziran Rockfest Vodice 2014. Organizirana je bila zabava za noč čarovnic, v decembru pa tradicionalno miklavževanje ter druženje pod lipami v božičnem in prednovoletnem času.

4.2.2.4  Kulturno društvo Matije Koželja Utik

Društvo je bilo ustanovljeno 2007. Ima 20 članov, ki so organizirani kot Fantovska pevska skupina Matici (10 članov, 30 vaj 13 nastopov ) in kot Mladinska instrumentalna skupina (10 članov, 15 vaj 5 nastopov). V okviru društva občasno deluje multimedia sekcija.

Poslanstvo društva je naslednje:

– spodbuja in razširja ljubezen do petja: tako sakralno kot narodno, tako umetno kot ljudsko

– povezuje glasbenike instrumentaliste

– goji in skrbi za lepo petje

– vzgaja in povezuje pevce in pevke vseh starosti, še posebej pa spodbuja petje med mladimi

– omogoča recitatorsko in igralsko dejavnost

– spodbuja dejavnosti na področju folklornih in drugih oblik plesa

– prireja likovne razstave in skrbi za razvoj estetskega čuta svojih članov in drugih občanov

– ohranja spomin na slikarja Matija Koželja

– prireja kulturne prireditve in organizira ekskurzije

– ohranja kulturno dediščino, tako, da sodeluje na posameznih kulturnih, zabavnih in drugih prireditvah,

4.2.2.5  Kulturno prosvetno društvo Šinkov Turn

Kulturno prosvetno društvo Šinkov Turn je vpisano v razvid društev od oktobra 2012. Sedež društva je Šinkov Turn 55. Društvo ima 32 članov. Dekliški pevski zbora Flora ima 50 vaj letno in 10 nastopov. Gledališka skupina ima 30 vaj letno in preko 10 nastopov. Društvo prireja tudi razstave in izdaja knjige.

Namen društva je ohranjati materialno in nematerialno kulturno dediščino Šinkovega Turna in njegove okolice ter spodbujati vse generacije za ustvarjanje novih kulturno prosvetnih idej in aktivnosti.

Svoj namen društvo uresničuje predvsem z naslednjimi sredstvi in metodami:

– organiziranje kulturnih in drugih prireditev,

– izdajanje informativne in izobraževalne literature,

– priprava in urejanje spletnih strani in drugih načinov obveščanja s področja delovanja društva,

– informiranje in svetovanje za javnost Glavna področja delovanja so:

– DPZ Flora, ki ima v svojem programu od petja pri maši enkrat mesečno do letnih in božičnih koncertov, sodelovanje na revijah pevskih zborov, gostovanje, petje na porokah in drugih prireditvah.

– Gledališka skupina, ki je na oder postavila igro Janeza Evangelista Kreka Tri sestre, v letu 2013 – 2014 je bilo izvedeno 10 predstav.

– Adventne delavnice (izdelava venčkov, keramične delavnice)

– Ohranjanje običajev

– Izdaja brošure o gradu in cerkvi Šinkov Turn

Glavni cilji za srednjeročno obdobje:

– ohranjati kulturno dediščino Šinkovega Turna in njegove okolice

– spodbujati vse generacije za ustvarjanje novih kulturno prosvetnih idej

– pripraviti visoko kvalitetne kulturne dogodke in biti ambasadorji kulture izven meja občine Vodice

– obveščanje in nagovarjanje javnosti

– sodelovanje z drugimi društvi in kulturnimi ustvarjalci

– ohranjati stare običaje

– izvesti program DVS Flora

– izvesti program gledališke skupine

4.2.2.6  Društvo za ohranitev kulturne dediščine in podeželja Skaručna

Društvo je bilo v register društev vpisano 30. julija 2012. V svoji osebni izkaznici navajajo, da imajo 54 članov, kot enega glavnih ciljev pa promocijo harmonikarjev in ohranjanje običajev in kulturnega življenja na vasi.

Pod njihovim okriljem delujeta dva ansambla: Marcela IN ter Asi na vasi.

Na simbolni ravni povezujejo jubezen do frajtonar’ce. Bodisi, da jo igrajo ali pa da ji radi prisluhnejo in se ob njenih veselih zvokih in ritmih zavrtijo. Projekt, ki je člane močno povezal in združil je Vesela harmonika. Poleg tekmovalnega poslanstva društvo goji tudi povezovanje vaščanov, spoznavanje drugih krajev Slovenije in po tej poti tudi prepoznavnost Skaručne in občine Vodice v drugih delih države. Društvo organizira tudi tonska in video snemanja tako tekmovanj kot svojih glasbenih skupin. Veliko vlaga v promocijo svojih članov, svojega kraja in občine. Pojavlja se tako na radiu kot na TV in seveda v številnih pisnih medijih.

Društvo sodeluje tudi kot organizator kulturnih prireditev in koncertov pri katerih se povezuje tudi z drugimi občinskimi društvi.

4.2.3  Javni interes

Vsa kulturna in druga društva, ki izvajajo kulturni program opredeljen v tem programu, delujejo v občini Vodice kot društva z javnim interesom. Društva kot nevladne organizacije skladno z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo izstopajo s svojim zavzemanjem za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin, in kulturno raznolikost na območju občine, regije, države ter tudi preko meja in izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje v skladu s pravilnikom, ki ureja vrednotenje kulturnih programov.. Občina na ta način prispeva k pospeševanju, ohranjanju in razvoju kulture in kulturnih dejavnosti.

4.3 KULTURNI PROJEKTI

Med kulturne projekte so uvrščene posamezne kulturne aktivnosti oz. kulturni projekti, ki jih izvajajo ostali oblikovalci kulturne podobe občine Vodice, ki se bodisi združujejo v različnih organizacijah/društvih ali pa nastopajo kot posamezniki. Gre za dogodke, ki združuje ostale institucionalizirane ustvarjalce in poustvarjalce kulturnih vsebin, ki se poleg redne ukvarjajo tudi s kulturno dejavnostjo.

4.3.1   Kulturniška skupina Društva upokojencev Vodice

Kulturniška skupina se je uradno vpisala v program dela DU Vodice v letu 2005. Dobivali smo se že preje in prepevali pesmi, ki smo jih imeli radi. Želeli smo, da se ne pozabijo in da tudi mi ne pozabimo na petje ter ohranimo svoj glas. Nastopili smo že v istem letu ob 15. Letnici ustanovitve društva ter pri pridobitvi prostora za delo društva in pevskih vaj v stari šoli.

Prvim osmim članom so se kmalu pridružili še drugi ljubitelji enostavnega petja in danes pevska skupina šteje 21 članov.

Že v začetku smo se odločili, da ne bomo imeli zborovodje, da bomo peli pesmi, ki jih večina že zna in jih naš harmonikar lahko spremlja. Pojemo narodne in ponarodele pesmi, popevke, pa tudi cerkvene in borbene pesmi. Skrbimo za prijetno druženje, ker nam je glavno vodilo, da se srečujemo, pogovarjamo, potožimo o svojih težavah in veselo zapojemo. Upamo, da nas naš harmonikar še ne bo zapustil in bo vztrajal z nami.

Čeprav nismo začeli peti zaradi nastopov, se je kmalu pokazala potreba, da bi svoje veselje in zadovoljstvo prenesli še drugim.

Nastopamo po domovih za starejše v Kamniku, Mengšu, Trzinu, na Bokalcih, v Kranju, Tržiču in letos še v Srednji vasi pri Bohinju. Resnično nas povsod sprejmejo z veseljem in ostarelim ljudem pričaramo nasmeh na obraz pa tudi solzice ob spominih na pesmi, ki so jih peli v preteklosti in jih skušajo peti tudi z nami. To nam je glavna nagrada.

Nastopamo tudi na občinskih prireditvah, na srečanjih z mlajšimi generacijami, na prireditvah društva in ob okroglih obletnicah naših članov.

Prijavili smo se tudi na Festival za tretje življenjsko obdobje v Cankarjev dom, kjer smo že trikrat nastopili. V lanskem letu smo s svojim enournim programom razveselili Porabske Slovence, še preje pa smo nastopili tudi na prireditvi Kmečke dobrote na Ptuju.

Za naše občane pripravljamo nastop na prireditvi, ki smo jo imenovali »Je lepša dežela še kje …«

Ker samo petje pri starejših ne pričara najboljšega vzdušja, smo sestavili še instrumentalno-vokalno skupino Ropotavčki.

Pojemo ob spremljavi harmonike in igramo na različne predmete, ki smo jih našli doma v gospodinjstvu ali na kmečkih poslopjih. Iznajdljivi član naše skupine je na svojih planinskih in gozdnih poteh našel več čudovitih korenin, ki jih je obdelal in vanje vstavil piščalke. Tako je nastala še ena skupina, ki se imenuje Korenine. To je precej atraktivna skupina, ki vzbudi občudovanje in zanimanje.

Po zgledu aerobnih plesalk iz Cerkelj je nastala tudi naša aerobna skupina Plesoče žab’ce. Vodi nas domačinka, ki vsako leto pripravi seznam skladb, na katere bi zmogle plesati. Tudi s tem nastopom so obiskovalci naših prireditev zadovoljni in marsikdo bi se pridružil, če bi mu zdravje to dopuščalo. Tako pravijo!

Ker imamo v naši občini izdelovalca citer in lajne, smo k našim nastopom povabili tudi njega. Oblečen v nošo lajnarja je deležen velikega zanimanja.

S takim programom delovanja kulturniške skupine v DU Vodice nameravamo nadaljevati. Seveda razmišljamo o nadgradnji, o novitetah, vendar še ni pravih idej. V začetku našega delovanja smo nastopali tudi z lutkami in skeči, vendar za to ni bilo pravega navdušenja.

4.3.2   Društvo upokojencev Bukovica-Šinkov Turn

Društvo s svojim delovanjem na dramskem in pevskem področju večkrat letno skupaj z gosti-umetniki obogati svoje prireditve in na ta način razveseli svoje člane in ostale udeležence.

Sodeluje tudi pri meddruštveni prireditvi Skupaj se imamo fletno in ob priložnostnih prireditvah.

4.3.3   Selo – Sela - Sele

Turistično društvo Vodice med svojimi dejavnostmi organizira vsakoletno velikonočno razstavo pirhov (Razstave je pomembna, saj želi društvo navade, ki so bile v tem času nekoč, prenesti na mlade. Na razstavi je mogoče videti veliko ročno izdelanih pirhov z raznoraznimi idejami in poslikavami) ter udeležbo (že od leta 1997) na srečanjih vasi Selo, Sela, Sele, ki pomeni posebno kulturno doživetje in vzpostavitev novih vezi z udeleženci srečanj Selanov širom Slovenije.

4.3.4   Vesela harmonika

Društvo za ohranitve kulturne dediščine in podeželja v sodelovanju z Občino Vodice tretje leto v mesecu septembru organizira glasbeno prireditev Vesela harmonika, ki je namenjena tekmovanju in druženju harmonikarjev vseh generacij s celotne Slovenije.

V tekmovanje želijo vnesti novosti, kot je bila kategorija v igranju in petju, ki se je dobro prijela tudi na drugih podobnih tekmovanjih. V prihajajočem obdobju želijo izboljšati tudi nivo organizacije, ki že sedaj presega nivo številnih podobnih prireditev.

4.3.5   Skupaj se imamo fletno

Štiri upokojenska društva (Cerklje, Komenda, Vodice, Bukovica Šinkov Turn) že od leta 2005 skupaj pripravljajo kulturno prireditve Skupaj se imamo fletno tako, da vsako društvo pripravi po 20 min programa (petje, folklora, dramske točke-skeči).

Prireditev se vrši na sedežih vseh štirih društev v zimskem času. Pritegnila je veliko obiskovalcev.

V Vodiškem društvu je nosilec pevska skupina, ki ima instrumentalno spremljavo Korenine in instrumentalno pevsko skupino Ropotavčki. Ta zasedba veliko gostuje v domovih za ostarele in na občinskih prireditvah, hotelu Delfin v Izoli in vsakoletnem festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu.

DU Vodice je bilo iniciator tudi občinske kulturne prireditve v 2012 in 2013 Je lepša dežela še kje, na kateri sodeluje še godbeniško društvo, vrtec in osnovna šola

4.3.6   Rockajda

Prosvetno društvo že več let pripravlja koncertno ponudbo za mlade. Predhodno se praviloma izvede avdicija med ljubiteljskimi skupinami; zmagovalni ansambel kot predskupina nastopi na koncertu Rockajada (koncert ugledne rock skupine).

Prireditev se odvija v dvorani KD in pritegne veliko število mladih.

4.3.7   Kopitarjevi dnevi

Po zaslugi Občine Vodice in Osnovne šole Vodice ter Kopitarjevega društva Slovenije, se (poleg znanstvenega dela v pristojnih institucijah) ohranja spomin na delo in življenje rojaka iz Repenj Jerneja Kopitarja. Letos (2014) so ob 170 letnici njegove smrti (v Repnjah) potekali že 16. Kopitarjevi dnevi, ki se prirejajo bodisi v okviru občinskega praznika (september) ali pa v oktobru (takrat so bili na ljubljansko Navje prepeljani njegovi posmrtni ostanki).

4.3.8   Kulturni praznik (8. februar)

Kulturni praznik je lepa prilika, da bi pri prireditvi sodelovala vsa kulturna društva. Organizacijo bi vsako leto lahko prevzelo drugo društvo.

Praznik omogoča večplastno praznovanje. Razstave domačih slikarjev, gledališke predstave, recitacije, glasbeni in pevski program.

Na ta dan se ob podpori Občine že vrsto let odvija tudi občinsko prvenstvo v veleslalomu na Krvavcu, ki ga spremlja kulturni program. Kaže se kot dobra praksa povezovanja kulturnih in športnih društev.

4.3.9   Dan državnosti (25. junij)

Domoljubna prireditev pod lipami

4.3.10             Slavnostna seja OS (9. september)

Podelitev občinskih priznanj in nastop uglednih umetnikov (glasbenih, igralskih…)

4.3.11             Miklavževanje (5. december)

Tradicionalna obdaritev otrok s priložnostno igro in glasbenim programom v dvorani ali na prostem

4.3.12             Revija pevskih zborov

V preteklih letih je bilo nekaj uspelih poskusov povezovanja in skupnih nastopov pevskih zborov občine Vodice. V različnih obdobjih leta (npr. ob božiču, v mesecu maju itd.) v župnijski cerkvi s sakralnim programom, ki spada v določeno obdobje nastopijo vsi pevski zbori (cerkveni in prosvetni, otročki in odrasli)«.

5 NALOGE IN CILJI OBČINE VODICE NA

PODROČJU KULTURE

5.1 NALOGE OBČINE VODICE NA PODROČJU KULTURE

Javni interes za kulturo temelji na zagotavljanju javnih kulturnih dobrin, s katerimi se uresničuje kulturni razvoj Slovenije in slovenskega naroda, za katerega skrbijo Republika Slovenija in lokalne skupnosti. Javni interes za kulturo se uresničuje predvsem z zagotavljanjem pogojev za:

– ohranjanje kulturne dediščine,

– kulturno ustvarjalnost,

– dostopnost kulturnih dobrin in izboljšanje pogojev za delovanje

kulturnih dejavnosti,

– kulturno raznolikost,

– slovensko kulturno identiteto,

– skupen slovenski kulturni prostor.

Naloge občine na področju kulture so navedene v 66. členu Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo: »Občina zagotavlja tiste javne kulturne dobrine, katere določa posebni zakon (knjižničarstvo, varstvo kulturne dediščine, arhivska dejavnost ipd.), podpira ljubiteljske kulturne dejavnosti, vključno s tistimi, ki so namenjeni kulturni integraciji manjšinskih skupnosti in priseljencev, ter pokriva tudi druge kulturne potrebe prebivalcev, ki jih ugotovi s svojim programom za kulturo.«

Ne glede na prejšnji odstavek občina zagotovi tudi javne kulturne dobrine širšega pomena (uprizoritvene umetnosti, vizualne umetnosti, novi mediji ipd.), če je to mogoče glede na objektivne okoliščine, kot so število prebivalcev, ekonomska moč, prostorske in kadrovske kapacitete ipd., oziroma če to izhaja iz kulturne tradicije občine.

V skladu z nalogami občine in analizo obstoječega stanja kulture so za obdobje 2014–2017 oblikovani cilji in ukrepi na posameznih področjih kulture, ki odražajo splošne prioritete kulturne politike, obenem pa odgovarjajo na ključne razvojne probleme posameznih področij.

5.2 CILJI OBČINE VODICE NA PODROČJU KULTURE

5.2.1   Zagotavljanje dostopnosti kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost

Dostopnost kulture ne sme biti bistveno pogojena s socialnim

statusom posameznika, zato je ta cilj ena izmed prioritet kulturne

politike Občine Vodice na vseh področjih kulture. Zato

je potrebno:

– zagotavljati ustrezno skrb za optimalno delovanje in razvijanje

javne kulturne infrastrukture,

– zagotavljati dostopnost javne kulturne infrastrukture najširšemu krogu izvajalcev s področja kulture,

– zagotavljati ustrezne kadre in programe ter izvajanje skupnih projektov,

– vključevanje in povezovanje z drugimi gospodarskimi dejavnostmi (turizem, izobraževanje),

– izkoriščanje sistemskih virov financiranja s strani države,

– razvoj kulture in ohranjanje kulturne ter druge dediščine.

– zagotavljati kvalitetne in zadostne programe, tudi z iskanjem sponzorjev in donatorjev.

5.2.2   Ohranitev obstoječega kulturnega standarda in njegova postopna nadgraditev

– financiranje kulturnih dejavnosti v okviru obstoječih proračunskih postavk na področju kulture in pomoč v primeru preseganja zastavljenega plana dela,

– ohranitev obsega kulturnih vsebin na ravni iz leta 2014 in dodajanje novih vsebin,

– povečevanje deleža samofinanciranja pri izvedbi novih vsebin.

5.2.3   Financiranje kulturnih dejavnosti skladno z zakonom

– priprava finančnih načrtov za področje kulture z upoštevanjem financiranja javnih služb v višini zakonsko opredeljenih osnov, ki vključujejo stroške delovanja zavodov, stroške za plačilo dela v skladu s kadrovskim načrtom in programske materialne stroške ter stroške za investicijsko vzdrževanje prostorov in nakup opreme,

– izvedba javnih razpisov ter javnih pozivov za ljubiteljske kulturne dejavnosti, programe in projekte na podlagi Pravilnika o vrednotenju kulturnih programov v občini Vodice.

5.2.4   Zagotavljanje prostorskih pogojev za izvajanje kulturnih dejavnosti

– ohranjanje obstoječe infrastrukture

– za delovanje kulturnih društev in programov so trenutno na voljo vse tri občinske dvorane in drugi spremljajoči prostori (Vodice, Skaručna, Utik);

– Godbeno društvo ima (čeprav pretesne) zagotovljene prostore v okviru Kulturnega doma. V pododerju iste zgradbe gostuje tudi Prosvetno društvo Vodice. MePZ Biser ima za redne vaje na razpolago prostore na Skaručni, za občasno uporabo prav tam tudi Društvo za ohranitev kulturne dediščine in podeželja Skaručna ter Kulturno prosvetno društvo Šinkov Turn. Kulturno društvo Matije Koželja občasno uporablja prostore v Utiku.

– Za namen izvajanja kulturnih programov občinske prostore uporabljata tudi društvi upokojencev (Vodice in Bukovica Šinkov Turn)

– zagotavljanje brezplačne uporabe (obnovljenih) občinski prostorov za delovanje – vaje, kar pomeni neovrednoten prispevek občine k delovanju kulturnih društev (ta način se je izkazal kot dobra praksa in ga v prihodnje kaže nadaljevati);

– z izgradnjo Kopitarjevega kulturnega centra se obeta zagotovitev ustreznejše dvorane, knjižnice in muzeja ter društvenih prostorov.

5.2.5   Zagotavljanje pogojev za razvoj kulturnoumetniške ustvarjalnosti občanov

– spodbujanje ustvarjalnosti preko izvedbe javnih razpisov in pozivov za financiranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, programov in projektov,

– sodelovanje pri pripravi in izvajanju programov Javnega

sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana okolica.

5.2.6   Dvig kulturne ravni in konkurenčnosti ponudbe

– celovit pristop pri vzgoji občanov, predvsem kulture mladih (multi-medijska podoba kulturnih dogodkov, plakatiranje, sodelovanje s šolami),

– vzgoja in izobraževanje občanov, ki pripravljajo kulturno ponudbo.

5.2.7   Predstavljanje naravne in kulturne dediščine

Naravna in kulturna dediščina sta ne le kulturni dobrini, temveč tudi potencial za gospodarski, še posebej turistični razvoj občine. Zato je potrebno:

– zagotavljati sredstva za obnovo kulturne dediščine,

– zagotoviti dostopnost do informacij o kulturni dediščini

– nadgraditi dosedanji popis in evidentiranje naravne in kulturne dediščine ter izdati ustrezno publikacijo

5.2.8   Umestitev/uvedba novih projektov v obstoječo kulturno ponudbo

– gostovanje umetnikov

– koncertne izvedbe opernih arij in samospevov (1x letno)

– samostojne slikarske razstave (1-2x letno)

– orgelski koncerti (1x letno)

– predstavitev uglednih kulturnih delavcev rojenih na območju občine Vodice (v okviru

– Kopitarjevih dnevov)

– pospeševanje izdajateljstva (audio, video, knjige, monografije ipd)

6 JAVNA KULTURNA INFRASTRUKTURA V

OBČINI VODICE

Občina Vodice razpolaga s tremi dvoranami, ki so namenjene tudi izvajanju kulturnih programov. V Vodicah, Utiku in Skaručni.

– Kulturni dom Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice, leži na parceli št. 22/2 k.o. Vodice;

– Dom Utik, Utik 1, 1217 Vodice, leži na parceli št. 1288/3 k.o. Bukovica;

– Zadružni dom Skaručna, Skaručna 42, 1217 Vodice, leži na parceli št. 167/3 k.o. Skaručna.

Kulturna društva, ki s svojimi delovanjem in programi izpolnjujejo kriterije za financiranje na podlagi letnih razpisov istočasno opravljajo dejavnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu na področju kulture in so s tem upravičene do zagotavljanja primerne infrastrukture s strani Občine.

Občina zagotavlja brezplačno uporabo občinski prostorov za izvajanje programov posameznih društev (vaje, nastopi, druženje…), kar pomeni neovrednoten prispevek Občine k delovanju kulturnih društev (ta način se je izkazal kot dobra praksa in ga v prihodnje kaže nadaljevati).

Pravilnik o financiranju kulturnih programov lahko posebej ovrednoti najemnino oz. oprostitev najemnine za dejavnost posameznega društva. Prav tako lahko ovrednoti uporabo prostorov, ki jih posamezno društvo najame pri zasebniku.

Društvo, ki ne izpolnjuje razpisnih kriterijev za sofinanciranje kulturnih programov ni upravičeno do brezplačnega najema javne kulturne infrastrukture v občini Vodice.

Po izgradnji načrtovanega Kopitarjevega kulturnega centra pa se obeta zagotovitev ustreznejše dvorane, knjižnice in muzeja ter tudi društvenih prostorov.

Kopitarjev center bo osrednji večnamenski kompleks, kjer bodo združene kulturne vsebine, trgovsko storitvene dejavnosti, zdravstvo, občinski upravni prostori ter prostori društev.

Za namen kulture načrti predvidevajo naslednje komponente:

vstopna avla kulturnega dela kompleksa se oblikuje kot večnamenski prostor, ki poleg zbiranja in zadrževanja občinstva ob predstavah, omogoča tudi izvajanje drugih dejavnosti (razstave, javne razgrnitve, predstavitve …). Avla lahko v navezavi z muzejem Jerneja Kopitarja predstavlja izložbeno okno Vodic, obenem je direktno povezana z gostinskim lokalom oz. kavarno.

V vstopni avli se nahajajo pult za prodajo vstopnic ter garderoba za obiskovalce.

Osrednji prostor kulturnega dela predstavlja dvorana z 200 sedeži. Oder bo opremljen s scensko mehanizacijo potrebno za gledališke in glasbene predstave.

Prostori društev so zasnovani za souporabo, za splošne potrebe njihovega delovanja pa so predvideni štirje pisarniški kabineti.

Samostojne društvene prostore imata društvo upokojencev in godba na pihala. Sestanki in družabni dogodki se bodo odvijali v klubu ali sejni sobi, ki bosta v souporabi vseh društev. Glavni prostor godbenikov in pevskih zborov je amfiteatralna vadbena soba. V sklopu prostorov godbe se nahajajo tudi pisarna, shramba glasbil in arhiv notnega materiala. Prostori društev so locirani v kleti, medtem ko je prostor društva upokojencev, ki se uporablja pogosteje, navezan na parter (opis iz natečajne naloge za ureditev Centra).

Knjižnica naj bi imela v vstopnem delu sprejemni prostor (2 delovni mesti) kombiniran z internetnim kotičkom (6 računalnikov) in oddelkom za neknjižno gradivo. Knjižnica ima oddelka za odrasle in mladino. Vsak oddelek ima svojo čitalnico.

7 PRORAČUNSKO FINANCIRANJE

KULTURNIH DEJAVNOSTI

7.1 NAČINI FINANCIRANJA

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo prinaša novosti glede sistema financiranja, ki jih je potrebno upoštevati tudi na lokalni ravni. Koncept javnih kulturnih dobrin sicer poskuša obravnavati kulturne izvajalce enotno, vendar pa je potrebno za različne kategorije kulturnih izvajalcev uveljaviti različne režime financiranja.

Javne kulturne dobrine se zagotavljajo s financiranjem javne službe in financiranjem kulturnih projektov. Pomembna novost zakona je, da se pri financiranju javne službe v kulturi upoštevajo enake osnove za izračun sredstev pri izvajalcih, ki so javni zavodi, kot pri drugih izvajalcih javne službe in javnih kulturnih programov ter projektov.

7.2 SREDSTVA ZA DELOVANJE IN INVESTICIJE V

KULTURNO INFRASTRUKTURO

Občinska sredstva namenjena kulturi so razdeljena na naslednje

segmente:

– Sredstva za občinske dvorane

– Sredstva za obnovo kulturnih spomenikov

– Sredstva za glasbene instrumente in garderobo

– Sredstva za kulturne prireditve

– Sredstva za izobraževanje glasbenikov (inštrukcije pri godbi)

– Sredstva za delovanje kulturnih društev in programov (razpisi)

– Sredstva za knjižničarstvo

Sredstva v obdobju od 2010-2014

Predvidena sredstva v obdobju od 2015-2018

8 POSTOPKI LETNEGA NAČRTOVANJA IN

POROČANJA ZA KULTURNE DEJAVNOSTI

Občina Vodice skladno z zakonom, v letih 2015–2018 predvideva tri načine financiranja:

a) financiranje javnih zavodov preko neposrednega poziva in sklenitev pogodb,

b) financiranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in programov na podlagi javnega razpisa ali javnega poziva in sklenjene letne (ali večletne) pogodbe o financiranju,

c) financiranje kulturnih projektov na podlagi javnega razpisa ali javnega poziva in sklenjene pogodbe.

Letno načrtovanje kulturnih dejavnosti se sprejme s potrditvijo proračuna za tekoče leto, poročanje sledi ob sprejemanju zaključnega računa.

9 DOLGOROČNI POGLED NA RAZVOJ

KULTURE V OBČINI VODICE

Kulturno delovanje v občini Vodice ima bogato tradicijo predvsem na področju zborovskega petja in pihalnega orkestra.

Tudi knjižničarska dejavnost je konstantno prisotna od sredine prejšnjega stoletja, ob tem pa je potrebno omeniti vse ljubiteljske dejavnosti, ki so tako kot ostale v minulem obdobju doživljale svoje vzpone in padce.

Občina Vodice kulturni dejavnosti namenja pomembno mesto v strategiji nadaljnjega razvoja, kar dokazuje tudi pričujoči lokalni program kulture, katerega namen je zagotoviti pogoje za skladen razvoj kulture v občinskem prostoru, pogoje za dvig kulturne ustvarjalnosti in večjo dostopnost kulturnih dobrin ter pogoje za spodbujanje kulturne raznolikosti.

Občina namerava poleg javnih kulturnih dobrin, ki jih predvideva zakon (knjižničarstvo, varstvo kulturne dediščine, arhivska dejavnost ipd.), v primerljivem obsegu kot doslej dolgoročno podpirati tudi ljubiteljske kulturne dejavnosti.

Z izgradnjo središča Vodic in Kopitarjevega kulturnega centra, bo razvoju kulture dana tista materialna osnova, ki je sedaj najbolj v pomanjkanju, saj dosedanji prostori ne omogočajo standarda, ki ga tako izvajalci kot občinstvo pričakujejo.

Ena izmed prioritet bo zagotavljanje dostopnosti kulture vsem občanom, kar bo doseženo z optimalnim delovanjem in razvijanjem javne kulturne infrastrukture, zagotavljanjem dostopnosti javne kulturne infrastrukture najširšemu krogu izvajalcev in zagotavljanjem kvalitetnih programov. Občina Vodice bo sodelovala pri kulturni vzgoji občanov, še posebej šolske populacije, in spodbujala članstvo v društvih, ki se ukvarjajo s kulturo.

Razvoj kulture v Vodicah je skrb vseh, ki delujemo na področjih kulture, najsi gre za glasbo, vizualne umetnosti, knjigo, knjižnico, kulturno dediščino, ipd. Je tudi skrb tistih, ki jim je kultura namenjena - uporabnikom kulture, in vseh tistih, ki tako ali drugače vplivajo na položaj kulture, zato kultura še zdaleč ni le stvar kulturnikov. Obdobje prihodnjih štirih let bo obdobje, ko je občina Vodice prvič sprejela strategijo razvoja kulture. Rezultati bodo pokazali kako dober je strateški načrt.

Velja se potruditi.

V ta namen bo Občina Vodice financirala kulturne dejavnosti v okviru načrtovanih proračunskih postavk, s čimer bo ohranjala obseg kulturnih vsebin na ravni iz leta 2014 in spodbujala dodajanje novih vsebin ter istočasno povečevanje deleža samofinanciranja pri izvedbi novih vsebin.

S podporo raznovrstnim produkcijam, zagotavljanjem publicitete kulturno-umetniških programov in nadgradnjo nekaterih prireditev, bodo Vodice postale še bolj pomembno in prepoznavno kulturno središče kot je sedaj.

10 VIRI

– Nacionalni program za kulturo (ReNPK14-17 z dne 27.11.2013)

– Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS št. 77/07-UPB, 56/08,4/10, 20/11 in 111/13)

– Statuti in ostala organizacijska dokumentacija subjektov kulture v občini Vodice

– Pričevanja in izjave občanov

– Proračuni Občine Vodice 2010 - 2014