Na
podlagi 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US,
45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – ORZLS19, 73/95 –
odl. US, 9/96 – odl. US, 39/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97,
78/97 – ZIPRS-A, 10/98, 34/98 – ZIPRS-B, 68/98 – odl. US, 74/98, 59/99 –
odl. US, 70/00, 28/01 – odl. US, 87/01 – ZSam-1, 51/02, 108/03 – odl.
US, 72/05, 21/06 – odl. US, 14/07 – ZSPDPO, 60/07, 27/08 – odl. US,
76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO), 3. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 –
ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11 – ORZGJS40), 149. člena
Zakona
o varstvu okolja (ZVO-1) (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – Uradni
list RS, št. 41/04, 20/06, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 –
ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12,
57/12, 92/13, 56/15, 102/15),
Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15),
Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12,
109/12),
Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, 54/15),
Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne
službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01,
41/04), 3. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Tržič (Uradni
list RS, št. 34/09, 26/10, 90/12, 92/13), 3. člena
Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US) ter
Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13) je Občinski svet
Občine Tržič na 15. redni seji dne 26. 5. 2016 sprejel |
|
O D L O
K |
o
ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Tržič |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(1) Ta
odlok ureja način, predmet in pogoje opravljanja obveznih gospodarskih
javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave
določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Tržič tako da
določa: |
I. Splošne določbe, |
II. Organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe in
javna pooblastila izvajalca javne službe, |
III. Pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, |
IV. Vrste in obseg storitev javne službe, |
a. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, |
b. obdelava mešanih komunalnih odpadkov, |
c. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, |
V. Pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov storitev javne
službe, |
VI. Vire
financiranja javne službe in cene storitev javne službe, |
VII. Vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne
službe, |
VIII. Nadzor nad izvajanjem javne službe, |
IX. Kazenske določbe, |
X. Prehodne in končne določbe. |
(2) Ta
odlok ureja tudi ravnanje z azbestno cementni odpadki iz gospodinjstev
in gradbeni odpadki iz gospodinjstev na območju občine. |
(3) Vrste odpadkov, ki niso predmet tega odloka, so: |
– greznične gošče; |
– nevarni odpadki, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in
obrti; |
– živalski odpadki, ki se predelujejo v kafileriji; |
– gradbeni odpadki in ruševine objektov, vključno z odpadnimi materiali
pri gradnji cest; |
– odpadna ne komunalna embalaža, ki je ločeno zbrana embalaža, ki pa ni
komunalni odpadek; |
– ostali
odpadki, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov in klasifikacijskem
seznamu nevarnih odpadkov, ki so po predpisu ki ureja o odpadke,
opredeljeni kot ne komunalni odpadki. |
(4) Določila odloka so obvezna za: |
– vse
povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike javne službe, |
– za
izvajalce javne službe in |
– vse
udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo
nastajali komunalni odpadki. |
|
2. člen |
Cilji
ravnanja z odpadki po tem odloku so: |
1. preprečevanje nastajanja in spodbujanje zmanjševanja količine
odpadkov, ki se obdelujejo in odstranjujejo, |
2. uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«, |
3. preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov, |
4. zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst
odpadkov na izvoru nastanka, |
5. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje), |
6. izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi, |
7. izločanje biološko razgradljivih odpadkov in ustrezno ravnanje z
njimi, |
8. zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov, preden se jih odstrani, |
9. urejeno deponiranje ostankov predelave komunalnih odpadkov, |
10. racionalizacija stroškov ravnanja z odpadki, |
11. izboljšati dostop do storitev javnih služb. |
|
3. člen |
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1. Komunalni
odpadki so odpadki, ki nastajajo na območju Občine Tržič, kot
odpadki iz gospodinjstev in kot po naravi in sestavi gospodinjskim
odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnostih
ter odpadki, ki nastajajo na površinah in v objektih v javni rabi (v
nadaljevanju: odpadki). Odpadek je uvrščen v skupino odpadkov s
številko 20 s klasifikacijskega seznama odpadkov Uredbe o odpadkih (v
nadaljevanju; klasifikacijski seznam odpadkov) ali podskupino odpadkov s
številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov. |
2. Mešani
komunalni odpadki so neopredeljivi in nerazgradljivi trdni odpadki,
torej tisti ostanek odpadkov, ki ga ni mogoče razvrstiti med biološke
odpadke, ločeno zbrane odpadke ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po
svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke, ter nastajajo v
gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki
ustvarjajo odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki iz
prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se
praviloma odlaga na odlagališče.Mešani komunalni odpadki so odpadki, ki
jih ni mogoče razvrstiti v nobeno drugo podskupino komunalnih odpadkov v
klasifikacijski skupini št. 20 in se uvrščajo med odpadke s številko 20
03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov. |
3. Ločeno
zbrane frakcije so odpadki, ki so primerni za ponovno uporabo
oziroma predelavo. V to skupino štejejo odpadki iz gospodinjstva in
proizvodnje, ki se po predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem
procesu, njihovo zbiranje pa poteka ločeno po posameznih vrstah (npr.
papir, kovine, steklo, tekstil ali podobno), ali pa jih je mogoče
izločiti v nadaljnjih procesih prebiranja oziroma predelave odpadkov.
Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz klasifikacijskega seznama odpadkov
iz podskupine “Ločeno zbrane frakcije“ in ločeno zbrana odpadna
embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine “Embalaža, vključno z
ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek s klasifikacijskega
seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki. |
4. Ločeno
zbrana frakcija bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov so
odpadki, ki lahko postanejo uporabni, če se razgradijo z
izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim procesom; v to frakcijo
odpadkov sodijo kuhinjski odpadki (predvsem ostanki hrane) ter zeleni
odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in drugi odpadki
biološkega izvora (v nadaljevanju: biološki odpadki).Biološki odpadkiso
odpadki, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov razvrščeni v
podskupino »biorazgradljivi kuhinjski odpadki« pod št. 20 01 08 ter pod
podskupino »biorazgradljivi odpadki« pod št. 20 02 01. Biološko
razgradljivi odpadki, ki nastajajo v obratih za pripravo hrane niso
predmet tega odloka. |
5. Ločeno
zbrana frakcija kosovnih odpadkov so večji odpadni predmeti iz
gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi embalaže, pohištvo,
neuporabni gospodinjski aparati in drugi nerabni kosi gospodinjske in
podobne opreme, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni
za puščanje v zabojnikih, posodah ali vrečah za odpadke (v nadaljevanju:
kosovni odpadki). |
6. Ločeno
zbrana frakcija nevarnih odpadkov iz gospodinjstev so tisti nevarni
odpadki, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v
gospodinjstvih; njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje mora biti v
skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe zbiranja
odpadkov. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki in
nerabljena odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila,
baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro, ter
drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo v
gospodinjstvih (v nadaljevanju: nevarni odpadki). Nevarni odpadki so
ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz
predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, in so določene v predpisu o
ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe. |
7. Odpadna
komunalna embalaža je odpadna prodajna in sekundarna embalaža, ki je
komunalni odpadek, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po
naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji,
obrti, storitveni ali drugi dejavnosti in je uvrščena v podskupino s
številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov. |
8. Ravnanje
z odpadki zajema zbiranje, obdelavo in odlaganje odpadkov, vključno
z nadzorom nad postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav
za odstranjevanje odpadkov. |
9. Izvajalec
obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih
odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je s strani
občine izbran izvajalec te javne službe v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske javne službe ter tem odlokom. |
10. Zbiranje
odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo
izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih
odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec zbiranja), njihovo predhodno
razvrščanje in predhodno skladiščenje, za namene prevoza do naprave za
obdelavo odpadkov. |
11. Obdelava
mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču je
obdelava v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov. |
12. Zbiralnica
ločenih frakcij ali ekološki otok je pokrit ali nepokrit prostor,
podzemni ali nadzemni, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno
hranjenje posameznih ločeno zbranih odpadkov, kjer povzročitelji
odpadkov te frakcije prepuščajo izvajalcu zbiranja. Na ekoloških otokih
so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločeno
zbranih odpadkov. |
13. Zbiralnica
nevarnih odpadkov je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in
začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te
odpadke oddajajo izvajalcu zbiranja. |
14. Zbirni
center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno
zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer
povzročitelji komunalnih odpadkov iz območja Občine Tržič izvajalcu
javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je
lahko hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih odpadkov. |
15. Individualna
zbiralnica je zbirno mesto komunalnih odpadkov, ki je
ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit in namenjen za ločeno zbiranje ter
začasno hranjenje ločeno zbranih odpadkov. Praviloma se nahaja na
površini v lastništvu povzročitelja odpadkov, na katerem so nameščeni
zabojniki za odpadno embalažo (rumen pokrov), zabojnik za mešane
komunalne odpadke (zelen zabojnik) in zabojnik za biološko razgradljive
odpadke (rjave barve). Te zbiralnice se uporabljajo za individualno
zbiranje komunalnih odpadkov povzročitelja odpadkov. |
16. Prevzemno
mesto komunalnih odpadkov je mesto, kjer povzročitelji prepuščajo,
po vnaprej določenem urniku, izvajalcu zbiranja komunalne odpadke v za
to namenjenih zabojnikih. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov, ki je
praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo ali skupino stavb
določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v postopku iz
prejšnjega stavka prevzemno mesto komunalnih odpadkov ni bilo določeno,
se ga določi ob začetku izvajanja storitev javne službe prevzemanja
komunalnih odpadkov. Prevzemno mesto je lahko hkrati tudi zbirno mesto. |
17. Center
za ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt gospodarske javne
infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je
urejen in opremljen za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. |
18. Odlagališče
komunalnih odpadkov je odlagališče nenevarnih odpadkov, ki je objekt
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki
ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za odlaganje ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
19. Povzročitelj
komunalnih odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost
povzroča nastajanje odpadkov in je kot uporabnik storitev javne službe
skladno s tem odlokom dolžan biti vključen v sistem obveznega ravnanja s
komunalnimi odpadki. |
20. Namenski
tipiziran zabojnik za zbiranje odpadkov so namenski kontejnerji in
zabojniki (v nadaljevanju: zabojnik). |
21. Hišni
kompostnik je zabojnik na vrtu za kompostiranje odpadkov
rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada
posameznemu gospodinjstvu. |
22. Namenska
tipizirana vreča je posebna plastična vreča označena z logotipom
izvajalca javne službe zbiranja tj. Komunala Tržič d.o.o., ki je
namenjena za zbiranje bodisi mešanih komunalnih odpadkov, bodisi ločenih
frakcij (v nadaljevanju: vreča). |
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je
določeno v zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi
podlagi. |
|
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE IN
JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE |
|
4. člen |
(1) Občina Tržič zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja
z odpadki na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji določenimi s
tem odlokom. |
(2) Storitve javne službe ravnanja z odpadki so kot javne dobrine
zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji in cenami za enake vrste in
količine odpadkov. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga
določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb, za
povzročitelje odpadkov obvezna. |
(3) Odpadki, ki so predmet izvajanja javnih služb ravnanja z odpadki so
razvrščeni v skladu s Klasifikacijskim seznamom odpadkov. |
(4) Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov se zagotavlja v
zabojnikih in izjemoma v tipiziranih vrečah oddanih na prevzemna mesta,
v zbiralnicah ločenih frakcij tj. ekoloških otokih, premični zbiralnici
nevarnih frakcij in v zbirnem centu, kjer povzročitelji odpadkov le te
prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja. |
(5) Po
sistemu od vrat do vrat se v okviru opravljanja javne službe zbiranja
določenih vrst komunalnih odpadkov zbira: |
– Mešane
komunalne odpadke, |
– Embalažo, vključno z ločeno zbrano odpadno embalažo, ki je komunalni
odpadek iz klasifikacijskega seznama, |
– Biološko razgradljive odpadke (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki
in zeleni vrtni odpad), |
– Kosovne odpadke. |
(6) V
zbiralnicah oziroma na eko-otokih se zagotovijo vsaj zabojniki za
zbiranje: |
– Papirne embalaže, papirja in kartona, |
– Steklene embalaže, |
– Mešane
embalaže. |
(7) V
zbirnem centru se zbirajo najmanj naslednje vrste odpadkov: |
– papir
in lepenka vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz
papirja ali lepenke, |
– stekla
vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz stekla, |
– plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike in sestavljenih
materialov, |
– odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin, |
– les,
vključno z odpadno embalažo iz lesa, |
– oblačila in tekstil, |
– jedilno olje in maščobe, |
– barve,
črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, |
– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, |
– odpadna električna in elektronska oprema, |
– kosovni odpadki, |
– izrabljene pnevmatike, |
– gradbeni odpadki (manjše količine), |
– nevarne frakcije, |
– odpadki z vrtov. |
|
5. člen |
(1) Občina Tržič zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja
z odpadki, ki so: |
– zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, |
– obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in |
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
(2) Občina Tržič zagotavlja izvajanje storitev javnih služb s storitvami
koncesionarja. Do podelitve koncesije opravlja javne službe dosedanji
izvajalec. |
(3) Koncesionar za posamezno javno službo je: |
– izvajalec zbiranja, |
– izvajalec obdelave in |
– izvajalec odlaganja. |
(4) Izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki
jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri
njem zaposleni ljudje, uporabnikom storitev ali tretjim osebam. |
(5) Za
izvajanje posamezne dejavnosti ali storitve javne službe iz tega odloka
lahko občina ali izvajalec javne službe, v medsebojnem soglasju,
pooblasti na podlagi predpisov, ki urejajo javno naročanje podizvajalca,
ki je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z
odpadki in izpolnjuje druge pogoje za izvajanje javne službe. |
(6) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje
za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske
javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa
drugače. |
(7) Koncesionar izvaja javno službo v skladu s tem odlokom, koncesijskim
aktom, ki ga sprejme občinski svet, koncesijsko pogodbo ter veljavnimi
predpisi, ki urejajo izvajanje javnih služb ravnanja z odpadki. |
|
6. člen |
Občina
podeljuje javno pooblastilo skladno s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, izvajalcu zbiranja, za izdajo projektnih pogojev in soglasij k
projektnim rešitvam s področja ravnanja s komunalnimi odpadki na območju
Občine Tržič. |
|
7. člen |
Občina
Tržič kot lastnik infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe
zbiranja komunalnih odpadkov daje soglasje izvajalcu zbiranja komunalnih
odpadkov za uporabo te infrastrukture za izvajanje posebne storitve
zbiranje ne komunalnih odpadkov. |
|
8. člen |
(1) V
sistem ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi povzročitelji
odpadkov na območju Občine Tržič, ne glede na njihovo stalno ali začasno
prebivališče oziroma sedež. |
(2) Povzročitelji odpadkov iz prejšnjega odstavka so obvezni uporabniki
storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju;
uporabniki). |
(3) Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka je obvezno za vse
povzročitelje odpadkov. |
(4) Če
povzročitelj odpadkov ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z
navodili za odlaganje odpadkov v zabojnik, mu lahko izvajalec zbiranja
izreče opozorilo, ob tem pa je dolžan povzročitelja primerno obvestiti o
pravilnem ravnanju z odpadki. |
|
9. člen |
(1) Povzročitelj odpadkov je vsaka oseba, ki na območju občine povzroča
nastajanje odpadkov: |
– fizične osebe v gospodinjstvu; |
– fizične osebe kot samostojni podjetniki in podjetniki, ki samostojno
opravljajo dejavnost in razpolagajo s poslovnimi prostori; |
– lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov,
turističnih sob, apartmajev ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni
rabi; |
– pravne
osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori; |
– osebe,
ki upravljajo javne površine (npr. tržnica, igrišča, avtobusna
postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike,
pokopališča in podobno); |
– lokalna turistična organizacija in turistična društva, kadar
organizirajo zbiranje odpadkov na turističnih točkah; |
– osebe,
ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali
uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine z namenom,
ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe. |
(2) Za
potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb,
ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba …)
prebiva v eni stanovanjski enoti. V razmerju do izvajalca zbiranja
gospodinjstvo zastopa ena od polnoletnih oseb, ki je za obveznosti po
tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno odgovorna. |
(3) V
primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami
delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe plačevati
posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo
odpadki. |
(4) Oseba, ki oddaja v najem stanovanje ali drug prostor (v
nadaljevanju: najemodajalec), je dolžna določiti povzročitelja odpadkov
in najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe stanovanjskega
ali drugega prostora izvajalcu zbiranja to sporočiti. V nasprotnem
primeru se šteje za povzročitelja odpadkov najemodajalec. |
(5) Za
objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku.
Breme dokazovanja je na strani lastnika, ki neuporabo objekta dokazuje
npr. z ukinjenim vodovodnim priključkom, električnim priključkom. |
(6) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi
ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če
jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni
pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali
posledic ni mogoče drugače odpraviti. |
(7) Sredstva za ukrepanje po prejšnjem odstavku se zagotovijo v
proračunu Občine Tržič. |
(8) Naloge v zvezi z ukrepanjem opravlja pristojni organ občine, pri
čemer je izvajalec javne službe zbiranja dolžan zagotoviti zbiranje in
prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja
ter oddajo teh odpadkov v obdelavo. |
(9) Če
se v primeru izrednega odstranjevanja odpadkov povzročitelja ugotovi
kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov
izvedbe. |
|
III. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE |
|
10. člen |
Za
izvajanje javne službe po tem odloku morajo biti zagotovljeni: |
– zabojniki in/ali tipizirane vreče za komunalne odpadke za zbiranje
komunalnih odpadkov pri uporabnikih, |
– vozila
za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov, |
– naprave za čiščenje zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov, |
– zbiralnice ločenih frakcij oziroma »eko otoki«, |
– premična zbiralnica nevarnih odpadkov z začasnim skladiščem, |
– zbirni
center, |
– delovni stroji, |
– center
za obdelavo odpadkov, |
– odlagališče odpadkov. |
|
11. člen |
(1) Komunalni odpadki se ločeno zbirajo pri uporabnikih na individualnih
zbiralnicah, in sicer: |
– mešani
komunalni odpadki – v zabojniku zelene barve, |
– odpadna embalaža – v zabojniku zelene barve z rumenim pokrovom, |
– biološko razgradljivi odpadki – v zabojniku rjave barve. |
(2) Uporabniki so dolžni na individualnih zbiralnicah komunalne odpadke
zbirati v naslednje vrste in velikosti tipiziranih zabojnikov: |
– tipizirane zabojnike na kolesih volumna 80, 120, 240, 660 ali 1100
litrov, in sicer v zabojnik zelene barve (za mešane komunalne odpadke)
ter v zabojnik zelene barve z rumenim pokrovom (za odpadno embalažo)
volumna 120, 240, 660 ali 1100 litrov, |
– tipizirane zabojnike na kolesih volumna 80, 120 ali 240 litrov, rjave
barve (za biološko razgradljive odpadke), |
– tipizirane velike zabojnike volumna 4–7 m3 (velja le za
pravne osebe, samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno
opravljajo dejavnost), |
– posebne plastične vreče, in sicer črne za mešane komunalne odpadke in
rumene barve za embalažo, ki morajo biti označene z logotipom izvajalca. |
(3) Odpadno komunalno embalažo in mešane komunalne odpadke so dolžni
ločeno zbirati v zabojnike vsi povzročitelji na območju Občine Tržič. |
|
12. člen |
(1) Uporabniki so za zbiranje komunalnih odpadkov na individualnih
zbiralnicah dolžni uporabljati tipizirane zabojnike (v nadaljevanju:
zabojniki), posebne plastične vreče pa sme uporabnik uporabiti le v
primeru, kadar ni mogoče uporabiti zabojnikov zaradi trajno
onemogočenega dostopa vozil za zbiranje odpadkov ali zaradi občasnega
povečanja količine komunalnih odpadkov. |
(2) Vrsto, število in volumen zabojnikov, ki jih bo uporabljal posamezni
uporabnik, določi izvajalec v soglasju z uporabnikom, pri čemer se
upošteva predvidena količina odpadkov, struktura in vrsta odpadkov,
tehnologija, način zbiranja in pogostost odvažanja komunalnih odpadkov. |
(3) Najmanjše velikosti zabojnika za gospodinjstva na posameznem
prevzemnem mestu glede na število oseb so: |
Zabojnik za mešane komunalne odpadke |
Volumen zabojnika v litrih |
Število oseb |
80 |
1–2 |
120 |
3–6 |
240 |
7–10 |
660 |
11–26 |
1100 |
27–44 |
Zabojnik za odpadno embalažo |
Volumen zabojnika v litrih |
Število oseb |
120 |
1–5 |
240 |
6–10 |
660 |
11–25 |
1100 |
26–40 |
|
Zabojnik za biološko razgradljive odpadke |
Volumen zabojnika v litrih |
Število oseb |
80 |
1–10 |
120 |
11–15 |
240 |
16–30 |
(4) Ne
glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko za določitev najmanjše
velikosti zabojnika upošteva kombinacija zabojnikov iz drugega odstavka
11. člena, ki skupaj po volumnu ustrezajo minimalnemu volumnu, katerega
se določi tako, da se za določitev zabojnika upošteva minimalno količino
za mešane komunalne odpadke 25 litrov na osebo na odvoz in za določitev
zabojnika za biološke odpadke 10 litrov na osebo. |
(5) V
primeru, ko ima 1 oseba, ki prebiva v individualni stanovanjski hiši, 80
l zabojnik za mešane komunalne odpadke, se za obračun storitev upošteva
volumen 40 l. |
(6) Uporabnikom, ki odpadke odlagajo v posebej za to namenjene vreče, se
za obračun upošteva 40 l na osebo. |
(7) V
primeru, ko ima do 5 oseb, ki prebivajo v individualni stanovanjski
hiši, 80 l zabojnik za biološko razgradljive odpadke, se za obračun
storitev upošteva volumen 40 l. |
(8) Za
določitev najmanjše velikosti zabojnika za mešane komunalne odpadke za
uporabnike – pravne osebe, samostojne podjetnike in posameznike, ki
samostojno opravljajo dejavnost, se pri dogovoru med izvajalcem zbiranja
in uporabnikom upošteva dejavnost, velikost poslovnega prostora ter
število zaposlenih v skladu s priporočili v naslednji razpredelnici: |
Velikost posode |
Dejavnost |
Velikost prostora |
Število zaposlenih |
80 l |
Pisarne,
manjše obrti |
do 30m2 |
od 0 do 2 |
120 l |
Pisarne,
manjše obrti |
od 31 do 60m2 |
od 2 do 3 |
240 l |
Manjše
kavarne,
prodajalne kruha, lokali |
od 61 do 80 m2 |
od 2 do 3 |
660 l |
Večje obrti, šole, vrtci, manjša
industrija |
od 81 do 500 m2 |
od 4 do 20 |
1100 l |
Večje obrti, manjša
industrija |
od 501 do 1500 m2 |
od 21 do 30 |
(9) Za
določitev velikosti zabojnika za mešane komunalne odpadke pri
dejavnostih, ki zahtevajo pretežno skladiščne prostore, se upošteva
kriterij število zaposlenih oseb iz gornje tabele. |
(10) Če
količine komunalnih odpadkov redno presegajo prostornino zabojnika za
odpadke, ki ga uporablja uporabnik, lahko izvajalec na predlog
uporabnika ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, zahteva in določi
ustrezno zamenjavo obstoječega zabojnika z večjim. Če količine
komunalnih odpadkov občasno presegajo prostornino zabojnika za odpadke,
ki ga uporablja uporabnik, si uporabnik pri izvajalcu priskrbi posebne
plastične vreče za odpadke. |
|
13. člen |
(1) Najmanjša velikost zabojnika se določi skladno s prejšnjim členom.
Določitev več manjših zabojnikov namesto enega večjega ni dopustna. |
(2) V
primerih, ko je potrebno zaradi večjega števila oseb določiti več
zabojnikov za posamezno prevzemno mesto, se določi taka kombinacija
zabojnikov, da ima prevzemno mesto najmanjše možno število posameznih
zabojnikov glede na število oseb. |
(3) Posamezen uporabnik znotraj več-plačniškega prevzemnega mesta ne
more imeti svojega zabojnika. |
(4) Kolikor pride do spremembe volumna zabojnika na prevzemnem mestu do
14. koledarskega dne v mesecu, se sprememba upošteva pri obračunu za
tekoči mesec, sicer pa za naslednji mesec. |
|
14. člen |
(1) Uporabniki so za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, skladno z
vzpostavljenim sistemom zbiranja odpadkov, dolžni uporabljati tipizirane
zabojnike izvajalca. |
(2) Izvajalec omogoči uporabnikom najem ustreznih zabojnikov za mešane
komunalne odpadke, odpadno komunalno embalažo in biološko razgradljive
odpadke, papir in papirno embalažo ter steklo. Uporabniki lahko
zabojnike pri izvajalcu tudi kupijo in poravnajo kupnino v enkratnem
znesku. V primeru, da je zabojnik kupljen drugje in ga izvajalec GJS
zbiranja odpadkov potrdi, da je tipiziran, je uporabnik dolžan proti
plačilu zagotoviti identifikacijsko opremo pri izvajalcu zbiranja. |
(3) Na
zahtevo fizične ali pravne osebe se lahko zabojnik za odpadke zamenja za
večji ali manjši zabojnik, ki ustreza minimalnim pogojem za določitev
zabojnika iz 12. člena. |
(4) Uporabnik je v primeru odtujitve, sežiga ali drugačnega uničenja
najetega zabojnika dolžan izvajalcu plačati vso škodo v zvezi z
odtujitvijo, sežigom ali drugačnim uničenjem ter si priskrbeti pri
izvajalcu nov ustrezen zabojnik. |
|
15. člen |
(1) V
namenske zabojnike za posamezno vrsto komunalnih odpadkov se ne sme
odlagati komunalnih odpadkov, ki ne sodijo v obravnavani namenski
zabojnik in jih je uporabnik dolžan ločeno zbirati. |
(2) V
zabojnike za mešane komunalne odpadke je prepovedano odlagati: |
1. odpadno embalažo ter biološko razgradljive odpadke, |
2. gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje, |
3. odpadke v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa,
vozila, stanovanjska oprema), |
4. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov, |
5. odpadke v tekočem stanju, |
6. kužen
material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov, |
7. tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke,
dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov
in druge posebne in nevarne odpadke, ki so po Uredbi o ravnanju z
nevarnimi odpadki klasificirani kot ne komunalni ali nevarni komunalni
odpadki, |
8. poginule živali, klavnične odpadke, |
9. stekleno votlo embalažo in ravno steklo, |
10. odpadno električno in elektronsko opremo. |
(3) V
zabojnike za biološke odpadke je prepovedano odlagati: |
1. plastično in kovinsko embalažo živil, |
2. sanitarne izdelke, |
3. plenice, |
4. olja
in maščobe, |
5. meso
in mesne izdelke, |
6. mleko, jogurte in sire, |
7. iztrebke malih živali, |
8. kamenje in zemljo, |
9. kosti, |
10. zdravila, |
11. ostanke tekstila, |
12. vsebino vrečk za sesalce. |
(4) V
zabojnike za odpadno embalažo je prepovedano odlagati: |
1. papirna in steklena embalaža, |
2. plastična embalaža nevarnih snovi – olja, laki, pesticidi, redčila, |
3. veliki kosovni predmeti – otroške igrače, plastični stoli ipd., |
4. mali
kosovni predmeti – obešalnik za oblačila, zobna ščetka ipd. |
(5) Izvajalec lahko uporabniku v primeru kršitve tega člena izreče
opozorilo, za nadaljnje kršitve pa obvesti Medobčinski inšpektorat
Kranj. |
|
16. člen |
(1) Uporabniki so dolžni poškodovane zabojnike popraviti, dotrajane
zabojnike pa nadomestiti z novimi tipiziranimi zabojniki. |
(2) V
primeru, ko uporabnik najame zabojnik, je dolžan uporabljati zabojnik
kot dober gospodar in je odgovoren za škodo, če uporablja zabojnik v
nasprotju z njenim namenom. Izvajalec najet zabojnik zamenja glede na
iztrošenost po izteku življenjske dobe posode. V primeru odtujitve ali
uničenja zabojnika za odpadke, je uporabnik dolžan plačati izvajalcu
odškodnino za uničen zabojnik za odpadke v višini cene novega zabojnika
po ceniku izvajalca. Uporabnik je dolžan uporabljati zabojnike za
odpadke le za namen zbiranja komunalnih odpadkov, za katerega je
zabojnik tudi dobil v najem. |
(3) V
primeru, ko izvajalec zbiranja uporabniku poškoduje najet ali lastniški
zabojnik, ga je na lastne stroške dolžan popraviti ali zamenjati z novim
tipiziranim zabojnikom. |
(4) Izvajalec javne službe zbiranja mora zagotoviti najmanj enkrat letno
čiščenje zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov. |
|
17. člen |
(1) Uporabniki lahko z biološkimi odpadki ravnajo na dva načina, in
sicer: |
– jih
kompostirajo v hišnem kompostniku ali |
– jih
odlagajo v zabojnike za biološke odpadke zavite v papir ali v
razgradljivi vrečki. |
(2) Uporabnik svojo odločitev o odlaganju bioloških odpadkov v zabojnike
za biološke odpadke na območju, za katerega izvajalec javne službe uredi
prevzemanje, pisno sporoči izvajalcu. Ko izvajalec javne službe od
uporabnika prejme pisno sporočilo, ga vključi v sistem odvoza bioloških
odpadkov. |
(3) Povzročitelji komunalnih odpadkov, katerih dejavnost je trgovina s
prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, predelava hrane in podobno,
ne smejo bioloških odpadkov prepuščati v zabojnikih ali vrečah, ki so
namenjeni prevzemanju mešanih komunalnih odpadkov in drugih ločenih
frakcij. |
(4) Povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva ali drugih obratov
za pripravo hrane morajo oddajati kuhinjske odpadke specializiranemu
zbiralcu za tovrstne odpadke. |
(5) Obstoječi uporabniki, ki ne želijo več izvajati hišnega
kompostiranja, svojo odločitev o oddaji bioloških odpadkov pisno
sporočijo izvajalcu zbiranja. |
(6) Pri
uporabniku izvaja nadzor hišnega kompostiranja izvajalec zbiranja. Če
pri nadzoru ugotovi, da uporabnik bioloških odpadkov ne kompostira
oziroma jih odlaga v zabojnike za mešane komunalne odpadke, ga po
trikratni ugotovitvi in pisnem opozorilu, izvajalec zbiranja vključi v
sistem zbiranja bioloških odpadkov. |
(7) Način oziroma mesto kompostiranja, uporaba komposta ali njegova
odstranitev je stvar uporabnika. |
|
18. člen |
(1) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, pri
katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve
prireditveni prostor opremiti z ustreznimi zabojniki za zbiranje
odpadkov in z izvajalcem zbiranja skleniti dogovor o odvozu odpadkov. Po
končani prireditvi morajo najkasneje do 7. ure zjutraj naslednjega dne
poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in odpadki odpeljejo na z
izvajalcem zbiranja predhodno dogovorjeno prevzemno mesto ter o tem
obvestiti izvajalca zbiranja. |
(2) Izvajalec zbiranja mora proti plačilu organizatorja prireditve
zbrane odpadke odpeljati v skladu z urnikom oziroma skladno s sklenjenim
dogovorom. |
(3) Organizatorji taborov v naravi so dolžni pred izvedbo tabora
skleniti z izvajalcem zbiranja pogodbo o odlaganju in odvozu odpadkov, s
katero se določijo vsi pogoji ravnanja z odpadki. |
(4) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu
zbiranja najmanj 8 dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem zbiranja
skleniti dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokritja
stroškov. |
|
19. člen |
(1) Divja odlagališča komunalnih odpadkov se sanirajo v skladu z
določili predpisa, ki ureja varstvo okolja. |
(2) Prepovedano je odlaganje komunalnih odpadkov izven za to določenih
odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev. |
(3) Kdor
odloži komunalne odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu zbiranja,
izven za to določenih odlagališč oziroma za to določenih krajev, je
dolžan poravnati stroške sanacije. |
|
IV. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE |
|
20. člen |
(1) Posamezna javna služba obsega najmanj: |
1. Zbiranje
določenih vrst komunalnih odpadkov: |
– zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov, |
– zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij, |
– zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov, |
– zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov, |
– zbiranje in odvoz bioloških odpadkov, |
– prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih odpadkov,
kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov in bioloških odpadkov v zbirnem
centru, |
– zbiranje in odvoz odpadkov iz ekoloških otokov, |
– zbiranje odpadkov iz javnih površin, tržnice, zelenic in pokopališč, |
– oddajanje mešanih komunalnih odpadkov v nadaljnjo predelavo, |
– oddajanje ločeno zbranih frakcij v nadaljnjo predelavo, |
– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje posameznih frakcij
odpadkov, |
– prevoz
mešanih komunalnih odpadkov do izvajalca obdelave odpadkov, |
– druge
storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe zbiranja. |
2. Obdelava
določenih vrst komunalnih odpadkov: |
– obdelava mešanih komunalnih odpadkov, |
– zagotoviti nadaljnje ravnanje s frakcijami, ki nastajajo pri obdelavi
odpadkov, |
– predaja ostanka predelave izvajalcu odstranjevanja odpadkov. |
3. Odlaganje
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov: |
– odstranjevanje odpadkov in nadzorovanje postopkov odstranjevanja, |
– nadzor
odlagališča po zaprtju. |
(2) V
okviru javne službe zbiranja določenih vrst komunalni odpadkov po tem
odloku se zagotavlja skladiščenje odpadkov v začasnem skladišču ločeno
zbranih frakcij z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko
pripravijo za prevoz do obdelovalca odpadkov, ki skladno s predpisi o
ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov. |
(3) S
tem odlokom prevzame izvajalec javne službe zbiranja tudi storitve
vodenja katastra, povezanega z javno službo in ostalih evidenc za
celotno območje Občine Tržič, kot to izhaja iz tega odloka in bo predmet
posebne pogodbe. |
(4) Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov je last občine in se
vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra
gospodarske javne infrastrukture in usklajeno s standardi in normativi
geografskega informacijskega sistema. |
|
A. ZBIRANJE DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV |
|
21. člen |
(1) Izvajalec GJS zbiranja odpadkov je dolžan mešane komunalne odpadke,
biološko razgradljive odpadke in ločeno zbrane odpadke oddajati
ustreznim predelovalcem le-teh pri čemer lahko mešane komunalne odpadke
predeluje le s strani Občine Tržič potrjen izvajalec GJS obdelave
mešanih komunalnih odpadkov, kateremu je občina podelila koncesijo. |
(2) V
občini Tržič je izvajalec zbiranja dolžan zagotavljati ločeno zbiranje
komunalnih odpadkov po načelu zbiranja »od vrat do vrat«. |
(3) Zbirno mesto je stalno mesto, praviloma na zasebni površini ali v
zasebnih prostorih pri uporabnikih, namenjeno zbiranju komunalnih
odpadkov in hranjenju zbranih odpadkov med prevzemi. Uporabniki v
večstanovanjskih objektih morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na
način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice ter
omogočajo odlaganje odpadkov samo lastnikom predmetnega
večstanovanjskega objekta. |
(4) Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja komunalnih
odpadkov, to je najkasneje do 6. ure na dan odvoza, zagotoviti da se
zabojnik prestavi iz zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu
odpadkov pa prazen zabojnik v najkrajšem možnem času, to je isti dan,
vrniti nazaj na zbirno mesto. |
(5) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih
stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi
zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov
upoštevati tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja
in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca. V novih zazidljivih
območjih je potrebno s prostorsko izvedbenimi akti predvideti tudi mesta
za zbiralnice ločeno zbranih frakcij, kakor tudi zbirna in prevzemna
mesta ločeno zbranih frakcij in ostanka komunalnih odpadkov. |
(6) Za
uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna
vozila, izvajalec v dogovoru z uporabniki določi skupno zbirno mesto, ki
je posebej urejen prostor, namenjen prepuščanju odpadkov na območjih,
kjer ni omogočen odvoz neposredno od povzročiteljev in prevzemno mesto
ter način zbiranja komunalnih odpadkov (zabojniki za različne vrste
odpadkov, predpisane posebne plastične vreče). Če je navedeno zbirno
mesto začasnega značaja, se opusti in sanira takoj, ko prenehajo
razlogi, zaradi katerih je bilo določeno. |
|
22. člen |
(1) Prevzemno mesto je začasno mesto, namenjeno prevzemu komunalnih
odpadkov. Prevzemno mesto mora biti določeno tako, da izvajalcu javne
službe omogoča prevzem in odvoz komunalnih odpadkov. Praviloma je na
javni površini, če so izpolnjeni pogoji za prevzem odpadkov iz tega
odloka. |
(2) Če
prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se ga lahko
določi tudi na zasebnem zemljišču. Prevzemno mesto je lahko od roba
prometne poti vozila za prevoz odpadkov oddaljeno največ 2 m. V primeru,
da je prevzemno mesto na željo uporabnika od roba prometne poti
oddaljeno več kot 2 m, ima izvajalec pravico zaračunati dodatne stroške,
ki nastanejo iz tega naslova kot dodatni storitvi »dostava zabojnika na
prevzemno mesto« in ne predstavljajo storitev javne službe. |
(3) Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe v dogovoru z
uporabnikom. V posebnih primerih, ko dogovora med izvajalcem in
uporabnikom ni mogoče skleniti, prevzemno mesto določi izvajalec javne
službe v sodelovanju s pristojnim medobčinskim inšpektoratom in o tem
obvesti uporabnika. |
(4) Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je tudi lokacija za odvoz
kosovnih odpadkov. Kosovne odpadke uporabnik odloži na prevzemno mesto
skladno z dogovorom z izvajalcem javne službe. |
(5) Zbirno in prevzemno mesto sta lahko na isti lokaciji. V tem primeru
je prevzemno mesto stalno mesto, namenjeno za postavitev zabojnikov za
zbiranje in prevzem komunalnih odpadkov. Pri njegovi postavitvi je
potrebno pridobiti soglasje upravljalca javne površine in je treba
upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in
požarno-varstvene predpise, tako določena prevzemna mesta pa ne smejo
ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. |
|
23. člen |
(1) Prevzemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec
komunalne odpadke prevzame in jih s komunalnimi vozili odpelje.
Praviloma so locirana ob uvozih k objektom. Do prevzemnega mesta mora
biti praviloma zagotovljen dostop smetarskim vozilom dolžine 9,8 m,
širine 3 m in višine 4 m. Če je dostopna pot ravna, mora biti široka
najmanj 3,5 m, svetla višina mora znašati najmanj 4 m, dostopna pot z
ovinkom pa mora biti široka najmanj 4 m. |
(2) Če
je cesta do prevzemnega mesta preozka, ima večji naklon kot 15 %, nima
urejenega in dovolj velikega obračališča za smetarsko vozilo ali ima
druge ovire, ki onemogočajo dostop s smetarskimi vozili, lahko izvajalec
javne službe določi prevzemno mesto na najbližji primerni lokaciji, ki
je dostopna smetarskemu vozilu. |
(3) Lastniki zemljišč ob dostopnih poteh do prevzemnih mest morajo
zagotoviti, da veje dreves ali drugih rastlin ne ovirajo prehoda
smetarskemu vozilu. Kolikor tega na poziv izvajalca javne službe ne
storijo, na njihove stroške obrez vej opravi izvajalec javne službe. |
(4) V
času popolne ali delne zapore ceste, ki smetarskim vozilom izvajalca
javne službe onemogoča dostop do prevzemnih mest na območju zapore, se
morata izvajalec javne službe in investitor dogovoriti o načinu
začasnega prevzemanja odpadkov. Investitor mora na svoje stroške
zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu ter
o tem obvestiti izvajalca javne službe in povzročitelje odpadkov. |
|
24. člen |
Mesto
praznjenja zabojnikov je prostor, praviloma na transportni poti
komunalnega vozila, kjer izvajalec izprazni zabojnike z odpadki oziroma
prevzame odpadke v plastičnih vrečah. Med prevzemnim mestom in mestom
praznjenja ne sme biti nobenih ovir, ki bi izvajalcu kakorkoli ovirale
prevoz zabojnikov (npr. stopnice, korita, škarpe ipd.). |
|
25. člen |
(1) Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter
skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do mest
prevzema. |
(2) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih komunalnih odpadkov
v zabojnike, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu,
poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti. |
(3) Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času zagotoviti nemoten dostop
izvajalca do prevzemnih mest. |
(4) Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma
odpeljati posebne plastične vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je
nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega
mesta ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja
delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto, ga je dolžan
očistiti. |
|
26. člen |
(1) Tipizirane vreče se lahko uporabijo občasno in izjemoma, ko se pri
uporabniku pojavijo večje količine mešanih komunalnih odpadkov oziroma
mešane embalaže. V primeru občasnega povečanja količine odpadkov so
uporabniki le-te dolžni odložiti v posebne plastične vreče za odpadke in
jih dostaviti na prevzemno mesto. Dobavo tipiziranih vrečk proti plačilu
zagotavlja izvajalec javne službe. |
(2) Tipizirane vrečke so opremljene z logotipom izvajalca javne službe.
Za zbiranje mešane embalaže je določena tipizirana vrečka rumene barve,
za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov tipizirana vrečka črne barve. Z
nakupom tipizirane vrečke je plačana tudi storitev odvoza komunalnih
odpadkov. Zaprte tipizirane vrečke se smejo postaviti le na prevzemno
mesto v času prevzema komunalnih odpadkov. |
(3) Za
povzročitelje na odročnih zaselkih, kjer odvoz ločeno zbranih komunalnih
odpadkov zaradi tehničnih omejitev naprav za zbiranje odpadkov ni
organiziran, se ločeno zbrani komunalni odpadki redno zbirajo v posebnih
plastičnih vrečah. |
(4) V
primeru iz tretjega odstavka tega člena so uporabniki odpadke dolžni na
dan odvoza dostaviti na prevzemno mesto. Uporabniki se morajo o takšnem
načinu odlaganja odpadkov z izvajalcem predhodno pisno dogovoriti. V tem
primeru izvajalec uporabniku zagotovi posebne vreče brezplačno,
uporabnik pa poravnava strošek storitve enako, kot da bi uporabljal
ustrezen zabojnik. Za obračunavanje storitve se upošteva zabojnik 80 l,
glede na 2x mesečni odvoz. V primeru, da je v gospodinjstvu le ena oseba
pa 40 l. |
|
27. člen |
(1) Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na »eko otokih« poteka po vrstah
odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo. |
(2) Ekološki otok je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za
ločeno zbiranje posameznih ločenih frakcij. |
(3) Praviloma so na posamezni lokaciji eko otoka postavljeni vsaj 3
zabojniki, in sicer zabojnik za papirno embalažo in papir, mešano
embalažo ter za stekleno embalažo, praviloma volumna 1100 l, glede na
potrebe pa lahko tudi manj ali več zabojnikov ter po potrebi manjšega
ali večjega volumna. Namenski zabojniki na »eko otokih« so: |
– zabojnik z modrim pokrovom (Papirna embalaža) za zbiranje papirja in
drobne lepenke, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke. V
zabojniku za papir se zbirajo pisarniški papir, časopisi, revije,
prospekti, papirnate vrečke, karton, lepenka, pisemski in ovojni papir,
pisma, kuverte, zvezki, knjige, embalažni papir, zložena papirna ali
kartonska embalaža; |
– zabojnik z zelenim pokrovom (Steklena embalaža) za zbiranje odpadne
embalaže iz stekla. V zabojniku za stekleno embalažo se zbirajo vse
vrste praznih in čistih steklenic in steklenih kozarcev brez pokrovčkov; |
– zabojnik z rumenim pokrovom (Mešana embalaža) za zbiranje ostale
odpadne embalaže iz plastike in sestavljenih materialov in odpadne
embalaže iz kovine. V zabojniku za ostalo odpadno embalažo se zbirajo
prazne pločevinke in konzerve, plastična folija, plastenke, plastični
kozarci, sestavljena embalaža tetrapak, vrečke PVC. |
(4) Stroški nabave in postavitev zabojnikov iz prejšnjega odstavka se
financirajo iz sredstev izvajanja gospodarske javne službe zbiranja.
Ekološke otoke z okolico je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec. |
(5) Izvajalec mora opravljati stalen nadzor nad »eko otoki« tako, da v
primeru potreb sistematično uredi pogostejše praznjenje zabojnikov ali
pa v skladu s predhodnim soglasjem občinskega organa na »eko otok«
namesti dodatne zabojnike oziroma poveča kapaciteto zabojnikov. |
(6) Pravnim osebam ni dovoljeno odlaganje odpadkov na ekoloških otokih.
Izvajalec jim nudi možnost najema ekološkega otoka skladno s cenikom. |
(7) Zabojniki na »eko otokih« morajo biti opremljeni z navodili, kaj
vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec uporabnike obvešča v
okviru obveščanja in osveščanja na krajevno običajen način. |
(8) Kakršnokoli odlaganje poleg zabojnikov je prepovedano. |
9) Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na »eko otokih« se izvaja na
celotnem območju Občine Tržič in je obvezno za vse uporabnike iz
gospodinjstev. |
|
28. člen |
(1) Lokacije ekoloških otokov določi pristojni občinski organ v
sodelovanju z izvajalcem in krajevno skupnostjo, v kateri se ekološki
otok namešča. |
(2) Ekološki otok se praviloma namešča na javnih površinah in drugih
zemljiščih, ki so v lasti Občine Tržič, izjemoma pa tudi na zemljiščih v
lasti pravne osebe ali posameznika, če je pridobljeno ustrezno soglasje
oziroma drugače dovoljena uporaba zemljišča za postavitev ekološkega
otoka. |
(3) Izvajalec je dolžan vzpostaviti in voditi evidenco o lokacijah
ekoloških otokov, o številu in vrsti namenskih zabojnikov ter pogostosti
odvoza. |
|
29. člen |
(1) Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za
ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer
povzročitelji komunalnih odpadkov iz območja Občine Tržič izvajalcu
javne službe zbiranja te komunalne odpadke prepuščajo. Zbirni center za
območje Občine Tržič je na vhodu na odlagališče Kovor v zapiranju
(v nadaljevanju; zbirni center). |
(2) V
zbirnem centru se lahko izvaja tudi dejavnost razvrščanja, prebiranja,
obdelave in predelave posameznih odpadkov, če to ni v neskladju s
predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Te dejavnosti lahko izvajajo le
s strani izvajalca zbiranja pooblaščene osebe. |
(3) Izvajalec je dolžan skrbeti za tekoče vzdrževanje in čistočo
zbirnega centra. |
|
30. člen |
(1) Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom, ki so vključeni v sistem
ravnanja z odpadki na območju Občine Tržič. |
(2) Uporabnik se mora pred odložitvijo odpadkov na zbirnem centru
identificirati z veljavnim osebnim dokumentom in z dokazilom, da je kot
uporabnik vključen v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine Tržič.
Dokazilo je potrdilo o poravnanih obveznostih za storitev ravnanja z
odpadki za pretekli mesec. V primeru, da uporabnik zavrne
identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti. |
(3) Uporabnik iz gospodinjstva lahko brezplačno odda do 1 m3
komunalnih odpadkov mesečno, ki se zbirajo v zbirnem centru vendar
največ 4 m3 letno. Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca
pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike. |
(4) Uporabnik iz gospodinjstva lahko proti plačilu skladno s cenikom
izvajalca, na zbirni center odloži tudi več kot 4 m3 odpadkov
letno. |
(5) V
zbirnem centru lahko odpadke oddajo tudi pravne osebe, samostojni
podjetniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V tem
primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom
izvajalca. |
(6) Kdor
odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške
odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če tega ne stori, se o
prekršku obvesti Medobčinski inšpektorat Kranj. |
|
31. člen |
(1) Režim zbiranja odpadkov v zbirnem centru določi izvajalec. |
(2) Obratovalni čas določi izvajalec. Uporabniki lahko odpadke v zbirnem
centru odložijo le v času obratovanja. |
|
32. člen |
(1) Na
območju Občine Tržič izvajalec najmanj enkrat letno organizira zbiranje
nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s posebno prilagojeno in opremljeno
premično zbiralnico nevarnih frakcij. |
(2) Nevarni odpadki iz gospodinjstev so ostanki običajnih sredstev in
pripomočkov, ki se v gospodinjstvu dnevno uporabljajo, in njihova
embalaža. |
(3) Zbiranje nevarnih odpadkov poteka na način in v skladu s terminskim
planom, kot ga določi izvajalec. O načinu in terminih zbiranja mora
izvajalec obvestiti najmanj 14 dni pred zbiranjem uporabnike z
naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, skupaj s seznamom
nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, ki jih zbira. |
(4) Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke oddajo tudi v
zbirnem centru za ločeno zbiranje odpadkov. |
(5) Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati pooblaščenim
organizacijam, ki v nadaljevanju poskrbijo za predelavo oziroma
odstranjevanje. |
(6) Uporabniki – pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in
posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo za zbiranje in
odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim
prevzemnikom nevarnih odpadkov. |
|
33. člen |
(1) Na
območju Občine Tržič izvajalec najmanj enkrat letno organizira zbiranje
kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. |
(2) Zbiranje kosovnih odpadkov poteka na način in v skladu s terminskim
planom, kot ju določi izvajalec. O načinu in terminih zbiranja mora
izvajalec uporabnike z naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen
način, obvestiti najmanj 14 dni pred zbiranjem, skupaj s seznamom
kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki jih zbira. |
(3) V
okviru javne službe mora biti zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov
v zbirnem centru do največ 3 m3 na posamezno gospodinjstvo in
od povzročiteljev v gospodinjstvih po sistemu »na klic od vrat do vrat«
v skladu z letnim planom največ 2 krat po 1 m3. |
(4) Do
brezplačnega prevzema v zbirnem centru in odvoza kosovnih odpadkov po
sistemu »na klic od vrat do vrat« skladno s količinami iz prejšnjega
odstavka je upravičeno gospodinjstvo, ki plačuje stroške ravnanja z
odpadki. Datum in uro odvoza kosovnih odpadkov izvajalec javne službe in
uporabnik medsebojno uskladita in dogovorita. |
(5) Prevzemanje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki presega količine
iz tretjega odstavka tega člena ni redna storitev prevzemanja kosovnih
odpadkov in se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe. |
(6) Če
povzročitelj sam pripelje kosovne odpadke na zbirni center, jih mora
odložiti na mestu, ki je za to določeno. V primeru zahteve pooblaščenega
delavca izvajalca, mora povzročitelj predložiti dokazilo o plačanem
ravnanju z odpadki za pretekli mesec. Če povzročitelj zavrne
identifikacijo nima pravice uporabe infrastrukturnega objekta zbirnega
centra. |
(7) Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz
poslovne dejavnosti. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku
izvajalca javne službe. |
(8) Imetniki kosovnih odpadkov morajo, preden prepustijo te odpadke
izvajalcu javne službe, zagotoviti, da se kosovni odpadek večjih
dimenzij razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje
pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno
nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. Povzročitelj
komunalnih odpadkov mora zagotoviti odstranitev odpadkov, ki jih
izvajalec v času odvoza ni dolžan odpeljati, in sicer najkasneje
naslednji dan. |
|
34. člen |
(1) V
zbirnem centru izvajalca javne službe lahko gradbene odpadke prepustijo
fizične osebe. |
(2) Manjšo količino gradbenih odpadkov, ki letno ne presega 1,5 m3
na gospodinjstvo, ki plačuje stroške ravnanja z odpadki po tem odloku,
lahko povzročitelji pripeljejo v zbirni center izvajalca javne službe in
jih brezplačno odložijo na za to pripravljen prostor. Sprejem odpadkov,
ki presega ta normativ, izvajalec obračuna po veljavnem ceniku. |
|
35. člen |
(1) Povzročitelji odpadkov morajo z azbestnimi odpadki ravnati v skladu
z vsakokratnim predpisom o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest. |
(2) Povzročitelji odpadkov, ki vsebujejo azbest, strešno kritino, ki
vsebuje azbest in je bila vgrajena v objekt na območju izvajanje javne
službe, predajo v zbirnem centru izvajalca javne službe proti plačilu.
Stroški prevoza so breme povzročitelja odpadka. |
(3) Občina lahko subvencionira odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest,
kar se uredi s sklepom, ki ga sprejme občinski svet. |
|
36. člen |
(1) Redni odvoz ločeno zbranih komunalnih odpadkov iz individualnih
zbiralnic opravlja izvajalec skladno z letnim razporedom odvoza
komunalnih odpadkov in programom ločenega zbiranja odpadkov. |
(2) Razpored oziroma program mora izvajalec objaviti na svojih spletnih
straneh oziroma na krajevno običajen način. |
(3) Izvajalec je dolžan odpadke zbirati in odvažati na naslednji način: |
– odpadna embalaža: najmanj 1-krat na dva tedna, |
– biološko razgradljivi odpadki: najmanj 1x tedensko v poletnem času (od
1. 4. do 30. 9.) in najmanj 1x na dva tedna v zimskem času (od 1. 10. do
31. 3.), |
– mešani
komunalni odpadki: najmanj 1-krat na dva tedna, |
– za vse
vrste ločeno zbranih odpadkov na eko otokih: 1x tedensko oziroma po
potrebi, |
– kosovni odpadki: najmanj 1x letno ter stalno zbiranje na zbirnem
centru, |
– nevarni odpadki: najmanj 1x letno ter stalno zbiranje na zbirnem
centru. |
(4) Pogostost odvozov določi izvajalec na podlagi podatkov iz evidenc
izvajalca o prevzetih količinah in vrstah odpadkov v preteklih treh
letih. |
(5) V
zaključenih naseljih se lahko uvede manj pogost odvoz odpadkov od
splošno določenega v Občini Tržič, če 75 % vseh uporabnikov v tem
naselju da svoje soglasje k temu, da se zabojniki praznijo manj pogosto.
Izvajalec začne z zbiranjem soglasij potem, ko mu za manj pogosto
pobiranje odpadkov da pobudo najmanj 25 % vseh uporabnikov v naselju. |
(6) Izvajalec odvaža komunalne odpadke samo s posebej urejenimi
komunalnimi vozili. Komunalni odpadki iz ekoloških otokov in kosovni
odpadki se odvažajo z odpadkom primernim vozilom. |
|
37. člen |
V
primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, obilno
deževje ipd.) ali z izvajalcem v naprej dogovorjenih večjih ovir na
dovozu k prevzemnemu mestu (prekopi na dovozu, parkirani avtomobili
ipd.) ali zaradi praznikov oziroma dela prostih dni, je izvajalec dolžan
opraviti odvoz najkasneje v dveh delovnih dneh po prenehanju višje sile,
po odstranitvi ovire oziroma po praznikih oziroma dela prostih dneh. |
|
B. OBDELAVA MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV |
|
38. člen |
(1) Izvajalec GJS zbiranja odpadkov je dolžan mešane komunalne odpadke,
biološko razgradljive odpadke in ločeno zbrane odpadke oddajati
ustreznim predelovalcem le-teh, pri čemer lahko mešane komunalne odpadke
predeluje le s strani Občine Tržič potrjen izvajalec GJS obdelave
mešanih komunalnih odpadkov, kateremu je občina podelila koncesijo. |
(2) Gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov
obsega obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Obdelava mešanih komunalnih
odpadkov mora biti zagotovljena za vse mešane komunalne odpadke, ki
nastajajo na območju občine. |
(3) Obdelava mešanih komunalnih odpadkov se zagotavlja v centru za
ravnanje s komunalnimi odpadki, ki ga upravlja izvajalec gospodarske
javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov (v
nadaljevanju: izvajalec obdelave). |
(4) Izvajalec obdelave mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so
določene za upravljavca centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, v
predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. |
(5) Izvajalec obdelave mešanih komunalnih odpadkov mora zagotavljati
tudi transport odpadkov do izvajalca GJS odstranjevanja oziroma
odlaganja odpadkov. |
|
C. ODLAGANJE OSTANKOV PREDELAVE ALI ODSTRANJEVANJE KOMUNALNIH ODPADKOV |
|
39. člen |
(1) Za
gospodarsko javno službo odstranjevanje in odlaganje ostankov predelave
mešanih komunalnih odpadkov Občina Tržič podeli koncesijo. |
(2) Izvajalec gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec odlaganja)
mora obdelane odpadke odlagati samo na urejeno odlagališče v skladu s
poslovnikom odlagališča. |
(3) Pred
odstranjevanjem ali odlaganjem preostanka MKO po obdelavi je izvajalec
odlaganja dolžan sprejete odpadke stehtati in voditi vse ustrezne
evidence skladno z veljavno zakonodajo. |
(4) Odlagališče odpadkov upravlja izvajalec odlaganja v skladu s
tehnično dokumentacijo in poslovnikom odlagališča. |
(5) Izvajalec odlaganja mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki
so določene za upravljavca odlagališča za nenevarne odpadke, v predpisu,
ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. |
(6) Izvajalec javne službe odlaganja komunalnih odpadkov obračunava tudi
strošek okoljske dajatve. |
|
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCEV IN UPORABNIKOV STORITEV JAVNE
SLUŽBE |
|
40. člen |
Izvajalec posamezne službe ravnanja z odpadki mora zagotavljati: |
– redni
prevzem komunalnih odpadkov, |
– izredni prevzem nenevarnih odpadkov, |
– tehtanje odpadkov, ki se oddajo pooblaščenim zbiralcem frakcij
(odpadna embalaža, ločene frakcije, nevarne frakcije) za nadaljnjo
obdelavo oziroma izvajalcu obdelave mešanih komunalnih odpadkov, |
– vizualni pregled odpadkov pred prevzemom, |
– oddajo
ločeno zbranih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem, |
– predhodno skladiščenje pred oddajo v nadaljnjo obdelavo in odlaganje, |
– vodenje evidenc odpadkov, |
– druge
naloge v skladu s predpisi. |
|
41. člen |
(1) Uporabnik storitev javnih služb (v nadaljevanju; uporabnik) na
območju občine po tem odloku je izvirni povzročitelj, katerega delovanje
ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov in je vpisan v
evidenco uporabnikov, ki jo vodi izvajalec zbiranja. |
(2) Uporabnik mora: |
– oddajati vse nevarne odpadke v zbirnem centru ali v premične
zbiralnice nevarnih odpadkov; |
– oddajati vse kosovne odpadke v zbirnem centru ali na prevzemnih mestih
ob določenem času po predhodnem naročilu; |
– oddajati ločeno zbrane odpadke v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov
na ekoloških otokih in v zbirnem centru; |
– oddajati biološke odpadke v zabojnike za biološke odpadke, razen če
jih sam hišno kompostira; |
– oddajati mešane odpadke v zabojnike za mešano zbiranje odpadkov. |
(3) Uporabnik je dolžan zagotavljati: |
– zbiranje komunalnih odpadkov tako, da pred njihovo oddajo ne škodijo
okolju; |
– da so
zabojniki in namenske vreče na dan prevzema postavljene na prevzemno
mesto; |
– da se
po prevzemu komunalnih odpadkov zabojnike namesti nazaj na zbirno mesto,
če zbirno in prevzemno mesto nista na istem kraju; |
– da so
pokrovi na zabojnikih in namenske vreče na prevzemnih mestih zaprte; |
– da je
okolica zbirnih in prevzemnih mest čista; |
– dostop
do prevzemnega mesta za smetarska vozila; |
– odstranjevanje snega ob zabojnikih ter čiščenje pokrovov zabojnikov; |
– prijavo pri izvajalcu zbiranja, ki ga vpiše v evidenco uporabnikov; |
– prijavo novih okoliščin, ki vplivajo na izvajanje in obračun storitve
javnih služb, izvajalcu zbiranja takoj, ko nastanejo oziroma najkasneje
v petih dneh po nastanku, kar dokaže z ustreznim dokumentom; spremembe
postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznostih; |
– redno
plačevanje storitve javne službe. |
|
42. člen |
Pravice
uporabnika so: |
– trajna, nemotena in kvalitetna storitev javnih služb; |
– uporaba zabojnikov za odpadke; |
– pravica do uskladitve prostornine in števila zabojnikov z njegovimi
potrebami, ki začne veljati s prvim dnem naslednjega meseca po vpisani
spremembi v evidenco uporabnikov; |
– da v
osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu zbiranja; |
– da je
obveščan o storitvah javnih služb; |
– naročanje dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca zbiranja. |
|
43. člen |
(1) Povzročiteljem odpadkov je prepovedano: |
– ravnati s komunalnimi odpadki na območju Občine Tržič v nasprotju z
določili tega odloka, |
– opustiti uporabo storitev javne službe, |
– odlagati komunalne odpadke v naravo, |
– med
sabo mešati različne vrste komunalnih odpadkov, ki sodijo v različne
zabojnike po tem odloku, |
– odlagati odpadke, ki niso opredeljeni kot komunalni odpadki, v
zabojnike za komunalne odpadke, |
– odlagati odpadke izven zabojnikov za odlaganje komunalnih odpadkov, |
– samovoljno premikati zabojnike za ločeno zbiranje frakcij iz določene
lokacije na drugo lokacijo, |
– brskati po zabojnikih za zbiranje komunalnih odpadkov in iz njih
odnašati zbrane komunalne odpadke, |
– odnašati zbrane kosovne odpadke iz prevzemnih mest in zbirnega centra, |
– razmetavati odpadke ali drugače onesnažiti prevzemna mesta, |
– onesnažiti okolico zbiralnic, premične zbiralnice nevarnih odpadkov
ali zbirnega centra, |
– prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso tipizirane, |
– sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso
namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov, |
– poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe, |
– lepiti
plakate in obvestila na zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov,
pisati, risati po njih ali jih barvati. |
(2) V
zabojnike ali tipizirane vreče, ki so namenjene mešanim komunalnim
odpadkom, je prepovedano odlagati, zlivati ali postavljati: |
– nevarne odpadke, |
– ločene
frakcije komunalnih odpadkov (embalažo, papir in papirno embalažo,
steklo in stekleno embalažo, biološke odpadke, les …), |
– gradbeni material, kamenje, |
– bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, |
– tople
ogorke in topel pepel, |
– kosovne odpadke, |
– tekoče
odpadke, gošče in usedline, ne glede na vrsto odpadka. |
|
VI. VIRI
FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE |
|
44. člen |
Izvajalci javnih služb pridobivajo sredstva iz: |
– storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov; |
– storitev obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov; |
– storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov; |
– sredstev občinskega proračuna; |
– sredstev državnega proračuna in državnih skladov; |
– prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin; |
– drugih
virov. |
|
45. člen |
(1) Cena
storitev javne službe se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi, ki
urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
(2) Ceno
storitev predlagajo izvajalci javnih služb enkrat letno z elaboratom, ki
ga predložijo pristojnemu občinskemu uradu v pregled, župan pa ga
predloži občinskemu svetu v potrditev. Občinski svet določi potrjeno
ceno storitev in morebitno subvencijo, izvajalci javnih služb pa
oblikujejo ter na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način
objavijo cenik s potrjeno in prodajno ceno storitev. |
(3) Cena
storitev javne službe se oblikuje za enoto količine posamezne storitve
tako, da se izvajalcu javne službe pokrijejo vsi stroški ravnanja s
komunalnimi odpadki. |
(4) Če
občinski svet potrdi ceno, ki ne pokriva celotne cene, mora za razliko
občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine. Uporabnike, upravičene
do subvencije, ter višino subvencije s sklepom določi občinski svet. |
(5) Cena
posamezne storitve je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene
opravljanja storitev. |
(6) Občina in izvajalci javnih služb vsa vprašanja glede najema javne
infrastrukture in plačevanja stroškov javne infrastrukture urejajo s
pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih
služb s področja ravnanja s komunalnimi odpadki. |
(7) Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov
se uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev
za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih. |
(8) S
plačilom, ki ga upravljavec odlagališča zaračuna za storitve odlaganja
odpadkov, morajo biti kriti vsi stroški, povezani z gradnjo in
obratovanjem odlagališča, finančnim jamstvom v skladu s predpisom, ki
ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, in predvideni stroški
zapiranja odlagališča ter stroški za izvedbo ukrepov varstva okolja po
zaprtju za obdobje najmanj 30 let. |
|
46. člen |
(1) Izvajalec ceno storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki,
izraženo v kg, uporabnikom zaračuna glede na prostornino zabojnika in
pogostost odvoza zabojnika iz 36. člena tega odloka, in sicer tako, da
se najmanj enkrat letno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju
zbranih komunalnih odpadkov v občini na uporabnike glede na prostornino
zabojnika in pogostost odvoza zabojnika iz 36. člena tega odloka. |
(2) Izračun se naredi ločeno za biološko razgradljive kuhinjske odpadke
in zeleni vrtni odpad ter ločeno za preostale določene vrste komunalnih
odpadkov. |
(3) Pogostost odvoza biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in
zelenega vrtnega odpada ter preostalih določenih vrst komunalnih
odpadkov določi izvajalec javne službe v letnem programu ravnanja z
odpadki v skladu z veljavnimi predpisi. |
(4) V
primeru, da v večstanovanjskih objektih več uporabnikov skupaj uporablja
isti zabojnik, se strošek storitve javne službe in ostali stroški vezani
na ravnanje z odpadki razdelijo na število uporabnikov. |
(5) Za
počitniške hišice, v katerih ni stalno prijavljenih prebivalcev, se cena
storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, izražena v kg, zaračuna
uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika in pogostost
odvoza zabojnika, pri čemer se za pogostost odvoza zabojnika šteje
najmanjša pogostost odvoza, ki je v skladu s predpisi določena v letnem
programu ravnanja z odpadki. V kolikor ni podatka o velikosti zabojnika,
se za prostornino zabojnika šteje najmanjša velikost zabojnika. |
|
47. člen |
(1) Izvajalec javne službe mora prikazati porazdelitev količine
opravljene storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med
uporabnike. Obvestilo mora biti zagotovljeno na krajevno običajen način
in stalno dostopen na spletni strani izvajalca javne službe. |
(2) Izvajalec je dolžan izvršiti poračun količine opravljenih storitev v
posameznem letu vsaj enkrat med letom ali konec leta izvajati t. i.
količinski poračun. |
(3) Izvajalec je dolžan izvršiti letni poračun za razliko med vnaprej
določeno lastno ceno storitve, ki je izračunana na podlagi načrtovanih
količin in ocenjenih stroškov za obračunsko obdobje ter realizirano ceno
storitve izračunano na podlagi dejansko doseženih količin in dejansko
doseženih stroškov v obračunskem obdobju. |
(4) Izvajalec upošteva za obračunsko obdobje koledarsko leto, morebitni
poračuni pa se izvedejo v enkratnem znesku najkasneje do 31. 3. za
preteklo leto. |
(5) Izvajalec pripravi Elaborat cen, iz katerega bo razvidna tudi
razlika med dejansko obračunsko ceno in potrjeno ceno, ki predstavlja
poračun in ga predloži v potrditev. |
|
48. člen |
(1) Na
območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora
novi povzročitelj odpadkov izvajalcu zbiranja pisno prijaviti začetek
uporabe nepremičnine, ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov,
najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom
povzročanja odpadkov in se z izvajalcem zbiranja dogovoriti o kraju
prevzemnega mesta, številu predpisanih zabojnikov za zbiranje odpadkov
in njihovi dobavi ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne
službe. Izvajalec zbiranja izvede vpis v evidenco uporabnikov,
povzročitelj tako postane uporabnik. Novi uporabniki morajo izvajalcu
zbiranja sporočiti podatke o številu stanovalcev ali zaposlenih oziroma
drugih oseb, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravljajo dela v
prostorih ali na površinah uporabnika in uporabni površini poslovnih
prostorov ter o vrsti dejavnosti, ki se bo izvajala. |
(2) Uporabnik je dolžan najkasneje v petih dneh po nastanku spremembe
pisno obvestiti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi podatkov, ki
vplivajo na obračun storitev javne službe. |
(3) Če
se ugotovi, da je uporabnik odpadkov izvajalca zbiranja oškodoval s
posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega
odstavka, lahko izvajalec zbiranja povzročitelju odpadkov zaračuna
razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne
službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval
pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja
tudi v primeru, da podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso
poslani pravočasno. Prav tako izvajalec zbiranja ni dolžan vračati
preveč zaračunane storitve javne službe, če mu uporabnik odpadkov ni
pravočasno sporočil nastale spremembe. |
|
49. člen |
(1) Stroške storitev javne službe so dolžni plačevati vsi uporabniki, za
katere je organizirana storitev javne službe. |
(2) Obveznost plačila storitev javne službe nastane za uporabnike z
dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju ali ko
uporabniki pričnejo uporabljati stanovanje, počitniški objekt ali
poslovne prostore. |
(3) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta
uporabnikov storitev ne odvezuje plačila stroškov ravnanja z odpadki,
razen v izjemnih primerih, kot so šolanje v tujini, zdravljenje, bivanje
v domu upokojencev, prestajanje zaporne kazni ipd., pri čemer mora biti
izpolnjen pogoj neuporabe objekta neprekinjeno vsaj šest mesecev.
Izostanek mora biti podprt s pisnimi dokazili pristojnih organov.
Oprostitev plačila se ne nanaša na ceno javne infrastrukture. |
(4) Dijake in študente, ki imajo stalno prebivališče v Občini Tržič,
začasno pa izven območja te občine, se v tekočem šolskem letu (od
septembra oziroma oktobra do vključno junija) oprosti plačila stroškov
za storitve za to obdobje, ob predložitvi potrdila o šolanju in potrdila
o začasnem prebivališču. Oprostitev plačila se začne izvajati v
naslednjem mesecu po predložitvi zahtevanih potrdil, preostali čas v
letu se obračun izvaja na način, določen za gospodinjstva. Oprostitev
plačila se ne nanaša na ceno javne infrastrukture. |
(5) Če
uporabnik ne plača računa in ne vloži ugovora na obračun storitve javnih
služb, mu izvajalec javne službe izda opomin. Če uporabnik ne plača
računa niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, izvajalec javne službe
ravna v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje. |
|
50. člen |
(1) Uporabniki so dolžni izvajalcu posredovati točne podatke o dejstvih,
ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe (ime in naslov,
dejavnost, število oseb, velikost zabojnika) ter izvajalca sproti
obveščati o vseh spremembah teh podatkov. |
(2) Za
evidenco podatkov o vrsti in prostornini zabojnika za odpadke ter
njihovi lokaciji skrbi izvajalec zbiranja. |
|
51. člen |
(1) Če
uporabnik v roku 30 dni od nastale spremembe izvajalcu ne sporoči
potrebnih podatkov za obračun ravnanja z odpadki, ima izvajalec pravico
pridobiti podatke iz uradnih evidenc. |
(2) Izvajalec mora najmanj na tri mesece obnavljati podatke o številu
uporabnikov na posameznem naslovu. |
(3) Občina je dolžna v okviru pristojnosti omogočiti izvajalcu zbiranja
pridobitev potrebnih podatkov o uporabnikih za obračun iz drugega
odstavka 45. člena tega odloka, in sicer: |
– število oseb s stalnim in začasnim bivališčem po naslovu bivanja na
območju občine; |
– podatke o nosilcih gospodinjstev. |
(4) V
primeru, da izvajalec ne more pridobiti podatkov na način iz prejšnjega
odstavka, se za obračun storitve javne službe upošteva naslednja ocena
števila uporabnikov na posameznem naslovu: |
– za
stanovanje: štiri osebe, |
– za
hiše: šest oseb. |
(5) Za
pravilno ugotovitev dejanskega stanja lahko izvajalec določi tudi
izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov in stroški
izvedenskega mnenja bremenijo uporabnika. |
|
VII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE
SLUŽBE |
|
52. člen |
(1) Za
izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih
odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura: |
– zemljišče, objekti in naprave zbirnega centra za prevzemanje, zbiranje
in skladiščenje; |
– zemljišče in/ali objekti zbiralnic oziroma ekoloških otokov. |
(2) Za
izvajanje gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih
odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura: |
– zemljišča, objekti in naprave za obdelavo. |
(3) Za
izvajanje gospodarske javne službe odlaganje ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska
javna infrastruktura: |
– zemljišča, objekti in naprave odlagališča nenevarnih odpadkov. |
(4) Zemljišča iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena se
lahko zagotovi tudi pogodbeno. |
(5) Zemljišča, objekte in naprave iz drugega in tretjega odstavka tega
člena mora zagotoviti izvajalec teh gospodarskih javnih služb. |
|
VIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE |
|
53. člen |
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja Medobčinski
inšpektorat Kranj, če zakon ne določa drugače. |
(2) Komunalni nadzornik izvajalca in pooblaščeni delavci izvajalca
izvajajo nadzor ustreznosti vsebin namenskih zabojnikov in posebnih
plastičnih vreč. |
(3) V
primeru, ko zavezanec ne izvrši odločbe, izdane na podlagi prvega
odstavka tega člena, v roku, določenem v odločbi, občinski inšpektor
lahko odredi prisilno izvršitev odločbe na stroške zavezanca. |
(4) Izvajalci posameznih služb ravnanja z odpadki so dolžni ugotavljati
nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. |
(5) V
primeru neupoštevanja določil tega odloka, lahko izvajalec uporabniku
izreče opozorilo, o nadaljnjih kršitvah pa obvesti Medobčinski
inšpektorat Kranj. |
|
IX. KAZENSKE DOLOČBE |
|
54. člen |
(1) Z
globo 1.000 EUR se za prekršek sankcionira izvajalec zbiranja, če: |
1. ne
zagotovi enkrat letno čiščenja zabojnikov za biološke odpadke (tretji
odstavek 16. člena), |
2. onesnaži prevzemno mesto (četrti odstavek 25. člena), |
3. ne
odpelje odpadkov v določenem času (tretji odstavek 36. člena), |
4. ne
čisti in ne vzdržuje ekoloških otokov (četrti odstavek 27. člena), |
5. ne
vodi evidence ekoloških otokov (tretji odstavek 28. člena), |
6. ne
čisti in ne vzdržuje zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov (tretji
odstavek 29. člena), |
7. ne
organizira enkrat letno zbiranja nevarnih odpadkov (prvi odstavek
32. člena), |
8. ne
organizira enkrat letno zbiranja kosovnih odpadkov (prvi odstavek
33. člena), |
9. ne
opravlja stalnega nadzora nad ekološkimi otoki in ne uredi pogostejšega
praznjenja zabojnikov ali ne namesti dodatnih zabojnikov, če bi to moral
storiti (peti odstavek 27. člena), |
10. ne
opravi odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh delovnih dneh po
prenehanju ovire ali višje sile (37. člen). |
(2) Z
globo 500 EUR se sankcionira odgovorna oseba izvajalca, ki stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
55. člen |
(1) Z
globo 1.500 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba: |
1. če se
ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki (prvi odstavek
8. člena), |
2. če
odpadkov ne zbira ločeno (tretji odstavek 11. člena), |
3. če ne
omogoči neoviranega dostopa do prevzemnega mesta (tretji odstavek
23. člena), |
4. če
odloži odpadke izven za to določenih odlagališč oziroma za to določenih
krajev (drugi odstavek 19. člena), |
5. če ne
posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun
ravnanja z odpadki, ter spremembah teh podatkov (prvi in drugi odstavek
48. člena), |
6. če ne
zamenja obstoječega zabojnika za odpadke za večjega ali si pri izvajalcu
ne priskrbi posebne plastične vreče za odpadke (deseti odstavek
12. člena), |
7. če
odlaga komunalne odpadke v naravo (tretja alinea prvega odstavka
43. člena), |
8. če
odlaga odpadke na ekološki otok (šesti odstavek 27. člena). |
(2) Z
globo 400 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. |
(3) Z
globo 1.000 EUR se sankcionira uporabnik – samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
(4) Z
globo 400 EUR se sankcionira uporabnik – posameznik, ki stori prekršek
iz 1.–7. točke prvega odstavka tega člena ali če odlaga odpadke poleg
zabojnikov (osmi odstavek 27. člena). |
|
56. člen |
(1) Z
globo 300 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba: |
1. če
kot povzročitelj začasne ovire na dovozu k prevzemnim mestom ne zagotovi
ustreznega zbiranja odpadkov na začasnem prevzemnem mestu (četrti
odstavek 23. člena), |
2. če ne
vzdržuje zbirnega in prevzemnega mesta ali ne skrbi za to, da so pokrovi
zabojnikov in namenske vreče zaprti (četrta alineja tretjega odstavka
41. člena), |
3. če po
opustitvi začasnih zbirnih in prevzemnih mest le- teh takoj ne sanira in
očisti (šesti odstavek 21. člena), |
4. če ne
odlaga komunalnih odpadkov na zbirnih mestih ter v predpisane zabojnike
za odpadke ali posebne plastične vreče (drugi odstavek 41. člena), |
5. če
brska po zabojnikih in iz njih odnaša zbrane komunalne odpadke (osma
alineja prvega odstavka 43. člena), |
6. če
razmetava odpadke ali drugače onesnaži prevzemna mesta (deseta alineja
prvega odstavka 43. člena), |
7. če po
izpraznitvi zabojnika za odpadke le-te isti dan ne vrne na zbirno mesto
(tretja alineja tretjega odstavka 41. člena), |
8. če
odlaga prepovedane odpadke v posode za komunalne odpadke (drugi odstavek
15. člena), |
9. če
dotrajane posode za odpadke ne nadomesti z novimi (prvi odstavek
16. člena), |
10. če
ne odloži ločeno zbranih odpadkov na zbirnih centrih za ločeno zbiranje
odpadkov po navodilih izvajalca ali če jih odloži izven zbirnega centra
(tretji in šesti odstavek 30. člena), |
11. če
med sabo meša različne vrste komunalnih odpadkov, ki sodijo v različne
zabojnike (četrta alineja prvega odstavka 43. člena), |
12. če
odlaga komunalne odpadke v napačen zabojnik (prvi odstavek 15. člena), |
13. če
sežiga in/ali odlaga odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso
namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (trinajsta alineja
prvega odstavka 43. člena). |
(2) Z
globo 100 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. |
(3) Z
globo 300 EUR se sankcionira uporabnik – samostojni podjetnik posameznik
ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena. |
(4) Z
globo 100 EUR se sankcionira uporabnik – posameznik, ki stori prekršek
iz prvega odstavka tega člena. |
|
57. člen |
(1) Z
globo 800 EUR se za prekršek sankcionira tudi organizator kulturnih,
športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za odpadke in ne
poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov
(prvi odstavek 18. člena). |
(2) Z
globo 400 EUR se za prekršek prejšnjega odstavka tega člena sankcionira
odgovorna oseba organizatorja. |
|
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
58. člen |
(1) Izvajalec vsem uporabnikom iz gospodinjstev, ki so vključeni v
sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki ob začetku veljavnosti
Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Tržič tj. od
12. 6. 2010 in uporabnikom, ki so se v ta sistem vključili do 1. 6. 2011
potrebne zabojnike za biološko razgradljive odpadke ter zabojnike za
odpadno embalažo da v brezplačno uporabo za obdobje do konca leta 2016.
Po tem obdobju uporabniki lahko odkupijo te zabojnike po simbolični ceni
1 € z vključenim DDV-jem. |
(2) V
primeru, da se uporabniki ne odločijo za odkup zabojnikov iz prejšnjega
odstavka postanejo po 1. 1. 2017 najemniki teh zabojnikov. |
|
59. člen |
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 007-0002/2016 |
Tržič,
dne 26. maja 2016 |
|
Župan |
Občine Tržič |
mag. Borut Sajovic l.r. |
|