|
Na podlagi prvega odstavka 6. člena
Zakon o občinskem redarstvu
(Uradni list RS, št. 139/2006, ZORed), in Smernic za izdelavo občinskega
programa varnosti (MNZ RS, februar 2007), je občinski svet Občine
Komenda na predlog župana Tomaža Drolca na svoji 32. seji, dne
17.06.2010, sprejel |
|
OBČINSKI PROGRAM
VARNOSTI |
|
OBČINE KOMENDA |
|
UVOD |
|
Osnovni podatki o
Občini Komenda |
|
Komenda je od leta
1998 samostojna občina, ki leži med Mengšem, Kamnikom in letališčem
Brnik. Obsega 24 km2 ozemlja in je sestavljena iz 14 naselij
(Breg pri Komendi, Gmajnica, Gora pri Komendi, Klanec, Komenda,
Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt pri Komendi,
Potok pri Komendi, Suhadole, Žeje pri Komendi), v katerih živi 5279
ljudi (podatki z dne 12.01.2009) |
|
Največji naselji sta Komenda in Moste. Večina ozemlja občine leži na
ravnem svetu, le nekatera manjša naselja so razpršena po Tunjiškem
gričevju na severnem delu občine. |
|
Staro jedro središčnega naselja leži nekoliko nad sotočjem rečice Pšata
in potoka Reke, na vzhodnem robu Kranjskega polja, blizu njegovega stika
z Tunjiškim gričevjem. |
|
Komenda je znana predvsem po konjskih dirkah, kmetijskih sejmih,
ki jih vsako leto obiskuje več ljudi, lončarstvu in čebelarstvu, ter
po čudoviti cerkvi sv. Petra. Tu boste našli prijazne ljudi, ponosne
na svoj kraj in bogato tradicijo. Komendčani se med seboj veliko družijo
ter zabavajo, o čemer priča tudi dejstvo, da je v občini več kot 20
različnih društev, klubov in združenj. Komenda je izčrpno opisana v
knjigi Komenda, ki je izšla leta 1991 ob 270. obletnici rojstva
Petra Pavla Glavarja. Leta 2002 je izšla še knjiga z naslovom Občina
Komenda, življenje od kamene dobe do danes. |
|
Občinska simbola sta grb in zastava. V grbu je lastovičji križ
malteškega viteškega reda, ki je Komendo upravljal skoraj 700 let (od
1223 do 1892). Eden od upravljavcev, ki jim je malteški viteški red
zaupal svoje posesti je bil tudi Peter Pavel Glavar. V grbu občine so
tri bivše krajevne skupnosti Komenda, Križ in Moste, ki so
ponazorjene s tremi rdečimi karo simboli. Karo simbol pod črnim
trikotnikom simbolizira Komendo, ležečo ob vznožju gora. |
|
Občina Komenda meji na občine Kamnik, Mengeš Vodice in Cerklje na
Gorenjskem, hkrati pa je križišče pomembnih tradicionalnih poti proti
Štajerski in Gorenjski. Na območju občine se prepletajo številne
trgovske, gospodarske in poslovne vezi. Vse to prispeva k živahnemu
poslovnemu utripu kraja, aduta pa sta tudi bližnja Letališče Jožeta
Pučnika Ljubljana na Brniku in gorenjska avtocesta. |
|
Pravna podlaga |
|
Občinski program varnosti občine Komenda je temeljni strateški dokument,
v katerem so opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnega in
kvalitetnega življenja prebivalcev občine. Namen programa varnosti
občine Komenda je določiti enotne kriterije za zagotavljanje javne
varnosti v občini Komenda in opredeliti ukrepe, ki zagotavljajo javno
varnost na območju občine. |
|
Pojem javna varnost lahko opredelimo kot dobrino, ki jo lahko
pridobivamo in uživamo na družbeno organiziran način, ki mora biti v
določeni količini na razpolago vsem članom družbe in ima to posebno
značilnost, da se zagotavlja vedno le na javnopraven in na državo
naslonjen način. Lahko jo zagotavljamo samo in izključno prek države.
Pomeni tudi stanje, v katerem so izključeni materialni protipravni akti,
s katerimi se rušijo ali ogrožajo temeljne svoboščine in pravice
občanov, osnovni elementi družbene ureditve ali druge zaščitene
vrednote. |
|
Namen programa je tudi načrtno zagotavljati kvaliteto javnega prostora v
občini Komenda. Kvaliteten javni prostor pomeni predvsem zadovoljstvo
občanov z okoljem, kjer živijo in delajo ter z okoljem, kjer se šolajo
in igrajo njihovi otroci. Kvaliteten javni prostor pomeni tudi
zadovoljivo stopnjo javne varnosti in javnega reda. To pa konkretno
pomeni, da so občinske ceste, ulice, parki in drugi odprti prostori
čisti, varni in urejeni. |
|
Program predstavlja pomemben in izhodiščni dokument za področje
delovanja občinske redarske službe. V njem so opredeljena izhodišča za
zagotavljanje varnosti v občini, cilji in ukrepi za zagotovitev teh
ciljev ter konkretni nosilci oziroma odgovorne službe za dosego želenih
ciljev. |
|
V dokumentu so opredeljene zakonske osnove za vzpostavitev in delo
redarske službe ter za sodelovanje s policijo pri zagotavljanju javne
varnosti ter javnega reda in mira. |
|
Namen programa je vzpostaviti tudi partnerski odnos med policijo in
občinskim redarstvom pri zagotavljanju javne varnosti v lokalni
skupnosti oziroma pri izvajanju vseh pristojnosti občinskih redarjev, ki
so opredeljene v 3. členu Zakona o občinskem redarstvu. |
|
Občinski program varnosti Občine Komenda obsega 5 ciljev, ki na celovit
način urejajo oziroma zagotavljajo kvaliteto varnosti v občini. Program
varnosti občine Komenda je zasnovan razvojno in ima naravo priporočil in
programskih smernic, ki se bodo lahko realizirala skozi letne programe
dela občinskih redarjev oziroma medobčinske redarske službe in
razpoložljivih finančnih sredstev, ki jih občina namenja za to področje
dela. |
|
OCENA OGROŽENOSTI IN VARNOSTNIH TVEGANJ KOT STROKOVNA PODLAGA PROGRAMA |
|
UPORABLJENE METODE,
POTREBNE ZA IZDELAVO OCENE OGROŽENOSTI |
|
Za posnetek stanja varnostnih razmer na območju občine Komenda ter oceno
ogroženosti in varnostnih tveganj so bili zbrani ustrezni podatki od
Sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu občine Komenda in
drugih organov in
služb občine
Komenda ter
Policijske postaje Kamnik.
Veliko podatkov je bilo pridobljenih iz drugih uradnih javnih evidenc,
ki so bile dostopne. |
|
Opravljen je bil operativni pregled posameznih območij, cest, parkirnih
mest, javnih poti, rekreacijskih površin ter drugih javnih prostorov,
kjer je varnostna problematika večja, oziroma, kjer je pričakovati, da
bo prisotna večja ogroženost varnosti in varnostnih tveganj.
|
|
Opravljen je bil ogled nekaterih zgradb in objektov naravne in kulturne
dediščine, športnih objektov in drugih prireditvenih prostorov, kjer bi
lahko prišlo do ogrožanja javnih shodov in javnih prireditev. |
|
V okviru priprave občinskega programa varnosti je bil opravljen
informativni pregled organiziranosti in delovanja tistih organov in
služb znotraj občine, ki so delovno povezani z medobčinskimi redarji, in
tistih organov ter služb, ki so v okviru svojih pristojnosti odgovorni
tudi za varnost oziroma posamezna varnostna področja. |
|
Z namenom priprave kvalitetnega, vsebinsko bogatega in uporabnega
programa varnosti so bili pregledani zakonski in drugi predpisi ter
dokumenti in drugo gradivo, ki se nanašajo na zagotavljanje ugodnih
varnostnih razmer v občini
Komenda. |
|
Ogroženost od
naravnih nesreč |
|
Ocena ogroženosti občine Komenda je bila pripravljena in izdelana na
podlagi raziskav, študij in strokovnih podlag, ki se nanašajo na
podnebne, geografske, hidrološke, geološke, seizmološke, ekološke,
prostorske, geografske, prometne, demografske, kulturne in druge
značilnosti ogroženega območja. |
|
Pri izdelavi ocene ogroženosti je bilo pri obravnavanju posameznih virov
možnih vzrokov nastanka nesreč ter njihove verjetnosti pojavljanja,
poteku in možnem obsegu ter posledicah posameznih nesreč upoštevano tudi
dosedanje stanje na tem področju, oz. frekvenca in stopnja pojavljanja
posamezne vrste nesreč in uspehi pri njihovem preprečevanju in
odpravljanju. |
|
Ocena ogroženosti od naravnih in drugih nesreč v občini Komenda je bila
izdelana v skladu z določili Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami (Ur. list RS, štev. 51/2006) ter v skladu z določili Navodila
o pripravi ocen ogroženosti (Ur. list RS, štev. 39/95). |
|
Na podlagi navedenih parametrov so za občino Komenda izdelane ocene
ogroženosti za poplave, neurja, zemeljske plazove, potrese, požare,
eksplozije, industrijske nesreče in nesreče z nevarnimi snovmi. |
|
Ocene so izdelane na podlagi republiških in regijskih ocen ogroženosti,
strokovnih študijah pristojnih zavodov in inštitutov, oziroma usmeritev
ob upoštevanju lokalnih dejavnikov, izkustvenih norm in dosedanjih
izkušenj pri preprečevanju in odpravljanju posledic nesreč. |
|
Ocena stanja varnosti
(podatki Policijske postaje Kamnik): |
|
- Ogroženost cestnega
prometa na območju občine
Komenda v letu 2009 |
|
V letu 2009 se je prometna varnost na območju občine Komenda izboljšala.
Policisti so v letu 2009 obravnavali 25 (33) ali 24,2 % manj prometnih
nesreč, kot v enakem obdobju leta 2008. V tem obdobju se ni pripetila
nobena prometna nesreča s smrtnim izidom. Število hudo telesno
poškodovanih oseb v prometnih nesrečah 2 (0), število lahko telesno
poškodovanih oseb pa je bilo 12 (20). Najpogostejši vzroki prometnih
nesreč so bili še vedno neprilagojena hitrost 7 (8), neupoštevanje
pravil prednosti 4 (7) in nepravilna stran in smer vožnje z vozilom 4
(5), največ prometnih nesreč pa se je pripetilo na sredo. |
|
- Ogroženost od
kriminalnih pojavov – kriminalna ogroženost |
|
V letu 2008 na območju Občine Komenda beležimo 126 kaznivih dejanj.
Največ zaznanih in obravnavanih kaznivih dejanj je bilo na področju KD
zoper premoženje in sicer: |
|
- tatvina 56 |
|
- velika tatvina 28 |
|
- poškodovanje tuje stvari 12 |
|
Kaznivim dejanjem zoper premoženje po številu sledijo naslednja KD: |
|
- lahka telesna poškodba 5 |
|
- ogrožanje varnosti 5 |
|
Ostala kazniva dejanja so bila obravnavana v manjšem številu (manj kot
3): goljufija, izdaja nekritega čeka, nasilje v družini, nasilništvo,
nedovoljena proizvodnja in promet orožja, ponarejanje denarja. |
|
Premoženjska kriminaliteta je najštevilčnejša in zelo vpliva na stopnjo
preiskanosti celotne kriminalitete. Tatvine, vlomi in poškodovanja tuje
stvari pomembno vplivajo na subjektivni občutek varnosti državljanov.
|
|
- Ogroženost javnih
zgradb in objektov naravne in kulturne dediščine |
|
Na območju občine Komenda imajo javne zgradbe, med katere sodijo zgradba
občine, osnovni šoli, vrtec, zdravstveni dom in razne ostale javne
zgradbe, ki spadajo pod javni sektor ter pošta, varovanja urejena v
skladu z lastnimi načrti in hišnimi redi. |
|
Ogroženost kulturnih, zgodovinskih, državnih in občinskih zgradb ali
spomenikov predstavlja predvsem vandalizem in objestnosti ter tudi
izvrševanje premoženjskih kaznivih dejanj (npr. tatvine barvnih kovin,
poškodovanje tuje stvari itd.) Dostop do večine teh objektov je
enostaven, saj niso zaščiteni z ograjami ali drugimi fizičnimi ovirami.
|
|
- Ogroženost javnega
reda in miru |
|
Na območju občine Komenda je bilo število kršitev javnega reda in miru v
letu 2008 skupno 32. Največ kršitev je storjenih ob koncih tedna, v
večernem ali nočnem času. |
|
Kot najpogostejše kršitve predpisov, ki urejajo javni red in mir so
kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru. Znotraj teh kršitev so
najpogostejše kršitve izzivanje in spodbujanje k pretepu, sledijo
kršitve zaradi prepiranja, vpitja ali nedostojnega vedenja in nasilja v
družini. |
|
Največ kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru je storjenih na
javnem kraju kot so ceste in trgi, nato sledijo zasebni prostori, manj
kršitev pa je bilo na javnih prireditvah in v gostinskih lokalih: |
|
- javni prostor (cesta, trg…) 18 |
|
- gostinski lokal 2 |
|
- zasebni prostor 12 |
|
- Ogroženost na
javnih shodih in prireditvah |
|
V občini Komenda se preko leta odvija več prireditev, katerih se udeleži
večje število obiskovalcev. Do sedaj večjih kršitev na omenjenih
prireditvah še ni bilo, v posameznih primerih pa so policisti zoper
kršitelje ukrepali. Največji prireditvi sta dva kmetijska sejma v
organizaciji Konjeniškega kluba spomladi in jeseni, katerih se udeleži
tudi preko 30.000 obiskovalcev. Organizator ima izdelan sistem varovanja
ter organizirano rediteljsko službo tako na samem prireditvenem prostoru
kot tudi na parkiriščih ter obvozih. |
|
- Ogroženost okolja
|
|
Na območju občine Komenda niso bilo kršitev v zvezi s prepovedjo vožnje
z vozili v naravnem okolju, oziroma so bile le v manjši meri. Med
kršitelji so predvsem vozniki kros motorjev in štirikolesnikov, ki se
vozijo po gozdnih poteh na širšem območju in s tem prekomerno
obremenjujejo in uničujejo okolje, saj vozijo tudi po površinah, ki niso
namenjene cestnemu prometu. |
|
Obvladovanje
varnostnih tveganj (podatki Policijske postaje Kamnik): |
|
- Varnostna tveganja
na področju varnosti v cestnem prometu |
|
Med prometno najbolj obremenjena območja na območju občine Komenda sodi
predvsem RC 413 Vodice – Moste – Duplica in glavna cesta 104 Brnik –
Moste – Mengeš na vseh odsekih. Največje obremenitve prometa so ob
prometnih konicah, zjutraj in v popoldanskih urah, ko se ljudje vračajo
iz službe. Prav tako je na tej cesti večja gostota tovornih vozil.
Posledica povečanega prometa je, da vozniki nemalokrat prehitevajo
počasnejša vozila, zaradi česar prihaja do nevarnih situacij in
prometnih nesreč. |
|
Poseben problem predstavljajo tudi vozniki, ki vozijo pod vplivom
alkohola, zaradi česar policisti tudi tej kategoriji udeležencev
namenjajo posebno pozornost. Osnovni cilj nadzora je v tem, da se
voznike, ki so uživali alkohol odvrne od tega da bi vozili v takšnem
stanju, oziroma da ne pijejo v kolikor imajo name voziti. Taktika in
metodika nadzora poteka tako, da se poveča pričakovanje udeležencev v
cestnem prometu, da bodo ustavljeni in preizkušeni. To izvajajo na dva
načina, in sicer z doslednim odrejanjem preizkusov alkoholiziranosti
vsem, ki so storili predvsem hujši prekršek in z dobro vidnimi
poostrenimi nadzori, kjer so preizkušeni vsi ustavljeni vozniki. |
|
- Varnostna tveganja
na področju varnosti občinskih javnih poti ter rekreacijskih in drugih
površin
|
|
Pripadniki mlajše populacije občasno za kraj druženja oziroma
zadrževanja izbirajo okolico Osnovne šole Komenda ter šolske poti
Komenda-Gmajnica. Zaradi tega je na teh mestih tudi več primerov
vandalizma in povzročanja hrupa. |
|
- Varnostna tveganja
na področju preprečevanja kriminalnih dejanj
|
|
Na varnostno situacijo s področja kriminalitete pomembno vplivajo
kazniva ravnanja, ki jih storijo odvisniki od prepovedanih drog. Število
odkritih prekrškov in kaznivih dejanj v povezavi s prepovedanimi drogami
je v porastu. |
|
Večina osumljencev navedene populacije je brez služb, zato izvršujejo
kazniva dejanja s področja premoženjskih deliktov (predvsem priložnostne
tatvine iz avtomobilov ter vlomi v vozila, pojavili pa so se tudi
posamezni primeri drzne tatvine torbic in denarni). Navedena kazniva
dejanja izvršujejo predvsem v okolici cerkve in pokopališča v Komendi
ter v okolici vrtca in šole Komenda. |
|
- Varnostna tveganja
na področju zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter naravne in
kulturne dediščine
|
|
Do ogroženosti kulturnih, zgodovinskih, državnih ali občinskih zgradb
ali spomenikov prihaja predvsem zaradi vandalizma in objestnosti ter
tudi zaradi premoženjskih kaznivih dejanj (predvsem tatvine barvnih
kovin). Dostop do večine objektov (spomenikov, cerkva, pokopališč) je
enostaven, saj niso zaščiteni z ograjami ali drugimi fizičnimi ovirami.
|
|
- Varnostna tveganja
na področju zagotavljanja javnega reda in miru |
|
Na območju občine Komenda deluje nekaj gostinskih lokalov, kjer je v
preteklosti prihajalo do kršitev javnega reda in miru, vendar se je v
zadnjem času situacija izboljšala, tako da večjih kršitev ni.
|
|
Za preprečevanje kršitev na navedenih lokacijah policisti večkrat
opravljajo kontrole, še posebej pa ob vikendih in sicer s policijskimi
patruljami v službenih in civilnih vozilih. |
|
NAMEN VZPOSTAVITVE MEDOBČINSKEGA REDARSTVA PO ZAKONU O OBČINSKEM
REDARSTVU |
|
Namen vzpostavitve redarstva po Zakonu o občinskem redarstvu je
določiti enotne kriterije za zagotavljanje javne varnosti v občini
Komenda in opredeliti ukrepe, ki zagotavljajo javno varnost na območju
občine ter načrtno zagotavljati kvaliteto javnega prostora v občini. |
|
Namen vzpostavitve redarstva je zagotavljanje javne varnosti v lokalni
skupnosti oz. izvajanje vseh pristojnosti občinskih redarjev, ki so
opredeljene v določbi drugega odstavka 3. člena Zakona o občinskem
redarstvu: |
|
- varen in neoviran cestni promet v naseljih, |
|
- varnost cest in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj
naselij, |
|
- varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih
površinah, |
|
- varnost javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine, |
|
- vzdrževanje javnega reda in miru. |
|
Osnovni namen je zagotoviti zadovoljivo stanje javne varnosti oziroma
javnega reda in miru v občini. To pomeni, da je potrebno s pravno
sistemskimi, organizacijskimi in konkretnimi ukrepi zagotoviti varen,
čist in urejen javen prostor v občini. S pomočjo vseh teh ukrepov se bo
zagotavljala kvaliteta življenja v občini ter odpravljali posamezni
odklonski pojavi v občini. |
|
Delo redarske službe mora biti usmerjeno v kršitve, ki predstavljajo
večjo nevarnost za javni interes in imajo škodljive posledice za osebe,
premoženje in okolje. Redarska služba mora v primeru zaznane kršitve
ukrepati sorazmerno, v skladu z naravo kršitve in njenimi posledicami. |
|
CILJI DELOVANJA MEDOBČINSKE REDARSKE SLUŽBE |
|
Osnovni cilj programa varnosti Občine Komenda je zagotoviti zadovoljivo
stanje javne varnosti oziroma javnega reda in miru. |
|
Strateški in
operativni cilji OPV so: |
|
STRATEŠKI CILJ |
|
Dvig kakovosti življenja in dela občanov ter dvig stopnje varnosti
javnega prostora v občini Komenda. |
|
Ta cilj je krovni cilj za zagotavljanje varnosti v občini z Medobčinskim
inšpektoratom, v okviru katerega delujejo tudi občinski redarji. Njegova
vsebina izhaja iz nacionalne varnostne politike, iz zakonskih določil,
iz nacionalnih programov varnosti in iz splošnih varnostnih potreb
slovenskih občin. Gre za dolgoročni cilj dvigovanja stopnje javne
varnosti oziroma varnosti prebivalcev v Občini Komenda. |
|
Aktivnosti in ukrepi za doseganje cilja: |
|
- Upoštevanje pravnih predpisov, ki na nacionalni in lokalni ravni
urejajo varnost cestnega prometa, javnega reda in miru ter naravne in
kulturne dediščine, |
|
- upoštevanje programskih usmeritev Ministrstva za promet glede varnosti
v cestnem prometu, Ministrstva za notranje zadeve in Policije glede
varnosti v cestnem prometu, varnosti javnega reda in miru, preprečevanja
kriminalnih pojavov ter varovanja ljudi in premoženja, |
|
- izvajanje (spodaj navedenih) operativnih ciljev, |
|
- preprečevanje prekrškov in kaznivih dejanj, |
|
- obvladovanje varnostnih tveganj, |
|
- zmanjševanje posledic (škod in izgub) nastalih zaradi izrednih
dogodkov kot so naravne nesreče, prometne nesreče, onesnaževanje okolja,
poškodovanje javnih zgradb ter poškodovanje objektov s statusom naravne
in kulturne dediščine, |
|
- uvajanje standardov kakovosti varovanja ljudi, premoženja, javnega
prostora, javnih zgradb, okolja ter naravne in kulturne dediščine, |
|
- vzpostavitev strokovnega izobraževanja občinskih redarjev, ki bo
omogočalo pridobitev potrebnih znanj, spretnosti in kompetenc za
profesionalno izvajanje pristojnosti redarskih služb in pooblastil
redarjev kot pooblaščenih uradnih oseb. |
|
OPERATIVNI CILJI
|
|
Varnost cestnega prometa: |
|
Zmanjševanje števila prometnih nesreč in njihovih posledic, zmanjšanje
prometnih prekrškov na cestah v naseljih in na občinskih cestah izven
naselij, zagotovitev prevoznosti in prehodnosti intervencijskih poti ter
povečanje pretočnosti prometa z operativno dinamiko Medobčinskega
inšpektorata – organa skupne občinske uprave in Policijske postaje
Kamnik. |
|
Varnost v cestnem prometu še vedno ni zadovoljiva. Pred leti postavljeni
cilji prometne varnosti se niso v celoti uresničili. Zato se v cestnem
prometu še vedno pojavlja preveč varnostnih tveganj, ki jih je treba
obvladati s stalnim in profesionalnim redarskim nadzorom, z
izboljšanjem rednega in investicijskega vzdrževanja cest, s širitvijo
parkirnih kapacitet ter z dvigom profesionalnosti redarjev pri
obvladovanju kršiteljev prometnih predpisov in temeljnih vzrokov
prometnih nesreč. |
|
Zastavljen je ambiciozen cilj, da se do leta 2010 v Sloveniji število
mrtvih zmanjša za 50 %. Ta cilj je potrebno zasledovati tudi v Občini
Komenda. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da so za stanje prometne
varnosti soodgovorni policija, občinsko redarstvo, inšpekcijske službe
in drugi. Nujno je potrebno zagotoviti še večje sodelovanje s Svetom za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Komenda. |
|
Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 56/2008-1-UPB5) v
tretjem odstavku 22. člena kot obveznost občine določa tudi sprejem
programov s področja varnosti cestnega prometa, ki jih predlaga Svet za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Komenda. |
|
Aktivnosti in ukrepi za doseganje cilja: |
|
- Uporaba ocene prometne ogroženosti in tveganj v cestnem prometu pri
izdelavi letnega načrta dela občinskega redarstva za področje varnosti v
cestnem prometu, |
|
- sklenitev pisnega protokola o sodelovanju med redarsko službo,
policijsko postajo in občinskim Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu, |
|
- občinski redarji si morajo pridobiti pravno in strokovno znanje za
nadzor in urejanje cestnega prometa, |
|
občinske redarje je treba opremiti z ustreznimi vozili in opremo za
nadzor in urejanje prometa na občinskih cestah in drugih javnih poteh na
območju občine, |
|
- v letnem načrtu dela medobčinskega redarstva se med drugim opredeli
tudi naloge v zvezi z nadzorom prometne signalizacije in naloge, katerih
izvajanje bo zagotovilo večjo varnost otrok. Občina Komenda poskrbi za
pregled prometne signalizacije in predlaga morebitne spremembe, zlasti z
vidika varnosti otrok, pešcev in kolesarjev (vrtci, šole, ambulanta,
igrišča, stanovanjska naselja), |
|
- občinski redarji morajo dosledno izvajati nadzor nad ustavljenimi in
parkiranimi vozili ter ovirami v naselju ter v primeru zaznanih kršitev
ustrezno ukrepati. |
|
Varstvo javnega reda in mira: |
|
Obvladovanje javnega prostora s fizično prisotnostjo redarjev na način,
ki je v skladu s pravnimi predpisi, oceno varnostnih razmer in varnostno
stroko. |
|
Zakon o varstvu javnega reda in miru opredeljuje javni red in mir kot
stanje, v katerem je zagotovljeno neovirano izvrševanje pravic in
dolžnosti po ustavi in zakonih. |
|
Namen zakona je zato neposredno uresničevanje pravice ljudi do varnosti
in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in
duševno celovitost posameznika, ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti
ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in
nosilcev javnih |
|
pooblastil. Vzdrževanje javnega reda in miru je delovanje skupnosti, ki
s predpisi in ukrepi državnih in drugih organov zagotavlja, da se
prepreči ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in
mir, kadar ta grozi skupnosti ali posamezniku. |
|
Javni red in mir sta dobrini, ki izključujeta vsa protipravna dejanja,
s katerimi se kršijo splošna pravila vsakdanjega dela in življenja.
Javni red in mir je stanje, v katerem je zagotovljeno varno in mirno
počutje ljudi, njihovo neovirano gibanje na javnih krajih in drugih
površinah, uporaba javnih objektov, stanovanj in drugih prostorov,
nemoteno opravljanje uradnih opravil državnih in drugih organov,
organizacij in skupnosti oziroma optimalno varnost znotraj družbene
skupnosti. Javni red torej pomeni nek minimum socialnih pravil, ki jih
velika večina prebivalstva razume kot nujno potrebne za svoje sožitje. |
|
Vzdrževanje javnega reda in miru je torej delovanje skupnosti (tudi
lokalne skupnosti), ki s predpisi in ukrepi državnih in drugih organov
zagotavlja, da se preprečijo in obvladujejo ravnanja in nevarnosti, ki
ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi skupnosti in
posamezniku. |
|
Gre torej za škodljiva ravnanja skupin ali posameznikov, ki se na javnem
kraju nedostojno, drzno ali nasilno vedejo, ki ustvarjajo nered v
gostinskih lokalih, na javnih shodih in na javnih prireditvah, ki
uporabljajo nevarne predmete ali nevarne snovi, ki povzročajo hrup, ki
beračijo, nedovoljeno kampirajo in prenočujejo na javnih krajih, ki
ustvarjajo vandalizem, nehumano in v nasprotju s predpisi uporabljajo in
vodijo živali, uničujejo državne simbole in pišejo po zgradbah. Vsa
navedena škodljiva in kazniva ravnanja zmanjšujejo kakovost bivanja in
gibanja na javnih površinah in v javnih prostorih. |
|
Medobčinska redarska služba ima pristojnosti, pooblastila in naloge, da
se aktivno vključijo v proces kontinuiranega zagotavljanja javnega reda
in miru na območju občine. |
|
Aktivnosti in ukrepi za dosego cilja: |
|
- Uporaba ocene ogroženosti in varnostnih tveganj na področju
zagotavljanja javnega reda in miru, |
|
- zagotoviti dobro usposobljenost občinskih redarjev na področju
poznavanja pooblastil občinskih redarjev za obvladovanje javnega reda in
miru, |
|
- redarska služba mora ustrezno ukrepati v primeru zaznave primerov
nedostojnega vedenja (7. člen ZJRM-1); beračenja na javnem kraju (9.
člen ZJRM-1); uporabe nevarnih predmetov
(prvi odstavek 11. člena ZJRM-1); zaznave poškodovanj uradnih napisov,
oznak ali odločb (12. člen ZJRM-1); zaznave pisanj po objektih (13. člen
ZJRM-1); zaznav vandalizma (16. člen ZJRM-1);
zaznav nedovoljenega kampiranja (18. člen ZJRM-1); v primeru nedovoljene
uporabe živali (19. člen ZJRM-1); ustrezno ukrepati v primeru
neupoštevanja zakonitega ukrepa uradnih oseb (1. in 3. odstavek 22.
člena), |
|
- zagotoviti dobro usposobljenost občinskih redarjev za uporabo
prisilnih sredstev, |
|
- zagotoviti dobro usposobljenost občinskih redarjev za hitre odzive na
klice v sili in za vedenje ter ukrepanje v tveganih okoliščinah, |
|
- zagotoviti ustrezno opremo občinskih redarjev za obvladovanje
kršiteljev, |
|
- skleniti pisni protokol o sodelovanju med Medobčinskim inšpektoratom
in Policijsko postajo Kamnik, |
|
- prizadevati si za dobro sodelovanje in iskati strokovno pomoč
policistov Policijske postaje Kamnik. |
|
Varnost občinskih javnih poti in rekreacijskih površin:
|
|
Varnostno obvladovanje javnih poti in rekreacijskih površin s
prisotnostjo občinskih |
|
redarjev (ob strokovni pomoči policistov). |
|
Javne poti, rekreacijske in druge javne površine, zlasti tiste v manj
obljudenih in odmaknjenih krajih, predstavljajo določena varnostna
tveganja za ljudi, prisotne na takih krajih. Tveganja so običajno
kriminalne narave. Zaradi tega je priporočljivo, da se občinski redarji
usposobijo za odzive na klice v sili in na ustrezno ukrepanje do prihoda
policistov. |
|
Aktivnosti in ukrepi za dosego cilja: |
|
- Izdelava seznama varnostno ogroženih poti, krajev, površin in točk na
območju občine (iz ocene ogroženosti in varnostnih tveganj), |
|
- pisni protokol o sodelovanju Medobčinskega inšpektorata s policijsko
postajo, |
|
- načrt obhodov varnostno ogroženih poti, krajev, površin in točk, |
|
- občinski redarji morajo imeti zanesljiva sredstva zvez za
komuniciranje s svojo službo in z dežurnim policistom Policijske
postaje Kamnik. V prvi vrsti so to stacionarni in mobilni telefoni. |
|
- zagotovitev ustreznega vozila za varnostne obvoze ogroženih in drugih
poti. |
|
Varnost zgradb in drugih objektov naravne in kulturne dediščine:
|
|
Preprečevanje ogroženosti kulturne dediščine (zgradb, spomenikov ipd.)
in napadov nanjo na območju občine. |
|
Varstvo kulturne dediščine je urejeno z Zakonom o varstvu kulturne
dediščine (Ur. l. RS, št. 7/1999). Po tem
zakonu imajo določene pristojnosti tudi lokalne skupnosti. Na splošno pa
velja, da je ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine ter
preprečevanje ogroženosti zgradb, muzejev, arheoloških najdišč, grobišč,
spomenikov in drugih nepremičnih in premičnih objektov, ki imajo status
kulturne dediščine, skrb vseh in vsakogar (4. člen zakona). Zato so
občinski redarji kot pooblaščene uradne osebe tudi tisti subjekti, ki so
dolžni skrbeti za preprečevanje ogroženosti in napadov na te objekte,
kot tudi za zaščito sledov in ustrezno obveščanje policije ob morebitnem
poškodovanju takega objekta. |
|
Aktivnosti in ukrepi za dosego cilja: |
|
- Sodelovanje medobčinske redarske službe z organizacijsko enoto Zavoda
za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki deluje na območju občine, |
|
- Občinska uprava Občine Komenda Medobčinskemu inšpektoratu zagotovi
seznam (evidenco) zgradb, spomenikov, muzejev in drugih objektov, ki
imajo status naravne in/ali kulturne dediščine. |
|
Varstvo okolja:
|
|
Izboljšanje pregleda nad stanjem in dogajanji na področju varstva okolja
ter povečanje obsega in profesionalnosti nad obvladovanjem občinske
okoljske problematike. |
|
Skrb za varstvo okolja je eno od bistvenih postavk v zagotavljanju
kakovosti javnega prostora ter kakovosti življenja in dela občanov.
Varstvo okolja urejajo številne evropske direktive, nacionalni predpisi,
standardi in mednarodni sporazumi. Na lokalni ravni gre za skrb v tem
smislu, da se občinska redarska služba aktivno vključi v proces
|
|
implementacije Nacionalnega programa varstva okolja ter v proces
uresničevanja občinske okoljske politike. |
|
Aktivnosti in ukrepi za dosego cilja: |
|
- Občinski redarji se v okviru
izobraževanja/usposabljanja/izpopolnjevanja spoznajo z okoljsko
zakonodajo, okoljsko problematiko in okoljsko politiko v svoji občini, |
|
- redarska služba se poveže z okoljsko inšpekcijo v cilju izmenjave
informacij za učinkovit nadzor na tem področju, |
|
- občinski redarji posebno skrb namenijo spoštovanju predpisov, ki se
nanašajo na ohranjanje narave in razvrednotenja okolja. V primeru
ugotovitve teh kršitev podajo ustrezne informacije in predloge
pristojnim prekrškovnim organom in organom občinske uprave Občine
Komenda. |
|
- redarska služba si priskrbi karto z vrisanimi okoljsko problematičnimi
točkami in uradne dokumente o razreševanju okoljske problematike. |
|
VARNOSTNE NALOGE IN
POTREBE, IZHAJAJOČE IZ OCENE VARNOSTNIH RAZMER PREVENTIVNA IN
REPRESIVNA VLOGA OBČINSKIH REDARJEV
XE "3. 4 PREVENTIVNA IN REPRESIVNA VLOGA OBČINSKIH REDARJEV"
|
|
Preventivna oblika
dela občinskih redarjev
je vsekakor najbolj razširjena oblika preprečevanja kršitev, saj se z
vsebino delovanja ne posega v temeljne človekove svoboščine in njihove
pravice (nalaganje materialnih obveznosti, izrekanje kazni...), temveč
se cilj dosega z opozarjanjem, poučevanjem ter drugimi oblikami
delovanja, s katerim se poskuša posameznika ali širšo javnost
prepričati o nepravilnosti ravnanja, ki predstavlja kršitev predpisa ali
drugo družbeno nesprejemljivo in moteče dejanje. Tako preventivna oblika
dela oziroma preventiva velja za prijaznejšo in mehkejšo obliko
delovanja redarja, s katero se poskuša preprečiti nastanek kršitve ali
jo odpraviti. |
|
Represivna oblika
dela občinskih redarjev
velja kot trša oblika delovanja, saj je že iz opisa preventivnega
delovanja mogoče ugotoviti, da so opozorila v veliki meri odvisna od
nadaljnjih ukrepov, ki predstavljajo posledico pri kršitvi. V primerih,
kadar cilja ni mogoče doseči zgolj z opozorili, je potrebno poseči po
ukrepih, ki kršitelje sankcionirajo z mandatno kaznijo ali drugimi
oblikami materialne odgovornosti zaradi storitve prekrška. |
|
Večina zakonskih in lokalnih predpisov v svoji vsebini predvideva
kazenske določbe za posamezne kršitve. Pri tem je seveda najprej dana
možnost preventivnega ukrepa, velikokrat pa je kršitev že v samem
začetku takšna, ki ne dopušča uporabe preventivnih ukrepov. |
|
Med represivne ukrepe občinskih redarjev lahko med drugim uvrstimo:
izrek glob, izdaja plačilnega naloga, obdolžilni predlog okrajnemu
sodišču, itd. |
|
OBVLADOVANJE
VARNOSTNIH NALOG S STRANI OBČINSKIH REDARJEV: |
|
Glede na zgoraj prikazano oceno varnostnih razmer lahko tudi občinski
redarji prispevajo k obvladovanju te varnostne problematike.
|
|
V Komendi na samo prometno varnost vpliva tudi velika gostota vozil,
predvsem ob jutranjih in popoldanskih konicah, ko se vozniki napačno in
nepravilno razvrščajo v križišču (pri Kralju) pri vožnji iz smeri
Duplica – Moste – Vodice, zaradi česar prihaja do kršenja cestno
prometnih predpisov in posledično do nevarnih situacij. |
|
Redarji bodo morali posebno pozornost nameniti mirujočemu prometu,
predvsem ukrepanju zoper voznike, ki parkirajo svoja vozila na mestih,
kjer ogrožajo promet drugih udeležencev v cestnem prometu. |
|
Posebej je potrebno izpostaviti naslednje ceste in območja: |
|
a) regionalna cesta
II. reda, št. 413 Vodice – Moste - Duplica: |
|
- avtobusno postajališče v centru Most, iz obeh smeri |
|
- prometna površina, poleg objekta Sadje zelenjava , |
|
b) glavna cesta II.
reda, št. 104 Brnik – Moste – Mengeš |
|
- avtobusno postajališče v smeri Brnika (v neposredni bližini trgovine
Tuš) |
|
c) Območje pred trgovino Tuš; |
|
d) Območje OŠ Komenda Moste, v Mostah in v Komendi |
|
e) Območje trgovine Palček |
|
f) Območje Šolske poti; |
|
Meritve hitrosti vožnje na mestih, kjer prihaja zaradi prevelike
hitrosti do prometnih nesreč, bodo opravljali tudi občinski redarji
(uporaba stacionarnega merilnika hitrosti). |
|
Glede na omejene pristojnosti in pooblastila bodo morali občinski
redarji čas in območje svojega dela na območju občine Komenda
prilagoditi tem varnostnim potrebam. |
|
ORGANIZIRANOST
MEDOBČINSKEGA REDARSTVA |
|
Organiziranost redarske službe je bila izvedena na podlagi sprejetega
Odloka o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata – organa skupne
občinske uprave (Uradni list RS, štev. 120/2005). |
|
S tem odlokom je bil ustanovljen Medobčinski inšpektorat kot organ
skupne občinske uprave za izvrševanje upravnih nalog na področju
inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva za območja občin
Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Vodice. Sedež Medobčinskega
inšpektorata je v Trzinu, Mengeška cesta 9. |
|
KADROVSKI SESTAV
MEDOBČINSKE REDARSKE
|
|
Zaradi novih zakonskih pooblastil in razširitve področja ter območja
dela bo potrebno v okviru Medobčinskega inšpektorata oceniti potrebo po
zaposlitvi dodatnih občinskih redarjev. |
|
Pri tem je potrebno upoštevati bodoče varnostne potrebe, okvir kadrovske
krepitve redarske službe pa bodo tudi materialne in finančne zmožnosti
občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Vodice, kot
pristopnic k ustanovitvi tega organa |
|
skupne občinske uprave. |
|
VODENJE MEDOBČINSKE
REDARSKE SLUŽBE |
|
Medobčinski inšpektorat vodi vodja inšpektorata, ki ga soglasno
imenujejo in razrešujejo župani občin ustanoviteljic. |
|
Vodja inšpektorata odgovarja za izvrševanje upravnih nalog, ki sodijo v
krajevno pristojnost posamezne občine, županu in direktorju oziroma
drugi s strani župana pooblaščeni osebi občinske uprave te občine, za
delo Medobčinskega inšpektorata v celoti, pa skupaj vsem županom občin. |
|
V okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost, kakovost in
učinkovitost Medobčinskega inšpektorata, organizira opravljanje nalog
inšpektorata, skrbi za izdelavo in realizacijo programa dela ter
opravlja vsa dela in naloge, ki so potrebne za redno, pravočasno,
strokovno in učinkovito delo. |
|
Vodja inšpektorata mora občinam, najmanj enkrat letno podati poročilo o
delovanju Medobčinskega inšpektorata. |
|
PRISTOJNOSTI
MEDOBČINSKEGA REDARSTVA |
|
Pristojnosti medobčinskega redarstva predstavljajo pravice in dolžnosti,
ki so opredeljene v Zakonu o občinskem redarstvu (ZORed), Zakonu o
varstvu javnega reda in miru (ZJRM), Zakonu o varnosti cestnega prometa
(ZVCP-1-UPB5), Zakonu o prekrških (ZP-1), Zakonu o lokalni samoupravi (ZLS)
in občinskih odlokih. |
|
V določbi drugega odstavka 3. člena Zakona o občinskem redarstvu
je opredeljeno, da občinsko redarstvo skrbi na podlagi posameznih
zakonov in občinskih predpisov, izdanimi na njihovi podlagi ter na
podlagi OPV, za: |
|
- varen in neoviran cestni promet v naseljih; |
|
- varnost cest in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj
naselij; |
|
- varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih
površinah; |
|
- varnost javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine; |
|
- vzdrževanje javnega reda in miru. |
|
ZORed je torej temeljen sistemski in organizacijski predpis, ki ureja
uresničevanje pristojnosti občin za ustanovitev in organizacijo ter
določitev delovnega področja in nalog občinskega redarstva. Na tem mestu
je treba poudariti, da naloge občinskih redarjev niso določene po
principu numerus clausus (točno določeno število nalog), saj je v
prvem odstavku 3. člena ZORed eksplicitno določeno, da delovno področje
in naloge občinskega redarstva določa zakon ali na podlagi zakona izdan
občinski predpis. |
|
V Zakonu o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št.
70/2006, ZJRM-1) je v določbi tretjega odstavka 27. člena generalno
opredeljena pristojnost občinskega redarstva za nadzor nad izvajanjem
določenih določb tega zakona oziroma pristojnost za odločanje o
posameznih prekrških, ki so opredeljeni v ZJRM-1. |
|
Občinsko redarstvo lahko skladno z določbami ZJRM-1 v prekrškovnem
postopku odloča o naslednjih kršitvah: |
|
- nedostojno vedenje (7. člen); |
|
- beračenje na javnem kraju (9. člen); |
|
- uporaba nevarnih predmetov (prvi odstavek 11. člena); |
|
- poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe (12. člen); |
|
- pisanje po objektih (13. člen); |
|
- vandalizem (16. člen); |
|
- kampiranje (18. člen) |
|
- uporaba živali (19. člen); |
|
- neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb (prvi in tretji odstavek
22. člena). |
|
V Zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št.
56/2008-1-UPB5) so opredeljena pooblastila občinskega redarstva na
področju cestnega prometa v občini. |
|
Skladno z določbo 14. člena ZVCP občinski redarji zaradi zagotavljanja
varnega in neoviranega cestnega prometa: |
|
- izvajajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v
naselju; |
|
- urejajo in nadzirajo promet na cestah subjektov samoupravnih lokalnih
skupnosti in državnih cestah v naselju;". |
|
- izvajajo nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v območju
umirjenega prometa in območju za pešce; |
|
- ugotavljajo kršitve določb 113. člena
ZVCP
o varstvu cest in okolja v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja. |
|
113. člen ZVCP: (1) Z uporabo vozila se ne sme povzročati čezmernega
hrupa oziroma ropota ali kako drugače onesnažiti okolja. (2) Ko voznik
na cesti vozilo ustavi za več kot tri minute ali ga parkira, mora takoj
ugasniti motor. Ta določba se ne uporablja za vozila, pri katerih motor
poganja naprave za opravljanje določenih del (vozilo za zbiranje in
odvoz odpadkov, vozilo za čiščenje kanalov, avtomobilsko dvigalo ipd.).
Prepovedano je sunkovito speljevanje, zaviranje ali ustavljanje. (3) Na
cesti ali ob njej je prepovedano izpuščati, puščati, odlagati,
odmetavati ali postavljati karkoli, kar bi oviralo potek prometa,
ogrozilo njegovo varnost, škodovalo ljudem, živalim, rastlinam ali
onesnažilo okolje. Zlasti je prepovedano vozišče močiti ali ovirati
odtekanje vode z njega, odlagati nanj sneg ali led, postavljati
stebričke, verige ali druge naprave za ograjevanje parkirnih prostorov
oziroma preprečevanje parkiranja, puščati na njem zabojnike za smeti ali
druge predmete, razsipati po njem sipek material, ga pomazati z mazili
ali drugače pomastiti ali kako drugače onesnažiti. (4) Preden se vključi
v promet na cesti s kolovozne poti ali druge zemljiške površine, mora
voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo
vozišče. (5) Izvajalec gradbenih ali drugih del mora pri izvozu z
gradbišča ali druge zemljiške površine, na kateri se izvajajo dela,
očistiti zemljo ali blato z vozil, ki se s te površine vključujejo v
cestni promet. (6) Zemljo ali blato, ki v primeru iz četrtega ali petega
odstavka tega člena onesnaži vozišče, mora voznik oziroma izvajalec del
takoj odstraniti z vozišča. Če tega ne stori, očisti vozišče na njegove
stroške pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest. |
|
- opravljajo nadzor prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor
prometa, v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo. |
|
Pri opravljanju navedenih nalog občinski redarji izrekajo globe in
opozorila ter izvajajo pooblastila in ukrepe, ki so preneseni nanje s
tem in drugimi zakoni, ter ukrepe, določene z občinskimi predpisi. |
|
Občinski redar je oseba, ki ima poseben status, ki mu ga določa ZORed in
ostali zakoni ter podzakonski akti, v katerem so opredeljena njegova
pooblastila. |
|
Iz vsebine pooblastil, ki so določena v ZORed, ZJRM, ZVCP, ZP-1 in
občinskih odlokih lahko neposredno ugotovimo, da ima občinski redar
status: |
|
- prekrškovnega organa, |
|
- pooblaščene uradne osebe. |
|
Prekrškovni organi oziroma organi za
odločanje o prekrških so določeni v 45. členu Zakona o prekrških. |
|
45. člen ZP-1: (1) O prekrških odločajo prekrškovni organi in sodišča.
(2) Prekrškovni organi so upravni in drugi državni organi in nosilci
javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in
uredb, s katerimi so določeni prekrški, in organi samoupravnih lokalnih
skupnosti, ki so s posebnimi predpisi pooblaščeni za odločanje o
prekrških. |
|
Občinski redar je skladno z določbo 126. člena Kazenskega zakonika
in zgoraj navedenimi predpisi, pooblaščena uradna oseba. |
|
126. člen KZ: (2) Uradna oseba po tem zakoniku je lahko: 1) poslanec
državnega zbora, član državnega sveta in član lokalnega ali regionalnega
predstavniškega telesa; 2) oseba, ki pri državnem organu opravlja uradne
dolžnosti ali ima uradno funkcijo; 3) druga oseba, ki opravlja določene
uradne dolžnosti na podlagi pooblastil, katera ji daje zakon ali na
podlagi zakona izdani predpisi ali na podlagi zakona sklenjena pogodba o
arbitraži; 4) vojaška oseba, ki je kot takšna določena s posebnimi
predpisi, kadar gre za posebna kazniva dejanja, pri katerih je navedena
uradna oseba, pa niso določena kot kazniva dejanja zoper vojaško
dolžnost; 5) oseba, ki v tuji državi na katerikoli ravni opravlja
zakonodajno, izvršilno ali sodno funkcijo, oziroma drugo uradno dolžnost
in ki po vsebini izpolnjuje pogoje iz 1., 2. ali 3. točke tega odstavka;
6) oseba, ki ji mednarodna javna organizacija daje položaj uradne osebe
in ki po vsebini kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi izpolnjuje
pogoje iz 1., 2. ali 3. točke tega odstavka; 7) oseba, ki pri
mednarodnem sodišču opravlja sodniško, tožilsko ali drugo uradno
dolžnost ali funkcijo. |
|
V prvem odstavku 21. člena Zakona o lokalni samoupravi
so opredeljene določene naloge občine na področju zagotavljanja
nadzorstva nad krajevnimi prireditvami (javni |
|
21. člen ZLS: Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena
(izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene
z zakonom. Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja
zlasti naslednje naloge: – upravlja občinsko premoženje; – omogoča
pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja
naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva; – načrtuje
prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju
posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo
gospodarjenja s stavbnimi zemljišči; – ustvarja pogoje za gradnjo
stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj; –
v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne
službe; – pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo,
osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in
ostarele; – skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred
hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti
varstva okolja; – ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne
objekte; – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za
razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev; – pospešuje
vzgojno izobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno in drugo
dejavnost na svojem območju; – pospešuje razvoj športa in rekreacije; –
pospešuje kulturno umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do
kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično
dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem
območju; – gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti,
rekreacijske in druge javne površine v skladu z zakonom ureja promet v
občini ter opravlja naloge občinskega redarstva; – opravlja nadzorstvo
nad krajevnimi prireditvami; – organizira komunalno-redarstveno službo
in skrbi za red v občini; – skrbi za požarno varnost in organizira
reševalno pomoč; – organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih
in drugih nesreč; – organizira opravljanje pokopališke in pogrebne
službe; – določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se
kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad
izvajanjem občinskih
predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno; – sprejema statut občine
in druge splošne akte; – organizira občinsko upravo; – ureja druge
lokalne zadeve javnega pomena. |
|
shodi in javne prireditve) ter glede organiziranja komunalno-redarstvene
službe, ki skrbi za red v občini. |
|
V določbi prvega odstavka 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS,
št. 3/2007, ZP-1-UPB4), spremembe in dopolnitve Zakona o prekrških (Ur.
list RS 17/2008, popr. 21/2008) je
opredeljeno, da se lahko prekrški določijo tudi z odloki občine.
Pristojnosti |
|
za nadzor nad veljavnimi odloki v Občini Komenda, ima Medobčinski
inšpektorat v sklopu katerega delujejo občinski redarji, opredeljene v
Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Ur. list RS, štev. 43/2007 ZIN-UPB1),
Zakonu o občinskem redarstvu (Ur. list
RS, štev. 139/2006) in Odloku o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata
– organa skupne občinske uprave (Ur. list RS, štev. 120/2005).
|
|
POGOJI ZA DELOVANJE
MEDOOBČINSKEGA REDARSTVA |
|
(PROSTORI, OPREMA,
VOZILA, SREDSTVA VEZ) |
|
Med materialne in druge pogoje za delovanje redarstva in redarjev lahko
uvrščamo prostore redarske službe, opremo, ki jo uporabljajo redarji,
uniformo, simbole in oznake redarstva ter službeno izkaznico redarjev.
Opremo redarjev določa Pravilnik o opremi in načinu uporabe opreme
občinskih redarjev (Ur. list RS, štev. 78/2007), uniformo, simbole in
oznake ter službeno izkaznico pa določa Pravilnik o enotni uniformi,
označbah in službeni izkaznici občinskih redarjev (Ur. list RS, štev.
103/ 2007), ki ju je izdal minister za notranje zadeve. |
|
Med opremo redarjev se uvršča: |
|
- službena vozila, |
|
- tehnična oprema in |
|
- osebna oprema. |
|
Službena vozila |
|
Redarska služba uporablja službena vozila z napisom »Medobčinsko
redarstvo« in simbolom redarske službe. Izvedbe napisov in simbolov so
odvisne od velikosti in tipov službenih avtomobilov (isti tipi službenih
avtomobilov morajo biti enako označeni). |
|
Redarska služba lahko uporablja tudi motorna kolesa s tem, da se napis
in simbol določi na način, kot je določeno za službena vozila. |
|
Uporablja lahko tudi kolesa, ki so lahko različne barve, brez nalepk,
napisov in simbolov. |
|
Tehnična oprema
redarja |
|
Tehnična oprema redarjev je: |
|
- oprema za komunikacijo z zbirkami osebnih podatkov, |
|
- fotoaparat, |
|
- oprema za izvajanje redarskih pooblastil, |
|
- oprema za urejanje cestnega prometa in nadzor nad njim, |
|
- posebna tehnična sredstva in posebni tehnični pripomočki, |
|
- prenosna radijska zveza. |
|
Osebna oprema redarja |
|
Med osebno opremo redarja se štejejo kovinske lisice, plastična zatega,
plinski razpršilec, delovni pas s torbico za lisice in torbico za
plinski razpršilec, službena torbica, odsevni brezrokavnik, piščalka z
vrvico, Stop loparček in žepna svetilka. |
|
Tipizacija oziroma tehnična specifikacija zgoraj navedene osebne opreme
za redarja je določena v Pravilniku o opremi in načinu uporabe opreme
občinskih redarjev. |
|
Redarji morajo opremo uporabljati in nositi tako, kot je predpisano v
posebnih aktih in navodilih proizvajalca. |
|
Uniforma redarja |
|
Redar mora med opravljanjem nalog nositi službeno uniformo. Uniforma
redarjev je v vseh občinah enotna. Uniformo redarjev in njene sestavne
dele lahko redar nosi le v skladu z njihovim namenom. |
|
Uniforma redarja je zimska in poletna ter je po sestavi glede posameznih
delov različna za redarje in redarke. Sestavni deli uniforme redarja so
tudi dopolnilni deli uniforme (dežni plašč s kapuco, dežne hlače,
delovni pas, prevleka za kapo s ščitnikom in položajne oznake redarjev),
kolesarski komplet in komplet redarja motorista. |
|
Službena izkaznica
redarjev |
|
Pooblaščena uradna oseba redarstva, mora imeti službeno izkaznico, ki jo
mora imeti pri sebi med opravljanjem svojega dela na terenu in jo mora
pokazati na zahtevo posameznika, zoper katerega vodi postopek za
prekršek. Službeno izkaznico izda župan Občine Komenda (sedež organa).
|
|
Službena izkaznica vsebuje naziv redarja, njene identifikacijske podatke
in pooblastila. Službena izkaznica redarja je sestavljena iz
identifikacijske kartice in usnjenega ovitka iz črnega usnja. |
|
VRSTE IN OBSEG NALOG
REDARSKE SLUŽBE NA OBMOČJU OBČINE
KOMENDA |
|
Redarstvo ni tipična služba občinske, oziroma medobčinske uprave. Enako
velja tudi za redarja, ki prav tako ni tipično delovno mesto občinske
uprave. Redar je pooblaščena uradna oseba (primerjava s policijo),
katerega delo je v večini represivnega značaja. Ker redar opravlja delo
na podlagi diskrecijske pravice odločanja iz področja svojega dela, je
podvržen najrazličnejšim pritiskom, konfliktom in celo fizičnim
obračunavanjem (v letu 2008 je bilo na redarje v Sloveniji 21
različnih napadov - verbalne grožnje, vlečenje za rokav, odrivanje,
preprečitev uradnega dejanja ipd.) ter drugim neugodnim delovnim
razmeram. Te posledice se odražajo tako v službenem kot privatnem času.
Redar opravlja svoje naloge z zelo podobnimi metodami in način kot
sorodne službe (policija, inšpektorji, carina) s to razliko, da pri
svojem delu nima takšne količine ustreznih mehanizmov zaščite kot
navedeni, kar se odraža na pritiskih in drugih oblikah nasilja nad
redarjem. |
|
Z Zakonom o občinskem redarstvu, Zakonom o varstvu javnega reda in miru,
Zakonom o varnosti v cestnem prometu in spremembami in dopolnitvami tega
zakona, Pravilnikom o enotni uniformi, označbah in opremi pooblaščenih
delavcev občinskega redarstva ter sprejetimi odloki in odredbami občine,
se je vrsta in obseg nalog temeljito spremenil tudi za redarje, ki bodo
opravljali delo na območju občine Komenda. |
|
Redarji na območju občine Komenda izvajajo predvsem preventivne in pa
tudi represivne naloge, glede na vrsto in obseg nalog pa predvsem
naslednje: |
|
- naloge na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa v naseljih, |
|
- naloge na področju zagotavljanja varnosti na občinskih javnih poteh,
rekreacijskih in drugih javnih površinah, |
|
- naloge zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter zgradb in drugih
objektov naravne in kulturne dediščine, |
|
- naloge vzdrževanja javnega reda in miru, |
|
- naloge na področju preprečevanja kaznivih dejanj in drugih kaznivih
ravnanj in |
|
- naloge na področju varstva okolja. |
|
Ob učinkovitem in uspešnem delu redarjev na terenu se zaradi načina in
metodologije dela in izvajanja nalog hote ali nehote zbira množica
podatkov (podatki o kršitvah, operativne informacije, zaznave kaznivih
dejanj …), ki brez nadaljnje obdelave ne predstavljajo nikakršne
vrednosti ali pomena. Navedeni podatki so zelo pomembni za pripravo
ustrezne strategije delovanja redarske službe ter pripravo konkretnih
načrtov za odzivanje na kršitve in preventivno delovanje tam, kjer so
gostitve negativnih pojavov in tam kjer se posega v kvaliteto življenja
in dela v občini Komenda. |
|
Prav zaradi tega bo v medobčinski redarski službi v organizacijskem in
vsebinskem smislu vzpostavljena ustrezna logistična (oprema, vozila,
osebna oprema …) in informacijska podpora operativnemu delu in delu
prekrškovnega organa. |
|
Najbolj obsežna logistična podpora bo namenjena obdelavi podatkov v
zvezi z vodenjem prekrškovnih postopkov. Glede na to, da je prekrškovni
postopek kompleksen |
|
in sestavljen iz različnih vej obdelave, bo redarstvo pri posodabljanju
dela izhajalo iz |
|
nekaterih temeljnih izhodišč in usmeritev občine Komenda, in sicer: |
|
- povečati strokovnost dela, |
|
- zagotoviti takšno tehnologijo, ki bo ne glede na količino podatkov,
časovno sposobna njihove obdelave (pri tem se je upoštevalo predvsem
zakonite roke), |
|
- zmanjšati število administrativnih delavcev za obdelavo podatkov in
zmanjšati čas administrativnega dela redarja, |
|
- zmanjšati število napak v procesu dela in |
|
- znižati stroške pri obdelavi podatkov, zlasti pa pri vodenju
prekrškovnih postopkov. |
|
Za izvedbo zastavljenih temeljnih izhodiščih in usmeritev je potrebno
nenehno spremljati, razvijati in posodabljati informacijske in druge
programe za kvalitetno in učinkovito delo ter zmanjšanje stroškov
poslovanja. |
|
IZVAJANJE ZAKONSKIH
POOBLASTIL OBČINSKEGA REDARJA |
|
SPLOŠNO O IZVAJANJU
ZAKONSKIH POOBLASTIL OBČINSKIH REDARJEV |
|
Pooblastila lahko opredelimo kot mandat, ki ga občinski redarji
potrebujejo za uspešno opravljanje nalog, ki so določene z zakonom in
občinskimi predpisi. Takšna upravičenja oziroma posebne pravice niso
zgolj pravice, temveč največkrat istočasno predstavljajo tudi dolžnosti,
saj zakonodajalec od tistega, ki ima pooblastila zahteva, da jih tudi
mora uporabiti ob pogojih, ki jih določa zakon in na način, ki je
določen v zakonu in podzakonskih aktih. |
|
Pooblastila v najširšem pomenu pomenijo pravico, največkrat tudi
dolžnost določenih oseb, da lahko ali pa morajo opraviti uradno
dejanjeXE "uradno dejanje" oziroma izvršiti določene ukrepe ali
opravila. Pooblastilo je pravica in dolžnost določenih oseb, da v
primerih določenih z zakonom in na način, ki je določen z zakonom,
izvajajo proti osebam določene ukrepe in opravila oziroma je pravica, da
kdo uradno veljavno opravi oziroma opravlja kako pravno dejanje. |
|
V Zakonu o občinskem redarstvu (ZORed) so določena tista pooblastila, s
katerimi je občinskim redarjem zagotovljeno izvajanje nalog javne
varnosti in javnega reda na območju občine. Glede na predpise lahko
uporabljajo naslednje ukrepe: |
|
- opozorilo, |
|
- ustna odredba, |
|
- ugotavljajo istovetnost, |
|
- opravljajo varnostni pregled osebe, |
|
- zasežejo predmete, |
|
- zadržijo storilca prekrška in kaznivega dejanja, |
|
- uporabijo fizično silo ter sredstva za vklepanje in vezanje ter |
|
- plinski razpršilec. |
|
V ZP-l so uzakonjena pooblastila občinskih redarjev, ki jih izvajajo v
postopkih o prekrških, posamezna pooblastila pa jim dajejo tudi drugi
(specialni) zakoni. Tako lahko med pooblastila občinskih redarjev na
določen način štejemo tudi naslednje ukrepe: |
|
- izvajajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v
naselju, |
|
- izvajajo nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v območju
umirjenega prometa in območju za pešce, |
|
- ugotavljajo kršitve določb Zakona o javnih cestah; |
|
- zahtevajo od voznika motornega vozila vozniško dovoljenje in prometno
dovoljenje, od drugega udeleženca - cestnega prometa pa listino, s
katero ugotovijo njegovo istovetnost, |
|
- uporabljajo znake, ki jih uporabljajo policisti z zakonom in
podzakonskimi akti. |
|
Pooblastila redarjev so podrobneje prikazana v PRILOGI 1 tega
programa. |
|
UPORABA PRISILNIH
SREDSTEV |
|
SPLOŠNO O NAČINU
UPORABE PRISILNIH SREDSTEV |
|
Zakon o občinskem redarstvu v 1. odstavku 10. členu določa, da ima
občinski redar pri opravljanju nalog pravico in dolžnost uporabiti tudi
prisilna sredstva. Drugi odstavek istega člena pa določa, da se za
uporabo prisilnih sredstev uporabljajo določbe Zakona o policiji in
podzakonski predpisi, ki urejajo načela in način uporabe istovrstnih
pooblastil policistov, če Zakon o občinskem redarstvu ne določa drugače.
V nadaljevanju pa navedeni zakon določa, da sme občinski redar uporabiti
sledeča prisilna sredstva: |
|
- fizično silo, |
|
- sredstva za vklepanje in vezanje in |
|
- plinski razpršilec. |
|
Fizično silo in plinski razpršilec sme občinski redar uporabiti samo v
primeru, če drugače ne more od sebe ali koga drugega odvrniti
istočasnega protipravnega napada, sredstva za vklepanje in vezanje pa
zoper osebo, ki jo sme v skladu z Zakonom o občinskem redarstvom
zadržati, če se upira zadržanju ali želi pobegniti. |
|
Podrobna opredelitev načina uporabe prisilnih sredstev je opredeljena v
PRILOGI 2 tega programa. |
|
OBVEŠČANJE O
ZADRŽANJU IN UPORABI PRISILNIH SREDSTEV |
|
O izvedbi pooblastila zadržanja osebe in uporabi prisilnih sredstev mora
občinski redar napisati poročilo in ga predložiti v pregled vodji
Medobčinskega inšpektorata, oziroma svojemu nadrejenemu ali osebi, ki jo
ta pooblasti. Na podlagi izkušenj, ki jih ima policija pri pisanju
tovrstnih poročil je smiselno, da poročilo občinskega redarja o
zadržanju in uporabi fizične sile vsebuje predvsem sledeče: |
|
- datum, čas in kraj uporabe prisilnega sredstva oziroma odreditve
zadržanja, |
|
- vrsto uporabljenega prisilnega sredstva, |
|
- podatke o osebi, proti kateri je bilo sredstvo uporabljeno,
|
|
- pooblastilo, ki ga je izvajal pred uporabo prisilnega sredstva oziroma
zadržanja, |
|
- vzrok in način uporabe prisilnega sredstva, oziroma zadržanja, |
|
- posledice uporabe prisilnega sredstva in |
|
- druge okoliščine, ki so pomembne za oceno zakonitosti in strokovnosti
uporabe prisilnega sredstva oziroma zadržanja. |
|
V primeru, da je oseba, zoper katero je občinski redar uporabil prisilno
sredstvo, v postopku telesno poškodovana, ji mora občinski redar nuditi
nujno pomoč in ji v najkrajšem možnem času zagotoviti ustrezno
medicinsko pomoč. V primeru, da je osebi med postopkom povzročena
telesna poškodba ali smrt, je vodja Medobčinskega inšpektorata dolžan
nemudoma, oziroma takoj obvestiti župana Občine Komenda, oz. osebo, ki
jo ta pooblasti. |
|
V obvestilu županu mora vodja redarske službe navesti podatke o osebi,
razlogu, času in kraju zadržanja, uporabi prisilnega sredstva, vrste
uporabljenega prisilnega sredstva ter podatke o drugih okoliščinah in
dejstvih, ki so pomembna za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja
občinskega redarja. |
|
OCENJEVANJE UPORABE
PRISILNIH SREDSTEV |
|
Na podlagi poročila ocenjuje zakonitost in strokovnost ravnanja
občinskega redarja vodja Medobčinskega inšpektorata. V primeru
ugotovitve kršitve je dolžan sprožiti postopek za ugotavljanje
odgovornosti. V primeru, da je uporaba prisilnih sredstev imela za
posledico telesno poškodbo ali smrt, ali je bilo prisilno sredstvo
uporabljeno proti več kot trem osebam, oceno ravnanja občinskega redarja
opravi komisija, ki jo imenuje župan, kjer ima redarstvo svoj sedež.
Župan mora imenovati neodvisno, največ petčlansko komisijo za oceno
zakonitosti in strokovnosti ravnanj občinskega redarja. V komisiji
morajo sodelovati: neodvisni strokovnjak s področja varnosti,
predstavnik Občine Komenda, predstavnik policije in predstavniki
nevladnih organizacij, zainteresiranih za nadzor nad varstvom človekovih
pravic in svoboščin. |
|
Navedena komisija obravnava tudi pritožbe zoper delo občinskega
redarstva, lahko pa obravnava tudi druge primere uporabe prisilnih
sredstev v postopkih občinskega redarstva, kadar oceni, da je to
potrebno. Komisija lahko k sodelovanju povabi tudi druge strokovnjake,
če oceni, da je takšno sodelovanje potrebno in pomembno za odločitev v
konkretnem primeru. |
|
ODLOČANJE O PRITOŽBAH
ZOPER POSTOPEK OBČINSKIH REDARJEV |
|
Posameznik, ki meni, da so mu bile z dejanjem ali opustitvijo dejanja
občinskega redarja kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko v 30
dneh pritoži županu, kjer ima redarstvo svoj sedež ali pri osebi, ki jo
ta pooblasti. Glede na Zakon o občinskem redarstvu mora župan takšno
pritožbo proučiti in o ugotovitvah in ukrepih v 30 dneh pisno obvestiti
tistega, ki je podal pritožbo. |
|
DISCIPLINSKA IN DRUGA
ODGOVORNOST OBČINSKIH REDARJEV |
|
Pri svojem delu so občinski redarji dolžni ravnati zakonito, strokovno
ter v skladu z Zakonom o občinskem redarstvu ter drugimi predpisi, ki
urejajo njihovo delovno področje ter njihove pravice in dolžnosti,
oziroma pooblastila. V primeru nezakonitega dela in nestrokovnega dela
lahko občinskega redarja ob disciplinski odgovornosti doleti tudi
odškodninska oziroma materialna odgovornost in kazenska odgovornost, ki
se ugotavlja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. |
|
O disciplinskih kršitvah oziroma o disciplinski odgovornosti občinskih
redarjev pa se odloča v disciplinskem postopku v skladu z zakonom, ki
ureja položaj javnih uslužbencev. |
|
Sistem dela MEDobčinskega redarstva – razporejanje redarjev na delo in
drugo |
|
V občini Komenda v skladu z ocenami varnostnih razmer in drugimi
potrebami občine opravljajo občinski redarji delo v skladu s programom
dela, ki se dogovori s koordinatorjem občine Komenda in predstavnikom
policije (vodja policijskega okoliša). Vodstvo Medobčinskega
inšpektorata tudi v drugih primerih sodeluje s predstavniki Policijske
postaje Kamnik (usklajevanje dela, nudenja medsebojne pomoči, skupni
poostreni nadzori, itd.). |
|
Delo se načrtuje predvsem ob dneh, ki so v občini Komenda ocenjeni, kot
varnostno problematični in drugim potrebam občanov (odhod otrok v šolo,
primeri naravnih nesreč, prireditve, itd.). |
|
Sodelovanje s policijskimi postajami na območju občine KOMENDA |
|
Občinski redarji morajo biti seznanjeni, da na območju občine Komenda
opravljajo delo ob policistih splošne Policijske postaje Kamnik, še
policisti Postaje prometne policije Ljubljana, kakor tudi policisti in
kriminalisti drugih policijskih enot. |
|
Vodstvo Medobčinskega inšpektorata se za koordinacijo dela in druge
potrebe v okviru svoje pristojnosti (nasveti, morebitni napadi na
redarje, itd.) obrača na Policijsko postajo Kamnik. |
|
V zvezi s tem je bil pripravljen za sodelovanje s to policijsko postajo
koncept Pisnega protokola o sodelovanju s policijo, ki je v Prilogi 3
tega programa. |
|
Sodelovanje z redarstvi in občinskimi redarji sosednjih občin |
|
Sodelovanje z redarskimi službami v občinah, ki mejijo na občino Komenda
mora sodelovanje temeljiti predvsem na: |
|
- medsebojnem obveščanju o vseh varnostno zanimivih informacijah, ki so
iz varnostnega vidika pomembne za posamezne občine, |
|
- medsebojni izmenjavi podatkov, ki so pomembni za javno varnost in
javni red v posamezni občini, |
|
- medsebojnih delovnih srečanjih in sestankih, kjer se lahko oblikuje
skupna varnostna politika pri - zagotavljanju varnosti na mejnih
območjih in področjih, ki so skupnega pomena, |
|
- skupnih varnostnih akcijah, intervencijah in medsebojnem sodelovanju
pri obravnavi konkretnih varnostnih problemov in |
|
- drugih oblikah sodelovanja in konkretnem operativnem delu. |
|
Izdelan je koncept Pisnega dogovora o sodelovanju z občinskimi redarstvi
sosednjih občin, ki je v Prilogi 4 tega programa. |
|
Povezanost občinskega redarstva z OPERATIVNO
KOMUNIKACIJSKIM CENTROM POLICIJSKE UPRAVE
LJUBLJANA
in z Regijskim centrom za obveščanje |
|
Na podlagi izdelane ocene ogroženosti v občini Komenda pred naravnimi in
drugimi nesrečami, je potrebno med izvajalce ukrepov zaščite in
reševanja vključiti tudi občinske redarje. |
|
Izdelano je Navodilo o ukrepanju občinskih redarjev ob naravnih in
drugih nesrečah ter način sodelovanja s policijo in Regijskim centrom za
obveščanje (ReCO), ki je Priloga 5 tega programa. |
|
Sodelovanje MEDobčinskega redarstva v občinskem sistemu zaščite in
reševanja
|
|
Medobčinsko redarstvo, ki deluje v okviru Medobčinskega inšpektorata,
sodeluje v občinskem sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
v okviru pristojnosti oziroma pravic in dolžnosti, ki jih ima kot organ
lokalne skupnosti v skladu z zakonskimi določili Zakona o varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. list RS, štev. 51/2006-UPB1). |
|
Izdelan je Pisni dogovor o sodelovanju v občinskem sistemu zaščite in
reševanja, ki je v Prilogi 6 tega programa. |
|
Načini sodelovanja občinskih redarjev in zasebnih
varnostnikov |
|
Redarji bodo pri opravljanju svojih nalog učinkovitejši in varnejši, če
bodo imeli zagotovljeno ustrezno komunikacijo in pomoč s strani
varnostnikov zasebnih varnostnih podjetij, ki delujejo na tem območju. |
|
Učinkovito obvladovanje varnostnih razmer in s tem varno delovno in
bivalno okolje je v interesu tako organov lokalne skupnosti, kot
policije in tudi zasebnih varnostnih služb. |
|
Redarji pričakujejo sodelovanje in pomoč varnostnikov zasebno varnostnih
služb, predvsem pri opravljanju naslednjih nalog: |
|
- zagotavljanju varnosti na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in
drugih javnih površinah, |
|
- varnosti javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine, |
|
- vzdrževanja javnega reda in miru v širšem smislu. |
|
Izdelan je Pisni dogovor o sodelovanju z varnostniki zasebnih varnostnih
podjetij, ki je v Prilogi 7 tega programa. |
|
Interno nadzorstvo nad izvrševanjem nalog občinskega redarstva |
|
Na podlagi 4. odstavka 17. člena Zakona o občinskem redarstvu župan
občine Komenda (sedež organa) sprejme Poslovnik za delo komisije za
ocenjevanje izvrševanja nalog občinskega redarstva. |
|
Na podlagi tega
poslovnika župan imenuje komisijo za oceno zakonitosti in strokovnosti
ravnanja občinskega redarstva. |
|
Komisija opravlja delo v naslednjih primerih: |
|
Če je bila osebi pri uporabi prisilnih sredstev povzročena telesna
poškodba ali smrt, ali je bilo prisilno sredstvo uporabljeno proti več
kot trem osebam. |
|
Obravnava pritožbe zoper delo občinskega redarstva, lahko pa obravnava
tudi druge primere uporabe prisilnih sredstev v postopkih občinskega
redarstva, kadar komisija oceni, da je to potrebno. |
|
Če z Zakonom o občinskem redarstvu ni drugače določeno, se za
ocenjevanje in uporabo prisilnih sredstev uporabljajo določbe Zakona o
policiji in podzakonskih predpisov, ki urejajo načela in način uporabe
istovrstnih pooblastil policistov. Poslovnik je v Prilogi 8 tega
programa. |
|
Sodelovanje med medobčinsko redarsko službo, policijo ter svetom za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu OBČINE
|
|
Občinski svet Občine Komenda je sprejel Sklep o ustanovitvi Sveta
Občine Komenda za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (Uradni vestnik
Občine Komenda, št. 10/99, stran 140). Svet vodi
predsednik, vanj pa je vključen tudi predstavnik Policijske postaje
Kamnik – g. Igor Ručigaj. |
|
Svet je na podlagi akcijskega programa opravil vrsto kvalitetnih
preventivnih aktivnosti v smislu izboljšanja prometno varnostnih razmer
na območju občine Komenda. |
|
Izdelan je koncept Protokola o sodelovanju med redarji, kot novo
kategorijo pooblaščenih oseb za delo na področju prometne preventive,
Policijsko postajo Kamnik in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu občine Komenda, ki je v Prilogi 9 tega programa. |
|
varnostno ogroženE poti, krajI, površinE in točkE na
območju Občine KOMENDA |
|
Redarji bodo morali posebno pozornost nameniti mirujočemu prometu. Še
posebej je potrebno izpostaviti ceste in območja, ki so navedene v 5.
točki tega programa. |
|
Meritve hitrosti vožnje na mestih, kjer prihaja zaradi prevelike
hitrosti do prometnih nesreč, bodo opravljali tudi občinski redarji
(uporaba stacionarnega merilnika hitrosti). Ta mesta so predvsem: |
|
regionalna cesta II.
reda, št. 413 Vodice – Moste – Duplica ( Križ, Moste, Žeje) |
|
glavna cesta II.
reda, št. 104 Brnik – Moste – Mengeš (Moste, Nasovče) |
|
Glavarjeva cesta – OŠ
Komenda Moste, |
|
Križ - Gmajnica |
|
NAČRT OBHODOV
VARNOSTNO OGROŽENIH POTI, KRAJEV, POVRŠIN IN TOČK |
|
Načrt se izdeluje v skladu s trenutno oceno varnostnih razmer in glede
na potrebe v občini. Načrt se usklajuje na sestankih, ki jih vodi
koordinator v občini. Medobčinski inšpektorat upošteva tudi predloge
obhodov, ki bodo lahko podani tudi s strani Policijske postaje Kamnik. |
|
zgradbE, spomenikI, muzejI in drugi
ObjektI, ki imajo status naravne in/ali kulturne dediščine |
|
Zelo pomembna naloga redarjev pri operativnem delu je tudi varovanje
zgradb in objektov, ki imajo status naravne ali kulturne dediščine.
|
|
Redarji so tisti, ki morajo v imenu občine stalno nadzirati te objekte
in znamenitosti ter skrbeti, da ne pride do njihovih poškodovanj ali
uničenj. Občinskemu vodstvu predlagajo tudi ukrepe za njihovo dodatno
zaščito. |
|
Na območju občine Komenda je s posebnimi predpisi zaščitena: |
|
Cerkev Sv. Klemena v Suhadolah - Odlok o razglasitvi cerkve Sv. Klemena
v Suhadolah. Za kulturni spomenik lokalnega pomena (GOK, št. 04/01); |
|
NAČRT OBHODOV
NEPREMIČNIH OBJEKTOV NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE |
|
Načrt se izdeluje v skladu s trenutno oceno varnostnih razmer in glede
na potrebe v občini. Načrt se usklajuje na mesečnih sestankih, ki jih
vodi koordinator v občini. Medobčinski inšpektorat upošteva tudi
predloge obhodov, ki bodo lahko podani tudi s strani Policijske postaje
Kamnik. |
|
NAČIN UVEDBE DEŽURNE
SLUŽBE REDARSKE SLUŽBE |
|
To odločitev sprejme župan po sprejemu občinskega programa varnosti in
na podlagi ocene varnostnih razmer in bodoče vizije razvoja redarske
službe (kadrovska krepitev, zagotavljanja dodatnih materialnih pogojev,
povečanje finančnih sredstev za ta namen, itd.). Trenutno za uvedbo
dežurstva še ni potrebe. |
|
Dežurstvo se lahko uvede na naslednje načine: |
|
Kot posebni dežurni center z vso potrebno opremo in 24 urno službo
redarjev. |
|
V okviru dogovora s Centrom za obveščanje 112, da to vlogo prevzame
njihov operater. |
|
Da to vlogo prevzame varnostno nadzorni center ene izmed zasebnih
varnostnih služb. |
|
V primeru potrebe se organizira operativno komunikacijska pisarna, oz.
dežurstvo z naslednjimi nalogami: |
|
sprejem strank in občanov v času uradnih ur organa, |
|
sprejem telefonskih klicev občanov in prijav, |
|
komunikacija in sprejem redarjev, koncesionarja in nudenje servisa
preko radio zvez delavcem na terenu, koordinacijo dela redarjev na
terenu, |
|
obdelava podatkov po nalogu vodje službe. |
|
Operativno komunikacijska pisarna je opremljena z baznima postajama za
radio zveze na terenu, računalnikom z možnostjo dostopa do zbirke
podatkov kršiteljev z možnostjo vpogleda brez spreminjanja in dežurno
telefonsko linijo. |
|
Vloga operativno komunikacijske pisarne nastopa kot centralni
komunikacijski in koordinacijski center dela redarske službe. Za delo
operativno komunikacijske pisarne se izdelajo podrobna navodila o
delu, ki vsebujejo razporede dela, določitev evidenc in določijo
podrobnejše vsebine in naloge delavcev za delo. |
 |
|
|
|
Občinski program varnosti občine Komenda ima, glede na določbe Zakona o
občinskem redarstvu, značaj dokumenta trajne narave. To pomeni, da
upošteva potrebo po trajnosti, zato ga je treba dosledno izvajati od
dneva njegovega sprejema. Občinski organi najmanj enkrat letno ocenijo
izvajanje programa, zato je tudi omogočeno obdobno ocenjevanje njegovega
izvajanja oziroma merjenje rezultatov. Ocenjevanje izvajanja programa
varnosti bo omogočilo ovrednotenje vsebinskih, operativnih,
organizacijskih in finančnih ukrepov za zagotavljanje javne varnosti in
javnega reda in mira v občini. |
|
Ocenjevanje občinskega programa varnosti poteka tako, da se dosledno
preverja izpolnjevanje ukrepov, ki so opredeljeni za dosego cilja, ki je
opredeljen v programu. Takšen način ocenjevanja pa se zagotovi z
izdelavo mesečnih in drugih obdobnih poročil o delu občinskega
redarstva. |
|
Občinski program varnosti občine Komenda se, glede na novo nastale
varnostne razmere v občini, ažurira oziroma ustrezno spremeni in
dopolni. To pomeni, da odgovorna oseba občinske uprave v primeru
spremenjenih varnostnih razmer v občini, ustrezno spremeni in dopolni
oceno varnostnih razmer, nato pa še ostalo vsebino programa. Ustrezna in
temeljita ocena varnostnih razmer je podlaga za opredelitev obsega in
vrste nalog občinskega redarstva. |
|
Predloge za dopolnitev programa je potrebno oblikovati tudi v okviru
Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Komenda kot
pomembnega organa na področju varnosti v naši občini. |
|
V skladu z zgoraj prikazano oceno varnostnih razmer, ki je sestavljena
in usklajena z redarsko službo, policijo ter drugimi subjekti, ki v
občini delujejo na področju varnosti, je utemeljen predlog po
angažiranju redarjev na območju občine Komenda in njihovem usklajenem
delovanju s predstavniki Policijske postaje Komenda ter drugimi
subjekti v občini, ki lahko na tem področju dajo svoj prispevek. |
|
|
|
Občina Komenda |
|
župan |
|
Tomaž Drolec |
|
|
|
|
|
LITERATURA IN VIRI
|
|
|
|
Ustava RS. Ljubljana: Uradni list RS/I 33/91. |
|
Zakon o prekrških ZP1-UPB4. Ljubljana: Uradni list RS 3/2007. |
|
Zakon o varnosti cestnega prometa-UPB5. (2008). Ljubljana: Uradni list
RS. |
|
Zakon o lokalni samoupravi - UPB2 (2007). Ljubljana: Uradni list RS,
94/07, spremembe in dopolnitve Uradni list RS 76/2008. |
|
Zakon o javnih cestah - UPB1. (2006). Ljubljana: Uradni list RS, 33/06.
|
|
Zakon o varstvu javnega reda in miru (2006). Ljubljana: Uradni list RS,
70/06. |
|
Zakon o policiji-UPB6: Ljubljana: Uradni list RS 107/06. |
|
Kazenski zakonik-KZ-1. Ljubljana: Uradni list RS, 55/08. |
|
Zakon o kazenskem postopku-UPB4: Uradni list RS, 32/07. |
|
Zakon o občinskem redarstvu: Lavtar R., in Keanovič, (2007), Ljubljana:
GV Založba. |
|
Zakon o varuhu človekovih pravic (ZVarČP). Uradni list RS, 71/93. |
|
Zakon o varstvu okolja: Ur. list RS UPB 39/2006, spremembe in
dopolnitve 70/2008. |
|
Zakon o vodah: Ur. list RS 67/2002, spremembe in dopolnitve 57/2008. |
|
Zakon o ohranjanju narave: Ur. list RS 96/2004. |
|
Peter Jambrek, Anton Perenič in Marko Uršič, Varstvo človekovih pravic:
razprave esej dokumenti, (1988) Ljubljana. Mladinska knjiga. |
|
Žaberl Miroslav, Temelji policijskih pooblastil, (2006). Ljubljana.
Fakulteta za varnostne vede. |
|
Pravilnik o policijskih pooblastilih. Ljubljana: Uradni list RS 40/06.
|
|
Učna gradiva, Policijska Akademija (2008). Program osnovnega strokovnega
usposabljanja občinskih redarjev. |
|
Uradna spletna stran Občine Komenda. |
|
|
|
PRILOGA 1 |
|
|
|
NAČIN IZVAJANJA zakonskih pooblastil občinskega redarja |
|
|
|
OPOZORILO |
|
ZORed v 10. členu določa, da ima občinski
redar pri opravljanju nalog pooblastilo izrekanja opozorila. Drugi
odstavek istega člena določa, da se za izvajanje pooblastila opozorila
uporabljajo tudi določbe Zakona o policiji in podzakonski predpisi, ki
urejajo načela in način uporabe istovrstnih pooblastil policistov.
|
|
Zakon o policiji določa v 34. členu, da policisti z opozorilom
opozarjajo osebe, državne organe, gospodarske družbe, samostojne
podjetnike, posameznike, organe, organizacije in samoupravne lokalne
skupnosti na okoliščine ali ravnanja, ki ogrožajo življenje, osebno
varnost ali premoženje ljudi, kot tudi na splošno nevarnost.
|
|
Opozorila so lahko ustna, pisna oziroma dana z drugimi primernimi
sredstvi. Vselej morajo biti jasna, kratka, korektna in nedvoumna ter
morajo vsebovati razlog in namen opozarjanja. |
|
Pri tem je bistveno, da je potrebno pooblastilo opozorilo ločiti od
pooblastila ukaz, ki ga je dovoljeno dajati le za ukrepe in dejavnosti,
od katerih je neposredno odvisno uspešno opravljanje nalog policije, in
za toliko časa, kolikor je potrebno, da se lahko te naloge opravijo. Ob
upoštevanju navedenega je potrebno upoštevati, da gre pri uporabi
opozorila kot pooblastila občinskega redarja za pooblastilo, ki ga ima
redar na podlagi ZORed. Tako lahko občinski redar pooblastilo opozorilo
uporabi v primerih, ko osebo v postopku seznanja (opozarja) na
nevarnosti. Za neupoštevanje opozorila, ki ga izreče občinski redar na
podlagi določil ZORed, niso določene nobene posledice. |
|
Poudariti je treba, da imajo občinski redarji možnost izreka opozorila
tudi po ZP-l, ki določa, da lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega
organa namesto izreka sankcije, kršitelja opozori, če je storjeni
prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je
glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. O izrečenih ukrepih se
lahko vodi evidenca, vendar obdelava osebnih podatkov pri tem ni
dovoljena. |
|
USTNA ODREDBA |
|
ZORed v 10. členu določa, da ima občinski redar pri opravljanju svojih
nalog pooblastilo, da lahko izreka ustne
odredbe. Podrobneje
je pooblastilo za izrek ustne odredbe opredeljeno v 11. členu ZORed, ki
določa, da z ustno odredbo občinski redar daje obvezna navodila in
prepovedi, odreja ukrepe in dejavnosti, od katerih je neposredno odvisno
uspešno opravljanje nalog iz pristojnosti občinskega redarstva. Z
odredbo se zahteva, da mora kdo kaj storiti ali opustiti zaradi
zagotovitve teh nalog. |
|
Delno je mogoče pooblastilo izrekanja ustne odredbe primerjati s
pooblastilom „ukazovanja“, ki ga imajo policisti na podlagi določb 34.
člena Zakona o policiji (ZPol), ki določa, da z ukazom policisti dajejo
posameznikom, državnim organom, gospodarskim družbam, samostojnim
podjetnikom posameznikom, organom, organizacijam in skupnostim navodila
in zahteve za ukrepe in dejavnosti, ki jih mora kdo storiti ali
opustiti, da bi se zavarovalo življenje ljudi, varovalo premoženje pred
uničenjem, poškodovanjem, tatvino in drugimi oblikami škodljivega
ravnanja, zagotovila varnost prometa, preprečili neredi, nemiri in druge
podobne kršitve javnega reda ali odvrnile škodljive posledice naravnih
in drugih nesreč, v skladu z odločitvami organov, pristojnih za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
Ustno odredbo kot pooblastilo uporabi občinski redar v tistih primerih,
ko mora od koga zahtevati, da ta nekaj stori ali opusti in je to nujno
potrebno, da lahko občinski redar uspešno opravi nalogo iz svoje
pristojnosti in s tem poskrbi za javno varnost in javni red na območju
Občine Komenda. |
|
UGOTAVLJANJE
ISTOVETNOSTI |
|
ZORed v 10. členu določa, da ima občinski redar pri opravljanju nalog
pooblastilo ugotavljanja istovetnosti. Ugotavljanje istovetnosti je
ukrep, dejanje oziroma opravilo, s katerim se ugotavlja, ali je določena
oseba resnično tista, za katero se izkazuje ali za katero se misli, da
je. To opravilo je v policiji znano kot legitimiranjeXE "legitimiranje",
to pa je uradno dejanje,XE "uradno dejanje" s katerim policisti,
smiselno pa tudi občinski redarji, ugotavljajo istovetnost in osebne
podatke oseb v postopku. |
|
Podrobneje je pooblastilo za ugotavljanje istovetnosti opredeljeno v 12.
členu ZORed, ki določa, da občinski redar ugotavlja istovetnost osebe,
ki s svojim obnašanjem in ravnanjem na določenem kraju ali ob določenem
času vzbuja sum, da bo ogrozila varnost ljudi ali premoženja, izvršuje
ali je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni
dolžnosti. |
|
Istovetnost oseb se ugotavlja na podlagi vpogleda v osebno izkaznico ali
drugo veljavno listino, ki je opremljena s fotografijo in ki jo je izdal
državni organ. Istovetnost je mogoče ugotavljati tudi na podlagi tuje
potne listine ali druge javne listine, ki je opremljena s fotografijo,
na podlagi katere je mogoče ugotoviti istovetnost ali na podlagi drugih
dokumentov, ki vsebujejo podatke o osebi, ali ob pomoči drugih, ki osebo
poznajo. |
|
Osebo, katere istovetnost ugotavlja, je občinski redar dolžan seznaniti
z razlogi za ugotavljanje istovetnosti. Če občinski redar ne more
ugotoviti istovetnosti osebe, jo zadrži in obvesti policijo, ki mora
prevzeti nadaljevanje identifikacijskega postopka. |
|
Občinski redar lahko pri opravljanju nalog zagotavljanja varnega in
neoviranega cestnega prometa zahteva od voznika motornega vozila
vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje, od drugega udeleženca
cestnega prometa pa listino, s katero ugotovi njegovo istovetnost.
Udeleženec cestnega prometa mora izročiti občinskemu redarju zahtevano
listino na vpogled. |
|
VARNOSTNI PREGLED
OSEBE |
|
ZORed v 10. členu odloča, da ima občinski
redar pri opravljanju nalog pooblastilo izvajanja varnostnega pregleda
osebe. Drugi odstavek istega člena določa, da se za izvajanje pooblastil
varnostnega pregled, uporabljajo določbe ZPol in podzakonskih predpisov,
ki urejajo načela in način uporabe istovrstnih pooblastil policistov.
|
|
Ob upoštevanju navedenega, moramo pri izvajanju pooblastila „varnostni
pregled“ poznati vsebino enakega pooblastila iz Zpol, ki v 38. členu
določa, da lahko policisti pri opravljanju nalog, določenih z zakonom, v
primeru , ko obstaja verjetnost napada ali samo poškodovanja s strani
določene osebe, opravijo varnostni pregled te osebe. |
|
Pod istimi pogoji lahko opravijo varnostni pregled tudi občinski
redarji. Iz navedenega torej izhaja, da lahko, pooblastilo varnostnega
pregleda uporabijo zgolj in samo iz varnostnih razlogov. |
|
Pri tem je potrebno opozoriti, da varnostni pregled po ZPol obsega
pregled osebe, njenih stvari in prevoznega sredstva, pri čemer se
ugotavlja, ali je ta oseba oborožena in ali ima pri sebi oziroma s seboj
druge nevarne predmete. |
|
Podrobneje je način izvedbe pooblastila varnostnega pregleda določen v
22., 23. in 24. členu Pravilnika o policijskih pooblastilih, ki
določajo: |
|
- da pri varnostnem pregledu policist z rokami pretipa oblačila osebe,
rokavice, pokrivalo in lase ter pregleda obutev. Če pri tem zazna
predmet ali snov, ki bi ju oseba lahko uporabila za napad ali samo
poškodovanje, predmet ali snov vzame in pregleda. Policist pregleda tudi
druge predmete, ki jih ima oseba pri sebi in bi lahko bilo v njih skrito
orožje ali drugi nevarni predmeti. Varnostni pregled osebe praviloma
opravlja oseba istega spola, razen kadar varnostnega pregleda ni mogoče
odložiti (22. člen), |
|
- da lahko policisti opravijo tudi varnostni pregled stvari, prevoznega
sredstva, ki so v neposredni bližini in dostopni osebi, ki jo varnostno
pregleduje (23. člen) in |
|
- da lahko policist, če pri varnostnem pregledu najde orožje ali drug
nevaren predmet, le tega odvzame. Če policist najde predmet, ki mora
biti zasežen na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, zakona, ki
ureja postopek o prekrških, ali na podlagi drugega zakona, policist po
pregledu nadaljuje postopek po teh predpisih (24. člen). |
|
Tako kot je to določeno v ZPol, se varnosti pregled opravlja vselej, ko
obstaja verjetnost (sum), da bo oseba napadla občinskega redarja z
orodjem, orožjem ali kakim drugim predmetom (šop ključev, prenosni
telefon) ali poškodovala samega sebe. |
|
ZADRŽANJE STORILCA
PREKRŠKA IN KAZNIVEGA DEJANJA |
|
ZORed v 10. členu določa, da ima občinski
redar pri opravljanju nalog pooblastilo zadržanja storilca na kraju
prekrška ali kaznivega dejanja. V 13. členu ZORed pa je določeno, da sme
občinski redar na kraju dogodka zadržati storilca prekrška in osebo,
zaloteno pri kaznivem dejanju, katerega storilec se preganja po uradni
dolžnosti ali na predlog. Zadržanje sme trajati do prihoda policistov,
vendar najdlje eno uro. |
|
Pri izvajanju tega pooblastila je potrebno poudariti, da je s
pooblastilom zadržanja storilca prekrška in kaznivega dejanja neposredno
povezano pooblastilo izrekanja ustne odredbe. Da bi se zagotovila jasna
opredelitev med posameznimi dejanji oziroma fazami izvajanja postopka
redarja je nujno, da ga povežemo s pooblastilom izdajanja ustne odredbe,
s katero bomo storilcu jasno povedali oziroma odredili zadržanje. Od
izrečene odredbe dalje pa teče tudi enourni rok, ki ga ima občinski
redar na voljo za izvajanje pooblastila zadržanja. |
|
Zakon o kazenskem postopku določa v 160. členu, da sme tistemu, ki je
zasačen pri kaznivem dejanju, za katero se storilec preganja po uradni
dolžnosti, vsakdo vzeti prostost. Osebo, ki ji je bila na tej osnovi
vzeta prostost moramo takoj izročiti preiskovalnemu sodniku ali
policiji, če tega ne moremo storiti, pa o tem takoj obvestiti nekoga od
teh organov. |
|
ZASEG PREDMETOV IN
RAVNANJE Z ZASEŽENIMI PREDMETI |
|
ZORed določa, da imajo občinski redarji
pooblastilo za zaseg predmetov, pri tem pa morajo uporabljati določbe
ZPol in podzakonske predpise, ki urejajo načela in način uporabe
istovrstnega pooblastila policistov. ZPol določa v 46. členu, da
policisti zasežejo predmete na podlagi odredbe pristojnega organa ali iz
razlogov, določenih z zakonom. |
|
Policisti pri opravljanju drugih nalog, določenih z zakonom, zasežejo
predmete, namenjene za napad ali samopoškodovanje, kakor tudi predmete,
s katerimi se lahko huje ogrozi javni red ali splošna varnost ljudi ali
premoženja, ali predmete, ki so bili uporabljeni, pridobljeni oziroma so
nastali s prekrškom ali kaznivim dejanjem. |
|
Predmete so policisti dolžni izročiti pristojnemu organu. V primeru, da
zoper osebo, ki so ji bili predmeti zaseženi, ni bil uveden postopek
pred pristojnim organom, je treba predmete osebi vrniti, razen če gre za
nevarne predmete. Podrobneje je način izvedbe pooblastila izvedbe zasega
predmetov in ravnanje z zaseženimi predmeti določeno v 58., 59., 60.,
61. in 62. členu Pravilnika o policijskih pooblastilih, ki določajo:
|
|
- če okoliščine to dopuščajo, policist ukaže osebi, naj sama pokaže ali
izroči predmet, ki ga je potrebno zaseči, |
|
- nevaren predmet odvzame policist ali druga strokovno usposobljena
oseba, ki lahko poskrbi za nadaljnjo hrambo ali uničenje, |
|
- policist predmet zaseže tako, da prepreči njegovo poškodovanje,
|
|
do izpolnitve zapisnika ali potrdila mora biti predmet pod vidnim
nadzorom njegovega upravičenca ali v zapečatenem ovoju, |
|
- v akt o
zasegu policist vpiše komu, kje in kdaj je bil predmet zasežen, zakonsko
podlago zasega, kdo ga je zasegel in natančen opis predmeta,
|
|
- opis mora vsebovati vrsto in značilnosti ter tudi vidne poškodbe
predmeta, tako da ga je mogoče razlikovati od drugih podobnih predmetov,
|
|
- policist lahko v postopku fotografira ali posname predmet in okolje, v
katerem je bil najden, |
|
- zasegu hitro pokvarljivega blaga mora
policist takoj obvestiti pristojnega državnega tožilca ali sodišče za
prekrške, ki odloči o nadaljnjem postopku z zaseženim blagom.
|
|
Policist zasežen predmet odstopi pristojnemu organu. Če je potrebno na
predmetu iskati sledove kaznivega dejanja ali prekrška ali opraviti
drugo kriminalistično tehnično opravilo, policist ta postopek izvede
pred pošiljanjem predmeta pristojnemu organu. |
|
Nevaren predmet, ki ne bo vrnjen osebi, mora policist komisijsko uničiti
oziroma odstopit pristojni organizaciji, ki je usposobljena za njegovo
uničenje, ter o tem napisati zapisnik o uničenju in obvestiti osebo, ki
ji je bil predmet zasežen. Če predmet ni nevaren ali ni bil predlagan
postopek pred pristojnim organom, ga mora policist, takoj ko je mogoče,
vrniti osebi, ki ji je bil zasežen, ali drugi upravičeni osebi. O
vrnitvi zaseženih predmetov policist obvesti upravičenca in ga pozove,
da predmete prevzame na sedežu organa praviloma v kraju njenega
prebivališča, hkrati pa ga opozori na njegovo pravico zahtevati, da se
mu predmeti dostavijo na dom. |
|
S predmetom, ki je bil zasežen osumljencu kaznivega dejanja in ni
njegova last, ali je bi najden na kraju kaznivega dejanja in je njegov
lastnik neznan, policist ravna po določili zakona, ki ureja kazenski
postopek. |
|
Policijska enota zasežene predmete do izročitve pristojnemu organu hrani
vidno ločeno v posebnem prostoru ter vodi njihov pregled. Na vsakem
predmetu morajo biti naslednji podatki: |
|
šifra v skladu s pravili o pisarniškem poslovanju, |
|
njegova zaporedna številka v posamezni zadevi ter |
|
ime in priimek policista, ki je vodil postopek. |
|
V policijski enoti so lahko predmeti v drugem prostoru le, kadar je to
upravičeno zaradi preiskovanja zadeve (npr. pregled večje količine
dokumentov), neupravičenim osebam pa je onemogočen dostop. |
|
ZP-1 določa, da se smejo odvzeti predmeti,
ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek, ali pa so nastali s
prekrškom, če so storilčeva last, ali če z njimi razpolaga pravna oseba,
ki je storilec prekrška. Predmeti se smejo vzeti tudi, če niso
storilčeva last, ali z njimi ne razpolaga pravna oseba, ki je storila
prekršek, če to terjajo splošna varnost, varovanje življenja in zdravja
ljudi, varstvo okolja in ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali
razlogi morale, kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon. S tem
pa ni prizadeta pravica drugih, terjati odškodnino od storilca.
|
|
Tudi z zakonom, ki določa prekršek, se sme določiti odvzem predmetov.
Pri odvzemu predmetov po takšnih zakonih morajo biti občinski redarji še
posebej pozorni na to, kakšni pogoji so določeni za odvzem. Bistveno je,
kaj je določeno, ali se morajo ali se lahko odvzamejo oziroma zasežejo.
|
|
ZJRM-1 določa, da lahko občinski redar
zaseže brez odločbe pristojnega organa acetilen (karbid) ali druge
plinske zmesi za pokanje, če je pri njihovi uporabi prišlo do
vznemirjenja ali občutka ogroženosti ljudi. ZVCP določa, da lahko
občinski redar odvzame neupravičeno uporabljeno parkirno karto.
|
|
Opozoriti je potrebno, da tudi občinski predpisi določajo prekrške, za
katere je lahko predpisan tudi ukrep oziroma pooblastilo odvzema
predmetov. |
|
|
|
PRILOGA 2 |
|
|
|
NAČIN UPORABE
PRISILNIH SREDSTEV: |
|
|
|
UPORABA FIZIČNE SILE
|
|
|
|
Fizična sila pomeni tisto prisilno sredstvo, s katerim osebe uporabljajo
svojo telesno moč in znanje borilnih veščin ter spretnosti za izvedbo
uradnih nalog. O fizični sili lahko govorimo takrat, ko pride do dotika
dveh teles. Fizična sila je torej človekova telesna sila, ki je pri
posameznikih različna, odvisna od njegovih telesnih značilnosti in
sposobnosti. |
|
Uporaba fizične sile kot prisilnega sredstva je torej tudi uporaba
telesne moči in spretnosti občinskega redarja (gibanj telesa ali delov
telesa v telo druge osebe) proti drugi osebi z neposrednim fizičnim
stikom (dotikom). Praviloma se uporablja kot osnovna in milejša vrsta
prisilnega sredstva za neposredno delovanje na ljudi. |
|
Za uporabo fizične sile se šteje uporaba: |
|
- strokovnih prijemov in pritiskov, ki jih lahko občinski redarji
uporabijo za obvladovanje pasivnega upiranja, |
|
- strokovnih udarcev in |
|
- strokovnih metov. |
|
s pomočjo katerih lahko ob uporabi lastne telesne moči občinski redar
obvlada osebo, ki ga napade ali da lahko odvrne istočasni protipravni
napad od drugega. Pri tem pa mora občinski redar ob drugih načelih
upoštevati zlasti načelo zakonitosti in strokovnosti. |
|
Strokovni prijemi
|
|
Strokovni prijemi, so sestavljeni iz prijemov, vzvodov in davljenj, ki
se izvajajo z rokami. Namen uporabe strokovnih prijemov je, da se osebo
zadrži na določenem kraju ali transportira kamor je potrebno. Prijemi z
neposredno uporabo telesne sile so tisti elementi, s katerimi lahko
občinski redar osebo prijeme z rokama za kateri koli del telesa in pri
tem uporabi samo svojo telesno silo, da osebo zadrži na kraju dogodka.
|
|
Za občinskega redarja, ki opravlja delo samostojno je priporočljivo, da
predvsem uporablja vzvodne in zapestno vzvodne prijeme. Gre za prijeme,
s katerimi se izvajajo vzvodi na sklepe na rokah in nogah. Najpogosteje
se izvajajo na zapestju, komolcu, ramenih, kolenih in gležnjih. Pri
izvajanju vzvodnih prijemov je potrebno kontrolirati pritiske na sklepe.
Vzvodi morajo biti sorazmerni upiranju in ne smejo biti sunkoviti in
izvedeni v nasprotni smeri. |
|
Vzvodni prijemi se praviloma začnejo izvajati največkrat stoje, končajo
pa se na tleh. Pri tem je potrebno ves čas nadzirati glavo in druge
vitalne dele telesa, da se oseba ne poškoduje. |
|
Davljenje je možno izvesti v vseh položajih (stoje, leže in kleče).
Prijemi davljenja znajo biti na pogled zelo surovi oziroma grobi, zato
jih znajo osebe, ki gledajo tak postopek, največkrat oceniti za nehumane
in nestrokovne. Strokovni prijemi so zelo uporabni za : |
|
transport oseb, |
|
vklepanje in vezanje oseb ter |
|
obrambo pred prijemom napadalca. |
|
Strokovni udarci
|
|
Strokovni udarci so v primerjavi z strokovnimi prijemi hujša oblika
uporabe fizične sile, zato so pogosto vzrok za presojo upravičenosti
uporabe. Med hujšo obliko se štejejo predvsem zaradi posledic, ki pri
njihovi uporabi nastanejo. Udarci so tudi najhitrejša uporaba sile, s
katero lahko občinski redar odvrne napad nase ali koga drugega. Udarcev
je več vrst, delijo pa se na udarce z nogo in roko. |
|
Udarci z nogo so močnejši in jih je težje kontrolirati, so pa tudi bolj
učinkoviti, saj je noga daljša od roke in pri tem ostanejo vitalni deli
redarja bolj oddaljeni od napadalca. Pri uporabi udarcev se le te ne sme
usmerjati v glavo in druge dele telesa, kjer bi se lahko prizadejalo
hude posledice za življenje in zdravje tistega, proti kateremu se
uporabljajo udarci. |
|
Roke so najpogostejše sredstvo za uporabo vseh oblik fizične sile, še
posebej pa za uporabo udarcev. Ti udarci se lahko izvajajo z vsemi deli
roke in sicer: |
|
- s pestjo, z dlanjo ter z zunanjim in notranjim delom dlani ter |
|
- s prsti, s podlaktjo in s komolcem. |
|
Strokovni udarci se lahko razdelijo na sunke in udarce! |
|
Sunki so vsi udarci z ramena, izvedeni z rotacijo roke (pestjo) s
pomočjo gibanja bokov. Osnovna značilnost so racionalnost, najkrajša pot
in velika hitrost. Izvajalec mora ves čas sunke kontrolirati.
|
|
Udarci se izvajajo iz komolca, tako da je os rotacije komolec. Udarna
površina pa je dlan, rob dlani ali komolec. Udarci z nogo se razvrščajo
glede na smer gibanja noge in udarno površino. Smer gibanja je lahko gor
– dol, naprej in nazaj, medtem pa je lahko udarna površina stopalo ali
koleno. Ciljne točke udarjanja z nogo in roko so v pretežnem delu:
|
|
- sprednji del telesa (trebuh, pleksus), |
|
- zadnji del telesa (hrbet, zadnjica), |
|
- stranski deli (ledveni del, rebra), |
|
- mišične skupine (podlaket, nadlaket, ramena) in |
|
- mišične skupine na nogah (stegno, golen, meča). |
|
Strokovni meti |
|
Tehnika metov je povzeta po borilni veščini judo. Praviloma se izvaja
tako, da občinski redar napadalca svojim telesom spravi iz ravnotežja in
napadalca »vrže« na tla. Strokovni meti so po kvalifikaciji najhujša
oblika uporabe fizične sile. |
|
Glavna razloga za to sta predvsem v tem: |
|
- da je pri strokovnem metu padec nasprotnika težje kontrolirati, kot
pri strokovnemu prijemu ali strokovnemu udarcu ter |
|
- da večina napadalcev ne obvlada tehnike padanja, ker pri tem ponavadi
padejo na trdo površino (asfalt beton, keramika ... ) in pri tem pogosto
pride do telesnih poškodb. |
|
Uporaba strokovnih metov se lahko deli tudi na: ročne mete, bočne
mete, nožne mete, ramenske mete in
mete s padcem nazaj
ali v stran. |
|
SREDSTVA ZA VKLEPANJE
IN VEZANJE |
|
Sredstva za vklepanje in vezanje lahko občinski redar v skladu z 2.
odstavkom 14. člena Zakona o občinskem redarstvu uporabiti zoper osebo,
ki jo sme v skladu tem zakonom zadržati, če se upira zadržanju ali želi
pobegniti. Namen teh sredstev je, da osebi oziroma kršitelju onemogoči
ali omeji gibanje, prepreči beg, upiranje in napad ali samo
poškodovanje. Uporaba sredstev za vklepanje in vezanje se uvršča med
milejša prisilna sredstva, vendar se z njimi še vedno posega v osebno
svobodo, dostojanstvo in |
|
integriteto osebe, proti kateri se uporablja tovrstna prisilna sredstva.
Slednje od občinskega redarja zahteva, da uporablja sredstva za
vklepanje in vezanje zakonito in strokovno. |
|
Med prisilna sredstva za vklepanje in vezanje se uvršča: |
|
- sredstva za vklepanje (različne vrste lisic), |
|
- sredstva za vezanje (plastične zatege, vrvice) in |
|
- druga priročna sredstva (lepilni trakovi, vezalke, hlačni ali drugi
pasovi …). |
|
Tehnika natikanja lisic na zapestje se razlikujejo glede na:
|
|
- položaj rok (spredaj, zadaj), |
|
- intenzivnost upiranja – položaj osebe (stoje, kleče, leže), |
|
- tehnične značilnosti in |
|
- vrsto lisic. |
|
Način vklepanja in vezanja se lahko deli tudi na položaj rok osebe, in
sicer: |
|
- roke spredaj brez naslanjanja, |
|
- z rokami naslonjeni na zid, prevozno sredstvo ali drevo in |
|
- z rokami zadaj. |
|
Postopek uporabe sredstev za vklepanje in vezanje je predvsem odvisen od
tega ali se oseba občinskemu redarju upira ali ne. Tako se lahko
sredstva za vklepanje in vezanje uporabljajo na naslednji način:
|
|
- vklepanje in vezanje spredaj brez uporabe fizične sile, |
|
- vklepanje in vezanje na hrbtu brez uporabe fizične sile, |
|
- vklepanje in vezanje z naslanjanjem in |
|
- vklepanje in vezanje ležeče osebe. |
|
Vklepanje in vezanje
spredaj brez uporabe fizične sile |
|
Lisice se prime v močnejšo roko in se osebi približa od strani (iz
njegovega boka), jo z šibkejšo roko prime tik nad zapestjem njene roke
in spodnji enojni obroč lisic nastavi na zapestje in pritisne tako, da
obroč obkroži zapestje roke in se zaskoči. Nato se osebi ukaže: »ŠE
DRUGO ROKO!« in zgornji obroč potisne navzdol proti drugi roki in
nastavi na zapestje ter porine obroč tako, da obkroži zapestje te roke.
|
|
Vklepanje in vezanje
na hrbtu brez uporabe fizične sile |
|
Ta postopek je za občinske redarje veliko varnejši, saj pri tem kršilec
oziroma storilec občinskega redarja ne more poriniti, ga objeti, ga
udariti in tudi poskus pobega je težji. |
|
Oseba, ki se jo vklepa, mora imeti roke spuščene za hrbtom in dlani
obrnjene ena proti drugi ali navzven. Pri tem mora občinski redar
paziti, da sta palca obrnjena navzgor in dlani obrnjene navzven, saj
oseba tako težje doseže ključavnice in težje obrača roke. Pri tem je
potrebno lisice trdo prijeti s primarno roko in se lahko tudi ukaže:«
NOGE NARAZEN, NAGNITE SE NAPREJ!« Takoj za tem se osebi približa in ji
spodnji obroč lisic nastavi na zapestje, povleče roko osebe in potisne
obroč tako, da obkroži zapestje in se zaskoči. Nato se na drugo roko
natakne še zgornji obroč in oba dela lisic stisne in vpraša osebo ali jo
mogoče preveč stiskajo. Po potrebi se jih sprosti in blokira.
|
|
Vklepanje in vezanje
z naslanjanjem |
|
Ta način uporabe sredstev za vklepanje in vezanje se lahko uporabi samo
v primeru, če kršitelj napade občinskega redarja, se mu upira ali želi
pobegniti. V tem primeru se iz varne razdalje kršilcu oziroma storilcu
odredi: »OBRNITE SE, Z ODROČENIMI ROKAMI SE NASLONITE NA ZID (avtomobil,
steber ...), NE PREMIKAJTE SE, VKLENIL VAS BOM! PREMAKNITE SE NAZAJ,
NOGE NARAZEN, GLAVO GOR!« Osebi se približa od zadaj (bočno) in jo s
šibko roko zgrabi za njeno roko nad zapestjem, spodnji enojni obroč
lisic nastavi na zapestje, obroč potisne tako, da obkroži zapestje in se
zatakne. Nato se kontrolirano potegne navzdol in ukaže:« NASLONITE SE NA
ZID (avtomobil, steber …)« in kršilca oziroma storilca opozori, naj to
stori počasi in previdno. Z lisicami se roko potegne ( zvije ) na hrbet,
se obrne proti njemu in se mu ukaže: »ŠE DRUGO ROKO!« Takoj za tem se
natakne zgornji enojni obroč na zapestje druge roke, tako da sta dlani
obrnjeni navzven. Oba dela lisic se stisne, vendar ne preveč.
|
|
Vklepanje in vezanje
ležeče osebe |
|
Ležeči osebi se roke praviloma vklepajo na hrbtu. Kadar je občinski
redar napaden in mora najprej uporabiti fizično silo (strokovni prijem,
strokovni met ...), da obvlada osebo, lahko tako osebo vklene na tleh.
Postopek je potrebno izvesti hitro in strokovno, vendar je to precej
težje kot takrat, kadar oseba sodeluje. Bistvo je, da občinski redar
obvlada strokovne prijeme, da osebo spravi v ležeč položaj (na trebuh
ali na hrbet). V nadaljevanju pa je postopek podoben, kot je opisano
zgoraj. |
|
PLINSKI RAZPRŠILEC |
|
Ob upoštevanju določb 10. člena Zakona o občinskem redarstvu, ki določa
uporabo »plinskega razpršilca« kot uporabo prisilnega sredstva, je
potrebno poznati tudi določbe Zakona o policiji, ki v zvezi navedenega
prisilnega sredstva določajo, da lahko plinski razpršilec, fizično silo
in palico policist uporabi, če ne more drugače obvladati upiranja osebe,
ki ne izpolnjuje zakonitih ukazov, moti javni red, ali upiranja osebe,
ki jo je treba prijeti, privesti ali ji odvzeti prostost, kot tudi, če
mora odvrniti napad na osebe ali objekte, ki jih varuje, ali napad na
sebe ali koga drugega. |
|
Za občinskega redarja pa Zakon o občinskem redarstvu v 14. členu določa,
da lahko plinski razpršilec uporabi samo v primeru, če drugače ne more
od sebe ali koga drugega odvrniti istočasnega protipravnega napada. |
|
Pravilnik o policijskih pooblastilih določa, da se za uporabo plinskega
razpršilca šteje uporaba utekočinjenega plina ali drugega pršila, ki se
ga uporabi tako, da se pritiskom na sprožilec plinsko sredstvo ali
pršilo sprosti. Pri tem je potrebno paziti, da je curek ali oblak plina
usmerjen neposredno proti osebi zoper katero se ga uporablja. Tako, kot
to sicer velja za vsako uporabo prisilnih sredstev, je pred uporabo
plinskega razpršilca, osebo pred uporabo opozoriti. Slednje opozorilo
seveda ne velja kot absolutno, saj je potrebno upoštevati dejstvo, da se
osebo na to opozori vedno, kadar okoliščine to dopuščajo. To pomeni da v
primeru napada na občinskega redarja ali koga drugega, se takšno osebo o
uporabi tovrstnega prisilnega sredstva ne bo opozarjalo, temveč se bo
plinski razpršilec nemudoma uporabil. |
|
Način uporabe plinskega razpršilca je določen z navodili proizvajalca,
ki poleg načina uporabe predpisuje tudi mere varnosti, nudenje prve
pomoči in rok trajanja ter način razgradnje plinskega sredstva. Obstaja
več vrst plinskih razpršilcev, zato se mora občinski redar pred njihovo
uporabo prepričati na kakšni osnovi deluje, saj je delovanje plinskega
razpršilca na poprovi osnovi popolnoma drugačno od plinskega razpršilca,
ki deluje na osnovi solzilnega plina (npr. CS). V nadaljevanju je
predstavljena uporaba plinskega razpršilca, ki deluje na osnovi organske
oljnate smole iz kajenjske in drugih vrst pekoče paprike (t. i. pepper
spray). Plinski razpršilec povzroča vnetje, solzenje, takojšnje otekanje
oči in sluznice v dihalnih poteh. Zaradi navedenih efektov bo kršilec
oziroma storilec prisiljen opustiti napad, ki ga je pred tem izvajal. Po
uporabi razpršilca oziroma takoj, ko okoliščine to dopuščajo, mora
občinski redar osebo odstraniti z nevarnega območja (prostora) in mu
nuditi prvo pomoč. Učinke uporabe plinskega razpršilca se
najučinkovitejše odpravi s sprejem za dekontaminacijo, če pa tega
občinski redar nima, pa je osebi potrebno sprati obraz in oči z hladno
vodo. Učinek plinskega razpršilca bo prenehal delovati po približno 30
minutah, če si oči spiramo z vodo. Oči se izpira izključno s čisto vodo.
|
|
|
|
PRILOGA: 3 |
|
|
|
V skladu z 7., 8. in 9. členom Zakona o občinskem redarstvu (Uradni
list RS 139/2006, z dne 29.12.2006) ter
Smernicami Ministrstva za notranje zadeve za izdelavo Občinskega
programa varnosti, februar 2007 sprejmeta: |
|
Občina Komenda,
Zajčeva cesta 23, 1218 Komenda, ki jo zastopa župan Tomaž Drolec |
|
in |
|
Policijska postaja Kamnik, Tomšičeva ulica 4, 1241 Kamnik, ki jo zastopa
komandir Dejan Čulk. |
|
|
|
PISNI PROTOKOL |
|
o sodelovanju
redarske službe in Policijske postaje Kamnik |
|
I. |
|
|
|
Ta protokol ureja medsebojno sodelovanje redarske službe s Policijsko
postajo Kamnik. |
|
S protokolom se ureja tudi medsebojno sodelovanje med redarsko službo in
posameznimi policijskimi postajami, ko gre za skupno izvajanje nalog
redarstva in policije na območju občine Komenda. |
|
II. |
|
Policijska postaja Kamnik in redarska služba se zavezujeta, da si bosta
medsebojno zagotavljala pomoč pri izmenjavi informacij na področju
varnostne in druge problematike, ki so pomembne za zagotavljanje javne
varnosti in javnega reda na območju občine Komenda. |
|
Za dosego navedenih ciljev ter strateških in operativnih ciljev
opredeljenih v Občinskem programu varnosti Občine Komenda, se bodo po
potrebi organizirale skupne oblike delovanja in pripravili skupni
programi aktivnosti, glede na svoje pristojnosti. |
|
V navedene aktivnosti se bo vključevalo tudi druge organe in službe
Občine Komenda, ki lahko v okviru svojih pristojnosti prispevajo k večji
varnosti in kakovosti življenja in dela na območju občine Komenda. |
|
III. |
|
Policijska postaja Kamnik in Medobčinski inšpektorat, v okviru katerega
delujejo redarji, izvajata skupne akcije oziroma skupni nadzor nad
cestno-prometnimi predpisi in predpisi, ki urejajo javni red in mir na
območju občine Komenda. V ta namen vodja Medobčinskega inšpektorata in
komandir Policijske postaje Kamnik, oziroma od njih pooblaščene osebe
pripravijo razpored skupnega dela oziroma uskladijo skupne akcije ter
določijo področje nadzora. |
|
Redarska služba skupaj s Policijsko postajo Kamnik načrtuje in izvaja
skupne nadzore glede varnostne problematike, za nadzor katere so
pristojni. |
|
Pri skupnem nadzoru se dogovorita o številu sodelujočih policistov in
redarjev in ustrezni uporabi vozil ter drugih sredstev potrebnih za
izvedbo nadzora. |
|
V skupnih nadzorih morajo redarji ravnati po navodilih vodje policijske
enote oziroma policista. |
|
IV. |
|
Medobčinski inšpektorat bo izvajal svoje pristojnosti skladno s
kadrovskimi zmožnostmi, Policijska postaja Kamnik pa v okviru svojih
pristojnosti. |
|
VI. |
|
Protokol je sklenjen za nedoločen čas. |
|
Spremembe in dopolnitve protokola se sprejmejo v soglasju obeh strani. |
|
VII. |
|
Protokol začne veljati z dnem podpisa obeh strani. |
|
|
|
Datum:
|
|
Policijska postaja
Kamnik |
|
Komandir
|
|
Dejan Čulk |
|
|
|
Datum: |
|
Občina Komenda |
|
Župan |
|
Tomaž Drolec |
|
|
|
PRILOGA: 4 |
|
|
|
Na podlagi smernic Ministrstva za notranje zadeve za izdelavo Občinskega
programa varnosti - Februar 2007, je dne ____________ vodja
Medobčinskega inšpektorata sklenil naslednji |
|
|
|
PISNI PROTOKOL |
|
O SODELOVANJU
MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA S SOSEDNJIMI REDARSKIMI SLUŽBAMI |
|
I. |
|
|
|
Z navedenim pisnim protokolom se določa sodelovanje Medobčinskega
inšpektorata s sosednjimi občinskimi redarstvi in medobčinskimi
redarstvi. |
|
Namen tega protokola je, da za se zagotovi javna varnost in javni red
tudi na širšem področju in na mejnih območjih, kjer se občinska in
medobčinska redarstva srečujejo pri svojem rednem in akcijskem delu. |
|
II. |
|
Na podlagi Zakona o občinskem redarstvu je Občina Komenda
soustanoviteljica Medobčinskega inšpektorata s sedežem v Trzinu, ki
opravlja naloge iz svoje pristojnosti. |
|
Delo redarjev temelji na pooblastilih in pristojnostih, ki jih redarstvu
določajo Zakon o občinskem redarstvu, Zakon o varstvu javnega reda in
mira, Zakon o varnosti cestnega prometa, Zakon o prekrških in drugi
predpisi ter določila občinskih odlokov, na podlagi katerih redarji
opravljajo nadzor. |
|
III. |
|
Redarska služba v skladu s svojimi pristojnosti: |
|
- nadzoruje varen in neoviran cestni promet v naseljih, |
|
- varuje ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj
naselij, |
|
- skrbi za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih
javnih površinah, |
|
- varuje javno premoženje, naravno in kulturno dediščino, |
|
- vzdržuje javni red in mir, |
|
- izvaja nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v
naselju, |
|
- izvaja nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v območju
umirjenega prometa in območju za pešce, |
|
- ugotavlja kršitve citiranega zakona o varstvu cest in okolja v naselju
in na |
|
- občinskih cestah zunaj naselja in |
|
- sodeluje pri prometni ureditvi na občinskih cestah, pri nadzoru in
urejanju prometa. |
|
IV. |
|
Z namenom uspešnega zoperstavljanja vsem oblikam ogrožanja javne
varnosti in javnega reda na širšem območju in na mejnih območjih občin,
je potrebno vzpostaviti takšno sodelovanje med redarstvi, ki bo
omogočalo hitro in učinkovito ukrepanje zoper navedene oblike ogrožanja.
|
|
Zato mora sodelovanje temeljiti predvsem na: |
|
medsebojnem obveščanju o vseh varnostno zanimivih informacijah, ki so iz
varnostnega vidika pomembne za posamezne občine, |
|
medsebojni izmenjavi podatkov, ki so pomembni za javno varnost in javni
red v posamezni občini, |
|
medsebojnih delovnih srečanjih in sestankih, kjer se lahko oblikuje
skupna varnostna politika pri zagotavljanju varnosti na mejnih območjih
in področjih, ki so skupnega pomena, |
|
skupnih varnostnih akcijah, intervencijah in medsebojnem sodelovanju pri
obravnavi konkretnih varnostnih problemov in |
|
drugih oblikah sodelovanja in konkretnem operativnem delu. |
|
V. |
|
Vse te vrste in oblike medsebojnega sodelovanja in skupnega dela na
posameznih področjih dela lahko prispevajo v večji učinkovitosti
redarjev Medobčinskega inšpektorata na območjih, kjer bodo s sosednjimi
redarstvi potekale zgoraj opisane aktivnosti. |
|
VI. |
|
Zakon o občinskem redarstvu temelji na ugotovitvi, da zagotavljanje
javne varnosti in javnega reda ter v zvezi s tem varovanje življenja in
zdravja ter premoženja prebivalcev in lokalne skupnosti pomeni potrebo
in interes tako občin kot države v celoti. Gre za naloge, katerih
izvajanje je neločljivo povezano z ukrepi, ki lahko pomenijo poseg v
človekove pravice in temeljne svoboščine, kar pomeni, da je potrebno
zagotoviti organizacijo služb in usposobljenost izvajalcev nalog oziroma
pooblaščenih uradnih oseb, da bo zagotovljeno njihovo zakonito delo ter
ustrezno sodelovanje. |
|
VI. |
|
Ta pisni protokol se ponudi v podpis sosednjim redarstvom, stopi pa v
veljavo s posameznim redarstvom z dnem podpisa. |
|
Štev.: |
|
Datum: |
|
Vodja sosednjega
redarstva: |
|
Vodja Medobčinskega
inšpektorata: |
|
|
|
PRILOGA 5 |
|
|
|
Na podlagi Ocene ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami v
Občini Komenda (15. 4. 2009), |
|
izdajam |
|
N A V O D I L O |
|
ZA UKREPANJE
OBČINSKIH REDARJEV OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH |
|
|
|
Z Navodilom za ukrepanja občinskega redarstva ob naravnih in drugih
nesrečah v Občini Komenda se zagotavlja izvajanje dejavnosti za primer
potresov, poplav in jedrske nesreče. |
|
Navodilo je izdelano na podlagi ocene ogroženosti pred naravnimi in
drugimi nesrečami in je priloga Občinskemu načrtu zaščite in reševanja
v Občini Komenda, izdelanem v skladu z določbami Uredbe o vsebini in
izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. list RS, štev. 3/2002,
17/2002 in 17/2006). |
|
Navodilo za ukrepanje občinskih redarjev ob naravnih in drugih nesrečah
se prične uporabljati: |
|
- v primeru naravnih in drugih nesreč, katera so prizadela območje
občine Komenda in je redarstvo obveščeno preko Centra za obveščanje
(ReCO), s strani Občine Komenda ali kakorkoli drugače, |
|
- po obvestilu župana ali štaba civilne zaščite Občine Komenda. |
|
S pričetkom uporabe tega navodila mora vodja Medobčinskega inšpektorata
takoj do preklica zagotoviti stalno prisotnost občinskih redarjev na
območju občine Komenda. |
|
Občinski redarji se takoj javijo županu, oz. štabu civilne zaščite
Občine Komenda. |
|
Po dogovoru med županom Občine Komenda, oz. osebo, ki jo ta pooblasti
in vodjo Medobčinskega inšpektorata se lahko zagotovi večje število
občinskih redarjev. |
|
Naloge občinskega
redarja v primeru potresa: |
|
Na ogroženem območju skrbi za javno varnost in javni red s tem, da: |
|
varuje javno premoženje, naravno in kulturno dediščino, |
|
vzdržuje javni red in mir, |
|
v naseljih ureja promet in omogoča interveniranje silam za zaščito,
reševanje in pomoč, |
|
po možnosti izvaja samopomoč oz. prvo pomoč poškodovanim, |
|
sodeluje s štabom civilne zaščite, ter po usmeritvah poveljnika civilne
zaščite v kolikor ta ne more drugače zavarovati življenja ljudi in
premoženja nudi pomoč pri izvajanju prepovedi dostopa nepooblaščenim
osebam na potresno območje, |
|
s sredstvi zvez vzpostavlja komunikacijsko-informacijsko povezavo s
sedežem organa, občino, zlasti še s centri za obveščanje, |
|
usmerja prebivalce na začasni nastanitveni center, |
|
izvaja druge naloge iz svoje pristojnosti. |
|
Naloge občinskega
redarja v primeru poplav: |
|
Na ogroženem območju skrbi za javno varnost in javni red s tem, da: |
|
varuje javno premoženje, naravno in kulturno dediščino, |
|
vzdržuje javni red in mir, |
|
v naseljih ureja promet in omogoča interveniranje silam za zaščito,
reševanje in pomoč, |
|
po možnosti izvaja samopomoč oz. prvo pomoč poškodovanim, |
|
pri varovanju cest in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj
naselja ugotavlja primere poškodb ter o teh seznanja štab civilne
zaščite, |
|
pozoren je na nove pojave kot npr. zamašitev vodotokov, sprožitev
plazov, ter o tem seznanja štab civilne zaščite, |
|
sodeluje s štabom civilne zaščite, ter po usmeritvah poveljnika civilne
zaščite v kolikor ta ne more drugače zavarovati življenja ljudi in
premoženja, nudi pomoč pri izvajanju prepovedi dostopa nepooblaščenim
osebam na poplavljeno območje, |
|
s sredstvi zvez vzpostavlja komunikacijsko-informacijsko povezavo s
sedežem organa, občino, zlasti še s centri za obveščanje, |
|
izvaja druge naloge iz svoje pristojnosti. |
|
Naloge občinskega
redarja v primeru jedrske nesreče (uporaba vseh osebnih in kolektivnih
zaščitnih sredstev, opredeljenih v »Načrtu za zaščito in reševanje v
občini Komenda«): |
|
vzdržuje javni red in mir na območju, ki ga je prizadela jedrska
nesreča, |
|
v naseljih ureja promet in omogoča interveniranje silam za zaščito,
reševanje in pomoč, |
|
po možnosti izvaja samopomoč oz. prvo pomoč poškodovanim, |
|
pri varovanju cest in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj
naselja ugotavlja primere poškodb ter o teh seznanja štab civilne
zaščite, |
|
sodeluje s štabom civilne zaščite ter po usmeritvah poveljnika civilne
zaščite v kolikor ta ne more drugače zavarovati življenja ljudi in
premoženja, nudi pomoč pri izvajanju prepovedi dostopa nepooblaščenim
osebam na kraj nesreče, |
|
s sredstvi zvez vzpostavlja komunikacijsko-informacijsko povezavo s
sedežem organa, občino, zlasti še s centri za obveščanje, |
|
pozoren je na znake onesnaženja vodotokov, podtalnice, zastrupitev ter
o tem obvešča štab civilne zaščite, |
|
izvaja druge naloge iz svoje pristojnosti. |
|
Navodilo za ukrepanje občinskih redarjev ob naravnih in drugih nesrečah
se hrani v pisni obliki v Občini Komenda in na sedežu Medobčinskega
inšpektorata v Trzinu. |
|
|
|
Številka: |
|
Datum:
|
|
Vodja Medobčinskega
inšpektorata: |
|
|
|
PRILOGA: 6 |
|
|
|
Na podlagi smernic Ministrstva za notranje zadeve za izdelavo Občinskega
programa varnosti - Februar 2007, je dne ____________ vodja
Medobčinskega inšpektorata sklenil naslednji |
|
|
|
|
|
DOGOVOR |
|
|
|
O SODELOVANJU
MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA V OBČINSKEM SISTEMU ZAŠČITE IN REŠEVANJA |
|
|
|
Medobčinski
inšpektorat |
|
in |
|
Občinski štab civilne
zaščite občine Komenda |
|
|
|
se dogovorita o sodelovanju v občinskem sistemu varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami. |
|
I. |
|
Občinsko redarstvo, ki deluje v okviru Medobčinskega inšpektorata,
sodeluje v občinskem sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
v okviru pristojnosti oziroma pravic in dolžnosti, ki jih ima kot organ
lokalne skupnosti v skladu z zakonskimi določili Zakona o varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. list RS, štev. 51/2006-UPB1). |
|
II. |
|
V okviru izvajanja svojih nalog ima občinski redar na področju varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami nalogo, da obvesti najbližji center
za obveščanje o vsaki nevarnosti naravne ali druge nesreče takoj, ko jo
je opazil ali je zanjo izvedel, v okviru možnosti prepreči naravno in
drugo nesrečo, rešuje in pomaga, ter daje napotke za zaščito, reševanje
in pomoč; |
|
III. |
|
Cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila
nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje žrtev in drugih posledic teh
nesreč. Redarstvo sodeluje v sistemu zaščite in reševanja ljudi, živali,
premoženja, kulturne dediščine ter okolja z izvajanjem nalog,
opredeljenih v Navodilu za ukrepanje občinskih redarjev ob izrednih
dogodkih, katero je priloga Občinskega programa varnosti Občine Komenda. |
|
IV. |
|
Občinski redar opravlja svoje naloge pri
zaščiti, reševanju in pomoči v skladu s predpisi ter usmeritvami
pristojnega poveljnika Civilne zaščite oziroma vodje intervencije v
kolikor ta ne more drugače zavarovati ljudi in premoženje. Po usmeritvah
pristojnega poveljnika Civilne zaščite bo predvsem nudil pomoč pri
izvajanju prepovedi dostopa nepooblaščenim osebam na kraj nesreče in
prometa mimo tega kraja ter varovanje umika ljudi, živali in premoženja
iz ogroženih objektov in območij. |
|
V. |
|
Z Navodilom za ukrepanje občinskega redarstva ob naravnih in drugih
nesrečah v Občini Komenda se zagotavlja izvajanje dejavnosti za primere
potresov, poplav in jedrske nesreče. |
|
VI. |
|
Namera dogovora zajema medsebojno obveščanje in pomoč. |
|
Dogovor je sklenjen za nedoločen čas. |
|
Spremembe in dopolnitve se sprejmejo v soglasju obeh strani. |
|
|
|
V Komendi, dne … |
|
|
|
Medobčinski
inšpektorat
|
|
|
|
Štab Civilne zaščite
|
|
Občine Komenda |
|
|
|
PRILOGA: 7 |
|
|
|
SINTAL d.d. |
|
G 7 d.d. |
|
Varnost d.d. |
|
|
|
ZADEVA: OBČINSKI
PROGRAM VARNOSTI – DOGOVOR O SODELOVANJU Z OBČINSKIM REDARSTVOM |
|
V skladu z določili 6. člena Zakona o občinskem redarstvu (Ur. list RS,
štev. 139/2006) morajo občine izdelati občinske programe varnosti in
jih v smislu kvalitetnega zagotavljanja varnostnih razmer v občini
uskladiti tudi z vsemi institucijami in podjetji, ki na določenem
območju bistveno prispevajo k izboljšanju varnostnih razmer. |
|
Ker so to tudi varnostne službe, je sodelovanje na področju
zagotavljanja varnosti nedvomno zelo koristna za vse naše občane. |
|
V ta namen smo z redarji, ki delajo na našem območju pripravili dogovor
o sodelovanju, ki vam ga pošiljamo v prilogi. |
|
V kolikor se z njegovo vsebino strinjate, ga podpišite in nam podpisan
izvod vrnite najkasneje do …... |
|
O konkretnejših oblikah sodelovanja se bomo dogovorili na posebnem
sestanku s podpisniki dogovora. |
|
|
|
Lep pozdrav. |
|
|
|
Priloga: 1 x dogovor |
|
V Komendi, dne
…
|
|
ŽUPAN |
|
Tomaž Drolec |
|
|
|
|
|
Redarji bodo pri opravljanju svojih nalog učinkovitejši in varnejši, če
bodo imeli zagotovljeno ustrezno komunikacijo in pomoč s strani
varnostnikov zasebnih varnostnih podjetij, ki delujejo na tem območju. |
|
Učinkovito obvladovanje varnostnih razmer in s tem varno delovno in
bivalno okolje je v interesu tako organov lokalne skupnosti, kot
policije in tudi zasebnih varnostnih služb. |
|
Da bo to delovanje usklajeno, še učinkovitejše in bolj koordinirano se
sklene v skladu z določili 6. člena Zakona o občinskem redarstvu (Ur.
list RS 139/2006) |
|
|
|
dogovor, |
|
|
|
o sodelovanju varnostnikov zasebnih varnostnih podjetij, ki delujejo na
območju Občine Komenda, z redarji, ki opravljajo delo na območju te
občine. |
|
Redarji pričakujejo sodelovanje in pomoč varnostnikov zasebno varnostnih
služb, predvsem pri opravljanju naslednjih nalog: |
|
- zagotavljanju varnosti na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in
drugih javnih površinah, |
|
- varnosti javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine, |
|
- vzdrževanja javnega reda in miru v širšem smislu. |
|
Občinski redar lahko kot pooblaščena uradna oseba, skladno z določbami
Zakona o varstvu javnega reda in miru (Ur. list RS, štev. 70/2006),
ukrepa ob zaznavi naslednjih prekrškov: |
|
- nedostojno vedenje na javnem kraju (7.člen), |
|
- beračenje na javnem kraju (9. člen), |
|
- uporaba nevarnih predmetov (prvi odstavek 11. člena), |
|
- poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe (12. člen), |
|
- pisanje in risanje po objektih (13. člen), |
|
- vandalizem (16. člen), |
|
- kampiranje (18. člen), |
|
- uporaba živali (19. člen). |
|
Na območju naše občine so še posebej v porastu dejanja vandalizma. V
skladu z določili Zakona o varstvu javnega reda in miru, stori ta
prekršek oseba, ki namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako
drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeležji in z
objekti javne infrastrukture, kot so komunalna infrastruktura, javna
razsvetljava, cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih
površinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave. |
|
Varnostniki lahko pomoč pri zagotavljanju varnosti na teh področjih
nudijo predvsem na naslednji način: |
|
Pri uporabi določil 43. člena Zakona o zasebnem varovanju (Ur. list RS
126/2003) opravljajo naloge in uporabljajo pooblastila – ukrepe in
dolžnosti varnostnikov, ne območju, ki ga varujejo v skladu z oblikovano
pogodbo z naročnikom varnostne storitve. |
|
Zaradi narave svojega dela, predvsem interventnih patrulj varnostnikov
(prisotnost v okolju, kjer prihaja do deviantnih pojavov v dnevnem in
nočnem času ter ob dela prostih dneh, hitra mobilnost, kvalitetna in
stalna komunikacijska povezanost s svojim varnostno nadzornim centrom,
strokovna usposobljenost in sposobnost zaznavanja dogodkov, uporaba
sile, itd.), so varnostniki zelo uporabni tudi pri delu izven njihovega
varovanega območja. |
|
O zaznanih negativnostih, predvsem s področja javnega reda in miru in
kriminalitete lahko obveščajo redarsko službo in policijo, prav tako pa
lahko tudi izven njihovega varovanega območja ukrepajo tudi samostojno
(državljanska aretacija – odvzem prostosti pri zalotitvi oseb pri
storitvi hujših kaznivih dejanj za katere se storilec preganja po uradni
dolžnosti – 160. člen Zakona o kazenskem postopku). |
|
Sodelovanje varnostnikov z redarji se bo največkrat nanašalo na
obveščanje o kršitvah ali pa o sumih kršitev, ki so v pristojnosti
redarjev. |
|
Komunikacija bo potekala preko redne telefonske linije Medobčinskega
inšpektorata, ki bo evidentiral informacijo in izvedel potrebne ukrepe.
Varnostnim službam, pristopnicam k dogovoru, bo točen način
komuniciranja (tel. številka, mesto zbiranja informacij, nudenje
povratnih informacij, itd.) sporočen naknadno. |
|
Varnostne službe te naloge opravljajo vzporedno s svojimi nalogami v
korist in zadovoljstvo vseh občanov in niso upravičene do plačila teh
varnostnih storitev. |
|
Ta dogovor prične veljati z dnem ko ga podpišejo vse zainteresirane
stranke, ob sprejemu občinskega programa varnosti Občine Komenda pa bodo
z njim seznanjeni tudi svetniki in občinska uprava Občine Komenda, preko
medijev pa tudi širša javnost. |
|
Nespoštovanje tega dogovora nima nobenih pravnih posledic. |
|
Zasebne varnostne
službe (pristopnice k dogovoru): |
|
|
|
Sintal d.d.
žig Podpis: |
|
|
|
G 7 d.o.o.
žig Podpis: |
|
|
|
Varnost d.d.
žig Podpis: |
|
|
|
|
|
V Komendi, dne … |
|
ŽUPAN |
|
Tomaž Drolec |
|
|
|
|
|
PRILOGA: 8 |
|
|
|
Na podlagi 4. odstavka, 17. člena Zakona o občinskem redarstvu (Ur.
list RS 139/2006) izdaja župan Občine Komenda |
|
|
|
P O S L O V N I K |
|
o delu komisije pri
oceni uporabe prisilnih sredstev občinskih redarjev |
|
|
|
1. člen |
|
Ta poslovnik določa vsebino, sestavo, način in postopek dela komisije
za oceno uporabe prisilnih sredstev, evidentiranje, poročanje, nadzor in
varstvo podatkov. |
|
2. člen |
|
Posamezni izrazi v tem poslovniku imajo naslednji pomen: |
|
pritožba je vsaka vloga posameznika, v kateri zatrjuje kratenje pravic
in svoboščin s strani pooblaščene uradne osebe občinskega redarstva; |
|
pritožnik je posameznik, ki meni, da so bile z dejanjem pooblaščene
uradne osebe pri izvajanju nalog na območju občin Trzin, Komenda,
Lukovica, Mengeš, Moravče in Vodice iz 3. člena Zakona o občinskem
redarstvu (Uradni list RS, št. 139-2006), kratene njegove pravice in
svoboščine in se je v skladu z 19. členom Zakona o občinskem redarstvu
pritožil pri katerem od županov teh občin, pri Medobčinskem inšpektoratu
ali pri drugem organu teh občinskih uprav; |
|
3. člen |
|
Občinski redar sme pri opravljanju nalog v skladu z določili 14. člena
Zakona o občinskem redarstvu uporabljati naslednja prisilna sredstva: |
|
- uporaba fizične sile, |
|
- uporaba sredstev za vklepanje in vezanje, |
|
- uporaba plinskega razpršilca. |
|
4. člen |
|
Župan občine, v kateri je sedež Medobčinskega inšpektorata (v
nadaljevanju župan), imenuje neodvisno, največ petčlansko, komisijo za
oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja občinskega redarstva pri
uporabi prisilnih sredstev. |
|
Župan določi tudi vodjo komisije in njegovega namestnika. |
|
V komisiji morajo sodelovati: direktor občinske uprave občine, kjer je
sedež Medobčinskega inšpektorata, predstavnik krajevno pristojne
policijske postaje ter predstavniki nevladnih organizacij,
zainteresiranih za nadzor nad varstvom človekovih pravic in svoboščin.
|
|
Župan lahko k sodelovanju povabi tudi druge strokovnjake, če meni, da je
njihovo sodelovanje pomembno za odločitev v konkretnem primeru.
|
|
Sejo komisije skliče župan občine. |
|
Župan lahko določi komisijo za ocenjevanje vseh primerov naštetih v 5.
členu tega poslovnika (stalna komisija) ali pa za vsak primer posebej. |
|
5. člen |
|
Komisija opravlja delo v naslednjih primerih: |
|
- Če je bila osebi pri uporabi prisilnih sredstev povzročena telesna
poškodba ali smrt, ali je bilo prisilno sredstvo uporabljeno proti več
kot trem osebam. |
|
- Obravnava pritožbe zoper delo občinskega redarstva, lahko pa obravnava
tudi druge primere uporabe prisilnih sredstev v postopkih občinskega
redarstva, kadar komisija oceni, da je to potrebno. |
|
- Če z Zakonom o občinskem redarstvu ni drugače določeno, se za
ocenjevanje in uporabo prisilnih sredstev uporabljajo določbe Zakona o
policiji in podzakonskih predpisov, ki urejajo načela in način uporabe
istovrstnih pooblastil policistov. |
|
6. člen |
|
Komisija ocenjuje ali je bilo ravnanje občinskih redarjev v skladu s
predpisi, strokovno in sorazmerno. |
|
Komisija zbere potrebna obvestila in dokaze o okoliščinah, dejstvih in
razlogih uporabe prisilnih sredstev. |
|
V zvezi s tem lahko od občinske uprave in policije zahteva potrebno
pomoč in sodelovanje. |
|
Komisija pri postopku svojega dela smiselno uporablja določbe zakona o
splošnem upravnem postopku. |
|
7. člen |
|
Delo komisije se opravlja na sedežu občine, na podlagi odločitve župana
pa lahko tudi v drugi občini ali na kraju, kjer je do uporabe prisilnega
sredstva prišlo. |
|
8. člen |
|
Delo komisije poteka na sejah in na drugi način zbiranja potrebnih
dokazov in obvestil. |
|
Sejo komisije skliče vodja komisije na predlog župana. Seja se skliče s
pisnim vabilom, ki mora biti vročeno članom komisije najmanj pet dni
pred sejo. |
|
V vabilu, ki se pošlje članom komisije se določi datum, kraj in čas
seje ter zadeve, ki bodo obravnavane na seji. |
|
9. člen |
|
Če komisija pri svojem delu ugotovi znake kaznivega dejanja, katerega
storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog, zlorabe
človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugih kršitev, za katere
so z zakonom določene sankcije, obvesti o tem pristojni organ. |
|
10. člen |
|
Vodja komisije je dolžan temeljito proučiti zadevo iz postopka pri vodji
Medobčinskega inšpektorata. Ta je dolžan z vodjem komisije sodelovati in
mu o obravnavani uporabi prisilnega sredstva nuditi vse potrebne
podatke, obvestila in dokumentacijo. |
|
O uporabi prisilnih sredstev je občinski redar dolžan napisati poročilo
in ga predložiti v pregled vodji Medobčinskega inšpektorata oziroma
svojemu nadrejenemu ali osebi, ki jo ta pooblasti. |
|
Poročilo mora biti napisano in predano v pregled takoj po uporabi
prisilnega sredstva, oz. najkasneje do konca delovnega dneva redarja, ki
je to prisilno sredstvo uporabil. |
|
V poročilu redarja morajo biti navedeni podatki o osebi, razlogu, času
in kraju uporabe prisilnega sredstva, vrsti uporabljenega prisilnega
sredstva ter drugih okoliščinah in dejstvih, pomembnih za oceno
zakonitosti in strokovnosti ravnanja občinskega redarja. |
|
Vodja komisije vodi delo komisije in skrbi, da se zadeva vsestransko
obravnava in pretehta. |
|
11. člen |
|
Na podlagi izvedenega postopka pred komisijo in ugotovljenih dejstev,
okoliščin in dokazov, komisija sprejme odločitev o obravnavanem primeru
uporabe prisilnega sredstva. Če se mnenje posameznika o obravnavanem
primeru razlikuje od večine članov komisije, se v zapisnik o ugotovitvah
navede, kot ločena mnenja. |
|
12. člen |
|
O zbranih obvestilih, ugotovitvah in dokazih komisija najkasneje v 30
dneh od pričetka dela sestavi zapisnik. |
|
Zapisnik mora vsebovati: |
|
- datum, čas in kraj seje in drugih aktivnosti komisije; |
|
- sestavo komisije; |
|
- opozorilo na dolžnost spoštovanja predpisov o varstvu osebnih podatkov
in varstvu tajnih podatkov; |
|
- navedbo obravnavane vsebine; |
|
- vsebino postavljenih vprašanj in odgovorov, ki so pomembni za
odločitev o obravnavanem prisilnem sredstvu; |
|
- odločitev in navedba mnenja, ali je bilo ravnanje občinskega redarja v
skladu s predpisi, strokovno in sorazmerno (tudi morebitno ločeno mnenje
člana komisije). |
|
Zapisnik podpiše predsednik komisije in zapisnikar. |
|
13. člen |
|
Sredstva, potrebna za izvajanje tega poslovnika se zagotovijo v
proračunu občin ustanoviteljic Medobčinskega inšpektorata. |
|
14. člen |
|
Nadzor nad izvrševanjem tega poslovnika izvajajo župani občin
ustanoviteljic Medobčinskega inšpektorata in Inšpektorat RS za notranje
zadeve. |
|
15. člen |
|
Vsi sodelujoči v delu komisije so dolžni pri uporabi in dostopu do
podatkov, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, ravnati po zakonu o
tajnih podatkih, zakonu o varstvu osebnih podatkov ter predpisih, ki
urejajo ti področji. |
|
16. člen |
|
Ta poslovnik prične veljati po objavi v uradnem glasilu …. |
|
|
|
Štev. |
|
|
|
Datum: |
|
Župan |
|
Tomaž Drolec |
|
|
|
PRILOGA: 9 |
|
|
|
Na podlagi smernic Ministrstva za notranje zadeve za izdelavo Občinskega
programa varnosti - Februar 2007, je dne ____________ vodja
Medobčinskega inšpektorata sklenil naslednji |
|
|
|
P R O T O K O
L |
|
O SODELOVANJU MED
MEDOBČINSKIM INŠPEKTORATOM, POLICIJSKO POSTAJO KAMNIK IN SVETOM ZA
PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE KOMENDA |
|
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Komenda,
Medobčinski inšpektorat in Policijska postaja Kamnik ugotavljajo, da je
v njihovem skupnem interesu poglobiti njihovo sodelovanje in stike pri
izvajanju protokola. |
|
Takšna oblika tesnejšega sodelovanja pomeni vzpostavitev partnerskega
odnosa in omogoča zagotavljanje javne varnosti v lokalni skupnosti in
kvaliteto javnega prostora v občini. |
|
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ocenjuje stanje varnosti
v cestnem prometu na lokalni ravni, predlaga v sprejem programe za
varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje,
koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega
prometa na lokalni ravni, predvsem pa skrbi za izvajanje prometne
vzgoje, dodatno izobraževanje in obveščanje udeležencev cestnega
prometa, izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih
gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni
ravni. |
|
V sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine
Komenda bodo redarji v prometu izvajali preventivne akcije na področju
mirujočega prometa, predvsem v smislu osveščanja ljudi, da v primeru
napačnega parkiranja nemalokrat ogrožajo druge udeležence v cestnem
prometu (pešce, kolesarje ipd.). |
|
Pri zagotavljanju javne varnosti in javnega reda in miru morata
občinsko redarstvo in policija nujno sodelovati, zato mora biti
vzpostavljena med obema organoma ustrezna komunikacija. |
|
Komunikacija je potrebna tudi zaradi izmenjavanja strokovnih mnenj,
stališč, predloga izvajanja skupnih akcij na terenu, zaradi odzivanja na
pobude za izvedbo skupnih akcij ter analiziranja skupne varnostne in
druge problematike. |
|
Uspešno in učinkovito sodelovanje redarjev in policistov ter Sveta za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Komenda je nujno potrebna
kvaliteta za skupno doseganje lokalne in globalne varnosti.
|
|
Sodelovanje med občinskim redarstvom, policijo in Svetom za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu se bo odrazilo v skupnem dobrem, večji
varnosti in predvsem zadovoljstvu ljudi. Zelo pomembna je soglasna
naravnanost in delitev skrbi za rezultate. |
|
|
|
Štev.: |
|
Datum: |
|
|
|
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO |
|
V CESTNEM PROMETU OBČINE |
|
KOMENDA |
|
|
|
MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT |