Na podlagi
določila 36. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO
in 76/16 – odl. US), 18. člena
Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13, 74/15) in 157.
člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 1/15,
81/15) je Občinski svet Občine Tržič na 21. redni seji dne 9. 3. 2017
potrdil uradno prečiščeno besedilo Poslovnika Občinskega sveta Občine
Tržič, ki obsega: |
Poslovnik Občinskega sveta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 1/15) in
|
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Tržič (Uradni
list RS, št. 81/15). |
|
Št. 007-0002/2014 |
Tržič, dne 9. marca 2017 |
|
Župan |
Občine Tržič |
mag. Borut Sajovic l.r.
|
|
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta Občine Tržič (uradno prečiščeno besedilo – UPB1)
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina poslovnika)
|
S tem poslovnikom se ureja uresničevanje pravic in dolžnosti članic in
članov Občinskega sveta Občine Tržič (v nadaljevanju: članov občinskega
sveta), način dela sveta in njegovih delovnih teles, postopke odločanja,
razmerja do drugih organov občine ter druga vprašanja, pomembna za delo
Občinskega sveta Občine Tržič (v nadaljnjem besedilu: svet).
|
2. člen
(poslovniške odločitve sveta)
|
Vprašanja načina dela sveta, ki niso urejena s tem poslovnikom, se lahko
uredijo s sklepi ali z drugim aktom občinskega sveta v skladu s tem
poslovnikom. |
3. člen
(smiselna uporaba določil poslovnika)
|
(1) Način dela delovnih teles sveta ureja ta poslovnik, lahko pa se
ureja tudi z ustanovitvenimi akti delovnih teles ali s poslovniki
delovnih teles. |
(2) Za vprašanja o delu delovnih teles sveta, ki jih ta poslovnik ne
ureja, se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki veljajo za
svet. |
4. člen
(javnost dela)
|
(1) Delo sveta in delovnih teles sveta je javno. |
(2) Delo in dokumentacija sveta in njegovih delovnih teles sta javna,
razen če svet ali njegovo delovno telo obravnava zadevo zaupne narave.
|
(3) Javnost dela sveta se zagotavlja z obveščanjem javnosti o njegovem
delu, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na
spletni strani občine ter v Katalogu informacij javnega značaja, z
zagotavljanjem sodelovanja občanov in druge javnosti pri pripravi
splošnih aktov občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
objavljanjem sklicev sej sveta in gradiv za točke dnevnega reda sej, z
omogočanjem navzočnosti občanov, druge javnosti in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na njegovih sejah, vse v skladu z veljavnimi
predpisi. |
(4) Zaradi večje legitimnosti sprejetih splošnih aktov občine in
vključitve občanov, njihovih organizacij, strokovne in druge javnosti v
pripravo predlogov splošnih aktov občine, občinska uprava v postopku
priprave splošnega akta občine na spletni strani občine in v Katalogu
informacij javnega značaja objavi gradivo, ki vsebuje osnovne
informacije o nastajajočem predpisu, povzetek vsebine predpisa s
strokovnimi podlagami, ključna vprašanja, namen in cilje njegovega
nastanka, ter hkrati pozove javnost, da v danem roku, ki se giblje v
okviru od 30 do 60 dni, sporoči morebitne pripombe, komentarje, mnenja
in predloge. V tem odstavku določeno se ne uporablja v primerih, v
katerih to po naravi stvari ni mogoče ali ni potrebno. |
(5) Svet lahko na predlog predlagatelja obravnavane zadeve, župana,
pristojnega delovnega telesa sveta, svetniške skupine, člana sveta ali
nadzornega odbora, sklene, da bo seja ali del seje sveta potekal brez
navzočnosti javnosti, tudi če ne obravnava zadeve zaupne narave, kadar
je utemeljeno pričakovati, da bodo v razpravi lahko sprožena vprašanja v
zvezi z zadevami zaupne narave ali da bi razkritje informacij v
obravnavani zadevi zavarovanemu interesu povzročilo škodo. |
(6) Sklep o odločitvi iz prejšnjega odstavka tega člena sprejme svet na
seji brez navzočnosti javnosti. |
(7) Predsedujoči sveta določi, kdo je lahko poleg župana, svetnikov in
predlagatelja gradiva navzoč na seji ali delu seje, ki poteka brez
navzočnosti javnosti. |
(8) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in njegovih
delovnih teles, za katere tako določa zakon, ali druge zadeve, ki so
zaupne narave. |
(9) Javnost se izloči, če tako določa zakon ali če tako odloči svet ali
delovno telo občinskega sveta. |
(10) Član občinskega sveta javnosti ne sme sporočati podatkov iz gradiva
in dokumentov, ki so zaupne narave. |
(11) Postopke in način seznanitve z delom in dokumentacijo sveta in
njegovih delovnih teles ureja zakon, ki ureja pravice dostopa do
informacij javnega značaja. |
5. člen
(seje sveta)
|
(1) Svet dela na rednih in izrednih sejah. |
(2) Svet se sestaja na rednih, izrednih, slavnostnih in žalnih sejah.
|
(3) Korespondenčno sejo je dovoljeno sklicati samo v nujnih in
neodložljivih primerih, ki jih določa ta poslovnik. |
(4) Redne seje se praviloma ne sklicujejo v času šolskih počitnic.
|
(5) Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na
rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
(6) Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih
pomembnih jubilejih in praznikih. |
6. člen
(predstavljanje sveta)
|
(1) Svet predstavlja župan, ga sklicuje in vodi njegove seje ter skrbi
za izvajanje njegovih odločitev. |
(2) Delovno telo sveta predstavlja predsednik delovnega telesa.
|
(3) Svet uporablja žig »OBČINA TRŽIČ – 1«. |
(4) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o
drugih odločitvah ter dopisih. |
(5) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa
sveta. |
(6) Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske
uprave. |
7. člen
(uporaba žiga)
|
Svet ima žig okrogle oblike premera 35 mm in je obrobljen z dvema
koncentričnima krogoma. Na zgornji krožnici je napis Občina Tržič, na
spodnji krožnici pa z oznako – številko 1, v sredini je grb Občine Tržič
visok 15 mm. |
8. člen
(uporaba slovenskega jezika)
|
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
|
9. člen
(delovanje sveta)
|
(1) Svet deluje v pisni obliki ter v elektronski obliki z uporabo
informacijske in komunikacijske tehnologije pri sklicevanju sej sveta in
njegovih delovnih teles. V prostoru, kjer zaseda svet, je potrebno
zagotoviti dostop do interneta. |
(2) O vrsti in načinu delovanja se odloči vsak občinski svetnik
samostojno. |
10. člen
(sklicevanje sej)
|
(1) Občinska uprava zagotavlja pisni ali elektronski način sklicevanja
sej sveta in njegovih delovnih teles z vsemi gradivi. |
(2) Občinska uprava zagotavlja objavo vseh gradiv na uradni spletni
strani Občine Tržič, o sklicih posameznih sej pa obvesti vse prejemnike
sklicev sej v skladu s tem poslovnikom. |
(3) O sklicih sej delovnih teles predsedniki delovnih teles obvestijo
občinske svetnike. |
11. člen
(gradivo za sejo občinskega sveta)
|
(1) Predlagatelj oziroma pripravljavec gradiva mora gradivo za posamezno
točko dnevnega reda seje sveta oziroma njegovih delovnih teles
pristojnemu organu (Tajništvo Občine Tržič) posredovati v papirni ali
elektronski obliki. |
(2) Predlagatelj oziroma pripravljavec gradiva mora pripraviti gradivo
za elektronsko objavo v enem dokumentu, razen obsežnejših grafičnih
prilog. |
(3) Gradivo v elektronski obliki mora biti posredovano v enem izmed
naslednjih formatov: Microsoft Office Word, Microsoft Office Excel,
Microsoft Power Point, OpenDocument format, PDF, JPEG ali TIFF.
|
12. člen
(naslov za pošiljanje gradiva za seje
sveta)
|
Član sveta ter član delovnega telesa mora pristojnemu organu (Tajništvo
Občine Tržič) sporočiti elektronski naslov oziroma naslov prebivališča
na katerega želi prejemati sklice sej, prav tako pa mora sporočiti tudi
morebitno spremembo elektronskega naslova oziroma naslova prebivališča.
|
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
13. člen
(konstituiranje sveta)
|
(1) Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih
več kot polovica mandatov članov sveta. |
(2) Prvo konstitutivno sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji župan
v 20 dneh po izvolitvi članov sveta, če je za izvolitev župana potreben
drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po izvedbi drugega kroga
volitev za župana. |
(3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče dotedanji župan nosilce
kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta. |
(4) Prvo konstitutivno sejo sveta vodi najstarejši član sveta oziroma
član sveta, ki ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet.
|
14. člen
(obvezni dnevni red konstitutivne seje
sveta)
|
(1) Obvezni dnevni red konstitutivne seje sveta je: |
1. ugotovitev prisotnosti novoizvoljenih članov sveta na podlagi potrdil
Občinske volilne komisije o izvolitvi, |
2. poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana, |
3. imenovanje komisije za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev
izvolitve župana, za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana,
|
4. poročilo komisije za potrditev mandatov in potrditev mandatov članov
sveta, |
5. poročilo komisije za potrditev mandatov in odločanje o pritožbah
kandidatov za župana ter ugotovitev izvolitve župana, |
6. slovesna prisega župana in članov sveta ter pozdravni nagovor župana,
|
7. imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
(2) O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.
|
(3) Na dnevni red seje ni mogoče uvrstiti drugih vsebinskih točk za
obravnavo. |
(4) Slovesna prisega župana in članov sveta se glasi: »Prisegam, da bom
vestno in odgovorno opravljal/a svojo dolžnost, spoštoval/a pravni red
Republike Slovenije in Občine Tržič. Z vsemi močmi bom deloval/a za
blaginjo, napredek in razvoj Občine Tržič ter vseh njenih občank in
občanov.« |
15. člen
(imenovanje komisije za potrditev
mandatov)
|
(1) Svet na prvi konstitutivni seji izmed navzočih članov imenuje
komisijo za potrditev mandatov. Komisija šteje tri člane. |
(2) Kandidate za člane komisije za potrditev mandatov lahko predlaga
predsedujoči, lahko pa tudi vsak član občinskega sveta. Svet glasuje o
predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler ni imenovanih
vseh treh članov komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. V času
zasedanja mandatne komisije je seja sveta prekinjena, predsedujoči
odredi odmor za nedoločen čas. |
16. člen
(mandat članov sveta)
|
(1) Komisiji za potrditev mandatov se predloži poročilo Občinske volilne
komisije, potrdila o izvolitvi članov sveta in potrdilo o izvolitvi
župana ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list.
|
(2) Komisija za potrditev mandatov na svoji seji opravi pregled
prispelih pritožb in pripravi predlog potrditve mandatov članov sveta in
pripravi o tem poročilo, ki ga predloži svetu. |
(3) Komisija za potrditev mandatov na podlagi poročila Občinske volilne
komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili
izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih
pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list
in predlaga potrditev mandatov članov sveta. |
(4) Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za
župana, komisija za potrditev mandatov na podlagi poročila Občinske
volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo v
vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu odločitve o
posameznih pritožbah. |
17. člen
|
(1) Mandate članov sveta potrdi svet na predlog komisije za potrditev
mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana potem, ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur
kandidatnih list. |
(2) Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem
spornem mandatu pa odloča posebej. |
(3) Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi
svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu
odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
(4) Svet na podlagi poročila Občinske volilne komisije, potrdila o
izvolitvi župana in na podlagi poročila komisije za potrditev mandatov
posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana oziroma
predstavnikov kandidatur. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil
hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana
vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. |
(5) Če občinski svet pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature za
župana oziroma kandidata, predstavnika kandidature oziroma predstavnika
liste kandidatov za člane sveta ne ugodi, lahko pritožnik uveljavlja
sodno varstvo. |
18. člen
(mandat članov sveta in mandat župana)
|
(1) Svet se konstituira, ko nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta,
mandat dotedanjim članom sveta pa preneha. |
(2) V kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana, nastopi
novoizvoljeni župan funkcijo z dnem, ki sledi dnevu konstitutivne seje.
|
(3) Če je bil novoizvoljeni župan izvoljen tudi kot član sveta in mu je
bil potrjen mandat člana sveta in ugotovljena izvolitev za župana,
predsedujoči po izjavi župana, da sprejema funkcijo, obvesti svet, da je
z ugotovitvijo o izvolitvi župana le-temu prenehal mandat člana sveta na
podlagi zakona o lokalni samoupravi iz razloga nezdružljivosti funkcij.
|
(4) Občinski svet o tem sprejme ugotovitveni sklep, katerega odpravek se
naslednji dan pošlje občinski volilni komisij, ki nato izvede nadaljnji
postopek v skladu z zakonom o lokalnih volitvah. |
(5) S prenehanjem mandata članov sveta, preneha članstvo tudi v
Nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih
občinskega sveta. |
(6) Po potrditvi mandatov svet imenuje komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
19. člen
(komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja)
|
(1) Ko je svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svojo stalno delovno telo. Če
komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na
naslednji seji. |
(2) Komisija spremlja članstvo v občinskih organih in delovnih telesih
ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, ter pripravlja poročila
in predloge za morebitno imenovanje novih članov. |
20. člen
(konstituiranje drugih organov in
delovnih teles)
|
Svet v roku, ki ga določa zakon, ki ureja lokalno samoupravo, opravi
izvolitev članov Nadzornega odbora občine ter praviloma v 30 dneh po
konstituiranju imenuje stalne odbore in ustanovi druga delovna telesa
občinskega sveta. |
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA
21. člen
(pravice članov sveta)
|
(1) Član sveta ima pravice in dolžnosti določene z zakonom, statutom ter
poslovnikom in drugimi akti. |
(2) Član sveta ima: |
– pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta, sodelovati in odločati
na sejah sveta, |
– pravico udeleževati se sej delovnih teles, vendar brez pravice
glasovanja in brez pravice razprave, |
– pravico kandidirati za vsako funkcijo v svetu in njegovih delovnih
telesih ter predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih
teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov,
katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v
katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike, |
– pravico udeleževati se sej delovnih teles, skladno z določili tega
poslovnika in drugimi akti, ki določajo način njihovega dela,
|
– predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana ter predlagati svetu
obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti, |
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov, |
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej sveta. |
(3) Član sveta ima pravico na seji sveta postaviti županu vprašanje ali
pobudo. Vprašanja in pobude se vlagajo pisno ali ustno v okviru 3. točke
dnevnega reda »vprašanja in pobude članov sveta«. |
(4) Plačilo za opravljanje funkcije člana sveta je sejnina za udeležbo
na seji sveta oziroma seje delovnega telesa sveta, razen v primeru
slavnostne in žalne seje. Član sveta nima pravice do sejnine, če je na
seji prisoten manj kot polovico časa trajanja seje. |
(5) Prejemki članov sveta so urejeni s pravilnikom, ki določa plače in
druge prejemke občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles sveta in
članov drugih občinskih organov v Občini Tržič. |
22. člen
(varovanje zaupnih podatkov)
|
Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, kot so osebni
podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
23. člen
(odgovornost člana sveta)
|
(1) Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave
ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
|
(2) Član sveta se mora ves čas svojega mandata izogibati nasprotju
interesov, skladno z zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje
korupcije. |
24. člen
(pravica do informiranosti)
|
(1) Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov
in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z
delom v svetu in delovnih telesih sveta. |
(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na
vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila skladno s
pravili. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti
oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
(3) Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave
postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih
vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
|
25. člen
(svetniške skupine)
|
(1) Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z
istoimenske liste ali dve ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki
gredo posameznemu članu sveta. |
(2) Član sveta ima pravico skupaj z drugimi člani sveta ustanoviti
svetniško skupino, se včlaniti vanjo, v njej enakopravno sodelovati in
iz nje izstopiti. |
(3) Član sveta je lahko član le ene svetniške skupine. |
26. člen
(istoimenske liste)
|
(1) Člani sveta, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, imajo pravico
ustanoviti le eno svetniško skupino, razen v primerih iz 29. člena tega
poslovnika, samostojni člani sveta pa lahko ustanovijo skupino
samostojnih članov sveta. |
(2) V teku enega mandata se lahko ustanovi le ena skupina samostojnih
članov sveta. |
27. člen
(izstop iz liste)
|
(1) Član sveta ima pravico izstopiti iz svetniške skupine in se včlaniti
v drugo. Če tega ne stori, dobi status samostojnega člana. |
(2) Samostojni član sveta je tudi tisti, ki pripada listi z enim članom
občinskega sveta. |
28. člen
(sestava)
|
(1) Svetniško skupino sestavljata najmanj dva člana sveta. |
(2) Člani sveta ustanovijo svetniške skupine najkasneje v osmih dneh po
konstitutivni seji sveta. Vodja svetniške skupine župana obvesti o
ustanovitvi svetniške skupine in mu predloži seznam članov z njihovimi
podpisanimi pristopnimi izjavami. |
(3) Vodja svetniške skupine obvesti župana o spremembi števila članov
svetniške skupine v treh dneh po nastali spremembi. Ob pristopu novih
članov predloži županu njihove pristopne izjave. |
29. člen
|
(1) Dvoje ali več svetniških skupin se lahko združi v eno svetniško
skupino. |
(2) Člani sveta, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, lahko
ustanovijo nove svetniške skupine, če se politična stranka razdeli na
dve ali več političnih strank, če se iz dela članstva politične stranke
ustanovi nova stranka ali če razpade koalicija političnih strank, ki so
vložile skupno istoimensko listo. Tako ustanovljene nove svetniške
skupine lahko pridobivajo materialne pravice oziroma sredstva le v
okviru pravic, ki jih je pridobila svetniška skupina ob konstituiranju
sveta. |
30. člen
(sedežni red)
|
Svetniške skupine in samostojni svetniki se v 15 dneh po konstituiranju
sveta dogovorijo za stalni sedežni red svetnikov v dvorani. Če se v tem
roku ne dogovorijo, sedežni red določi svet s sklepom sveta.
|
31. člen
(udeleževanje na sejah sveta in delovnih
telesih)
|
(1) Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles,
katerih član je. |
(2) Če član sveta ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa,
katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana
oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če
zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma
predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to
opraviti takoj, ko je to mogoče. |
(3) Članu sveta, ki se ne udeleži seje sveta, ne pripada sejnina za to
sejo. |
(4) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži
dveh sej delovnega telesa v koledarskem letu, je delovno telo dolžno
predlagati svetu njegovo razrešitev iz delovnega telesa. |
(5) Občina Tržič za delo svetniških skupin in delovnih teles sveta
zagotovi ustrezen prostor in določi pravila uporabe tega prostora.
|
IV. ČRTANO POGLAVJE
32. člen
|
Črtan. |
33. člen
|
Črtan. |
34. člen
|
Črtan. |
V. SEJE OBČINSKEGA SVETA
1. Uvodne določbe
35. člen
|
(1) Svet dela in odloča na sejah. |
(2) Seje sveta se sklicujejo v prostorih Občine Tržič na naslovu Trg
svobode 18, Tržič. |
(3) Seje sveta se lahko sklicujejo tudi na drugih lokacijah na območju
občine, če so za to izkazani pogoji za zasedanje sveta. |
(4) V času seje sveta morajo biti v dvorani izobešene: zastava Republike
Slovenije, zastava Evropske unije in zastava Občine Tržič. |
(5) Redne seje sveta se sklicujejo v popoldanskem času. |
2. Sklic seje sveta
a) Sklic redne seje
36. člen
(sklic seje)
|
(1) Redne seje sveta sklicuje župan v skladu z okvirnim letnim
terminskim planom sej ter v skladu s programom dela sveta, na podlagi
sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom
občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj
osemkrat letno. |
(2) Župan lahko skliče redno sejo sveta preden je končana predhodno
sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča
prejšnje redne seje. |
(3) Če dnevni red ni končan, se skliče nadaljevanje redne seje.
|
37. člen
(vabilo in gradivo za seje)
|
(1) Vabilo za sklic redne seje mora vsebovati predlog dnevnega reda in
gradivo, ki ga bo svet obravnaval. Posamezno gradivo se lahko pošlje
tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki
dnevnega reda. |
(2) Gradivo za uvrstitev točke na dnevni red seje sveta lahko predlaga
župan, član sveta, delovno telo sveta ali nadzorni odbor v zadevah iz
njihovih pristojnosti. |
(3) Gradivo, ki je pripravljeno v skladu z določili tega poslovnika, se
uvrsti na dnevni red redne seje sveta. |
(4) Predlagatelji gradiva za obravnavo na seji sveta morajo županu
posredovati gradivo iz prejšnjega odstavka najmanj 14 dni pred
nameravanim sklicem redne seje. |
(5) Svet praviloma ne more odločati o zadevah, o katerih članom sveta do
odločanja ni bilo poslano oziroma izročeno gradivo in katerega pristojno
delovno telo ni obravnavalo. |
38. člen
(rok za posredovanje gradiva za sejo in
javno objavo gradiva)
|
(1) Sklic seje sveta z gradivom se posreduje članom sveta praviloma 10,
vendar najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Hkrati se sklic seje
z gradivom za občinski svet objavi na spletni strani občine in v
Katalogu informacij javnega značaja. |
(2) Posamezno gradivo se lahko posreduje tudi kasneje, če je to nujno
zaradi upoštevanja predpisanih oziroma postavljenih rokov, ali če
predlagatelj ugotovi, da je obravnava kasneje posredovanega gradiva
potrebna za odločanje sveta. |
39. člen
(posredovanje vabila na sejo)
|
(1) Vabilo za sklic se posreduje županu, podžupanom, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave,
pripravljavcem gradiv, krajevnim skupnostim, medijem in se objavi v
katalogu informacij javnega značaja občine. |
(2) Občinski svet in delovna telesa občinskega sveta poslujejo v papirni
ali elektronski obliki, gradiva za seje občinskega sveta se objavljajo
na spletni strani Občine Tržič. |
b) Sklic izredne seje
40. člen
(izredna seja)
|
(1) Izredno sejo sveta skliče župan na lastno pobudo ali na pisno
zahtevo najmanj ene četrtine članov sveta. |
(2) Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
(3) Za izredno sejo sveta ne veljajo roki, določeni za redno sejo.
|
(4) Če izredna seja ni sklicana v roku sedmih dni od predložitve pisne
obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko
skliče katerikoli član sveta od tistih, ki so sklic zahtevali oziroma
njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru sejo vodi član sveta, ki
ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
(5) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom
sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 39.
členom tega poslovnika in se objavi v katalogu informacij javnega
značaja občine. |
(6) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v
skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani
sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje
predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za
sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje
ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo
razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v
skladu s tem poslovnikom. |
41. člen
(zahteva za sklic izredne seje)
|
V pisni zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni
razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priložen dnevni red in gradivo
o zadevah, o katerem naj svet odloča. Če člani ne razpolagajo z
gradivom, pred sklicem izredne seje podajo zahtevo županu in občinski
upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
42. člen
|
Župan mora v pisni zahtevi predlagane točke dati na dnevni red izredne
seje, dopolni pa ga lahko še z novimi točkami. |
43. člen
|
Gradivo za izredno sejo se posreduje pristojnemu delovnemu telesu, ki do
seje sveta poda svoja mnenja in predloge. |
44. člen
|
Izredna seja sveta poteka po dnevnem redu, ki je naveden v sklicu. O
dnevnem redu se ne razpravlja in ne glasuje. |
c) Sklic slavnostne seje
45. člen
(slavnostna seja)
|
(1) Slavnostno sejo skliče župan. |
(2) Slavnostna seja se lahko skliče ob praznovanju praznika občine ali
ob drugih slovesnostih ali praznikih. |
d) Sklic žalne seje
46. člen
(žalna seja)
|
Žalno sejo skliče župan. |
e) Sklic korespondenčne seje
47. člen
(korespondenčna seja)
|
Korespondenčno sejo skliče župan v primeru, kadar ni pogojev za sklic
izredne seje sveta. |
48. člen
|
(1) Korespondenčno sejo je dovoljeno sklicati samo v nujnih in
neodložljivih primerih, ki jih je potrebno posebej obrazložiti in
uskladiti s pristojnim delovnim telesom sveta. |
(2) Korespondenčna seja se opravi na podlagi v papirni ali elektronski
obliki vročenega vabila članu sveta s priloženim gradivom ter predlogom
sklepa, ki naj se sprejme, ter s telefonskim glasovanjem člana sveta ali
glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe korespondenčne
seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja korespondenčne seje (točen
datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje).
|
(3) Korespondenčna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem
članom sveta, od katerih jih je vročitev potrdilo več kot polovica.
|
(4) Občinski svet odločitve na korespondenčni seji sprejema z večino
opredeljenih glasov članov sveta, ki so v skladu s prejšnjim odstavkom
tega člena potrdili vročitev (navzočih članov na korespondenčni seji) in
ki so svoj glas oddali do konca trajanja korespondenčne seje. Če
predlagani sklep ni bil sprejet, se opravi izredna seja sveta ali pa se
točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
(5) O korespondenčni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin,
določenih s tem poslovnikom, vsebovati še dokazila o vročitvi vabil
članom sveta in ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev
zapisnika korespondenčne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo
sveta. |
(6) Na korespondenčni seji se lahko sprejemajo posamični akti (odločbe
in sklepi), ni pa mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu
občine ter o splošnih aktih (statut, odlok, odredba, pravilnik,
poslovnik, navodilo). |
49. člen
(trajanje sej)
|
Seje sveta se sklicujejo najprej ob sedemnajsti uri in morajo biti
načrtovana tako, da praviloma ne trajajo več kot 5 ur. |
50. člen
(preložitev razprave)
|
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni
pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti
seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi opravi v nadaljevanju redne
seje. |
3. Predsedovanje seji
51. člen
(predsedovanje seji)
|
(1) Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje seje sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana sveta (predsedujoči). |
(2) Če nastopijo razlogi, da župan ali predsedujoči ne more voditi že
sklicane seje sveta, pa ni izdal pooblastila za vodenje seje, jo vodi
podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši navzoči
član sveta. |
(3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil
sklica v skladu z zakonom in s tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga
pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
4. Navzočnost
52. člen
|
Navzočnost članov sveta na seji se ugotavlja z vodenjem seznama
navzočnosti članov sveta ob začetku seje, med potekom seje in
nadaljevanjem prekinjene seje. |
5. Sklepčnost
53. člen
(ugotavljanje sklepčnosti)
|
(1) Ko župan ali predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov
sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. V
nadaljevanju ugotovi, ali je svet sklepčen. Člane sveta tudi obvesti,
kdo je na sejo povabljen in tudi kdo je navzoč. |
(2) Seja sveta lahko poteka, če je svet sklepčen. Svet je sklepčen, ko
je navzočih več kot polovica vseh članov sveta. |
(3) Na začetku seje lahko župan ali predsedujoči poda pojasnila v zvezi
z delom na seji in drugimi vprašanji. |
(4) Preverjanje sklepčnosti se izvede tudi po končani razpravi pri
posamezni točki dnevnega reda. |
(5) Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva predsedujoči in vsak član
sveta kadarkoli. |
6. Javnost seje
54. člen
(seje sveta)
|
(1) Seje sveta so javne. |
(2) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
javnega obveščanja na sejah sveta. |
(3) Seje sveta se zvočno in slikovno prenašajo preko svetovnega spleta.
Zvočno in slikovno snemanje sej sveta izvaja občinska uprava oziroma za
to pooblaščeni zunanji sodelavec. |
(4) Zvočno snemanje sej sveta se izvaja za potrebe pisanja zapisnika
seje sveta in se hrani v zbirki dokumentarnega gradiva Občine Tržič
najmanj eno leto po preteku mandata. |
(5) Magnetogram (dobesedni prepis zvočnega zapisa seje ali dela seje) se
pripravi na zahtevo člana sveta na podlagi zahteve. Zahtevo, v kateri
navede del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev pa
vloži pisno. |
(6) Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o
seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je predloženo gradivo za sejo.
Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine v
katalogu informacij javnega značaja. Sredstvom javnega obveščanja se
pošlje še obvestilo po elektronski pošti. |
(7) Župan ali predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v
katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo
sveta ter pri tem dela sveta ne moti. |
(8) Župan ali predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega
obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O
zahtevi občana za snemanje posameznih delov seje odloči svet.
|
(9) Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega
obveščanja moti delo sveta, ga župan ali predsedujoči najprej opozori,
če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz
prostora. |
55. člen
(poročevalci)
|
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki
jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
56. člen
(predlog dnevnega reda)
|
(1) Predlog dnevnega reda pripravi župan. |
(2) Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko
predlaga posamezni član sveta ali svetniška skupina. |
(3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za
katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
|
(4) Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o
aktu z enako ali podobno vsebino. |
(5) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za
drugo obravnavo. |
(6) O sprejemu dnevnega reda se odloča svet na začetku seje.
|
(7) Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če
članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega
mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni predlagatelj, če
gradiva ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko
delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet
odloči drugače. |
57. člen
(dnevni red)
|
(1) Svet na začetku seje določi dnevni red. |
(2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov,
združitev obravnav ali hitri postopek. Po predstavitvi lahko
predlagatelj razširitve dodatno pojasni razloge za razširitev dnevnega
reda. |
(3) Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi točkami dnevnega reda in
se uvrstijo takoj za točko »vprašanja in pobude članov sveta«.
|
(4) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
(5) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejme le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. Občinski svet
lahko sklene, da mora pred odločanjem podati mnenje pristojno delovno
telo občinskega sveta. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet
razpravlja in glasuje. |
(6) Predlagatelj spremembe vrstnega reda točke navede v predlogu sklepa,
za katero točko predlaganega dnevnega reda naj se uvrsti predlog. Vsaka
sprejeta sprememba se uvrsti na predlagano mesto, prej sprejete
spremembe, točke, predlagane z dnevnim redom, pa se ustrezno
preštevilčijo. |
(7) Ko je glasovanje o spremembah dnevnega reda končano, svet glasuje o
sprejemu predloga dnevnega reda s sprejetimi spremembami. |
58. člen
(vrstni red obravnave točk dnevnega
reda)
|
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem
redu. |
(2) Med sejo lahko svet na predlog župana ali na predlog najmanj ene
četrtine članov sveta izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih
točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi
katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega
reda, na katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je
potrebno obrazložiti. |
(3) V primeru zavrnitve dnevnega reda iz prejšnjega odstavka svet
glasuje o posameznih točkah predlaganega dnevnega reda, ob upoštevanju
sprejetih sprememb predloga dnevnega reda. |
(4) Če nobena izmed predlaganih točk dnevnega reda ni sprejeta, se seja
konča. |
7. Obravnava točke dnevnega reda
59. člen
|
(1) Točka dnevnega reda se obravnava tako, da predsedujoči prebere
številko in naziv točke in poda uvodno besedo predlagatelju ali
poročevalcu, ki je naveden v predlogu dnevnega reda. |
(2) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda
predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev lahko traja največ 10 minut. |
(3) Predlagatelj oziroma njegov predstavnik mora podati dopolnilno
obrazložitev, če tako sklene občinski svet. |
(4) Za predlagateljem oziroma predstavnikom predlagatelja dobijo najprej
besedo poročevalci odborov in delovnih teles (vsak le za svoje delovno
področje) in župan, če občinska uprava ni predlagatelj. |
(5) Po uvodnih pojasnilih predsedujoči odpre razpravo o točki dnevnega
reda. |
(6) Svet lahko pri posamezni točki po odprtju razprave kadarkoli odloči,
da se obravnava zadeve preloži ali konča. |
(7) Predlagatelj obravnavane zadeve se lahko opredeli do predloga za
preložitev obravnave oziroma za končanje obravnave. |
(8) Po končani razpravi in glasovanju o morebitnih amandmajih se glasuje
o predlogih sklepov. Predlogi sklepov morajo biti predlagani tako, da se
o njih lahko glasuje samo “za” ali “proti”. |
(9) O predlogih sklepov se glasuje po vrstnem redu njihove vložitve.
|
(10) Če se vloženi predlogi sklepov med seboj izključujejo, se najprej
glasuje o predlogu sklepa, ki najbolj odstopa od predloga predlagatelja
osnovnega gradiva, in nato po tem kriteriju o drugih predlogih sklepov.
|
(11) Če se predlogi sklepov med seboj izključujejo, se po sprejetju
prvega takega predloga o nadaljnjih ne glasuje. |
(12) Če je k posameznemu predlogu sklepa vložen amandma, se najprej
glasuje o amandmaju. |
(13) Ko se konča glasovanje o vseh predlogih sklepov v posamezni zadevi,
predsedujoči konča točko dnevnega reda. |
8. Mnenja in predlogi svetov krajevnih
skupnosti
60. člen
|
(1) Svet krajevne skupnosti lahko posreduje svetu svoje mnenje k točki
dnevnega reda seje sveta, ki se nanaša na to krajevno skupnost.
|
(2) Do mnenja sveta krajevne skupnosti se lahko opredeli župan,
predlagatelj gradiva in pristojno delovno telo občinskega sveta.
|
(3) Svet krajevne skupnosti lahko predlaga svetu v sprejem odločitev, ki
se nanaša na to skupnost. Predlog odločitve svet krajevne skupnosti
posreduje v obliki predloga sklepa, ki mora biti obrazložen.
|
9. Razprava
61. člen
(razprava)
|
(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali
oseba, ko jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan,
dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ
deset minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako
sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
|
(2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor
občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset minut. |
(3) Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se
priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet
minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov
lahko razpravlja dalj časa. |
(4) Razprava pri točki dnevnega reda je omejena na vsebino gradiva, o
katerem se glasuje. |
(5) Član sveta, ki je pri obravnavi točke dnevnega reda že razpravljal o
osnovnem gradivu, ima pravico do ponovne razprave, le če je svetu
predloženo novo dodatno gradivo. Praviloma ima razpravljavec ob
posamezni točki dnevnega reda pravico do ene razprave. |
(6) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči
vpraša, ali še kdo želi razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le
po dve minuti. |
(7) Ko predsedujoči konča razpravo, se ta ne sme ponovno odpreti, razen
če svet s sklepom odloči o ponovnem odprtju razprave. |
62. člen
(prijava na razpravo)
|
(1) Svet lahko ob začetku obravnave na predlog predsedujočega sprejme
odločitev o časovni omejitvi razprave in replik. |
(2) K razpravi se prijavi z dvigom roke med razpravo. Predsedujoči
določi vrstni red razpravljavcev na podlagi vrstnega reda prijav.
Predlagatelj ali njegov predstavnik se lahko prijavita k razpravi mimo
vrstnega reda. |
(3) Člani sveta imajo pravico do replike na posamezno razpravo, kar
zahtevajo z dvigom roke in najavo replike. |
(4) Replika se lahko zahteva med ali neposredno po razpravi osebe, ki se
ji replicira. Če se prijavi več zahtev po repliki, se najprej zvrstijo
vse replike in se šele nato nadaljuje z razpravo. Replika se lahko
nanaša le na razpravo. Član sveta, ki replicira na začetku, navede, na
kateri del razprave se nanaša njegova replika. Razpravljavec, na
katerega razpravo se replike nanašajo, ima pravico do odgovora, ko so
podane vse replike k njegovi razpravi. Odgovor lahko traja največ dve
minuti. |
(5) Replika lahko traja dve minuti. |
63. člen
(opomin)
|
(1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in
o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
(2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za
razpravo ali je njegovo izvajanje žaljivo ali nedostojno, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
64. člen
(kršitev poslovnika)
|
(1) Med sejo lahko član sveta o istem vprašanju enkrat zahteva besedo za
razpravo o postopku. To naredi tako, da dvigne roko in najavi vsebino
postopkovnega vprašanja. Predsedujoči da besedo članu sveta za
postopkovno razpravo takoj, ko jo zahteva. |
(2) Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil
navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali
potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči takoj, ko jo zahteva.
Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati
več kot dve minuti. |
(3) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali
dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem
vprašanju brez razprave. |
(4) Seja se nadaljuje po rešitvi postopkovnega vprašanja skladno s
sprejeto odločitvijo. |
65. člen
|
Po končani razpravi in pred glasovanjem, ima vsak član sveta pravico
obrazložiti svoj glas, če s tem poslovnikom ni drugače določeno.
Obrazložitev glasu sme trajati največ eno minuto. |
10. Odločanje
a) Splošne določbe
66. člen
|
(1) Svet odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta.
|
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in
na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni
sobi (dvorani) na način, kot velja za glasovanje. Preverjanje
sklepčnosti lahko zahteva predsedujoči ali vsak član sveta kadarkoli.
|
(4) Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini članov
sveta. |
67. člen
|
(1) Glasovanje se opravi po končani razpravi in obrazložitvi glasu člana
sveta. |
(2) Predsedujoči pred odločanjem prebere predlagano besedilo sklepa in
po glasovanju razglasi rezultat glasovanja. |
68. člen
(odločanje na seji)
|
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina
članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je
»ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev
določa zakon, ta poslovnik ali drug predpis. |
69. člen
(glasovanje)
|
(1) Svet praviloma odloča z glasovanjem navzočih svetnikov javno lahko
pa tudi tajno. |
(2) Svet odloča javno, če zakon, statut ali ta poslovnik ne določajo
drugače. |
b) Javno glasovanje
70. člen
|
(1) Javno glasovanje se opravi z javnim posamičnim glasovanjem.
|
(2) Pri vprašanju, kdo je “za”, člani sveta, ki se opredeljujejo “za”,
glasujejo z dvigom roke ali kako drugače, pri vprašanju, kdo je “proti”,
pa člani sveta, ki se opredeljujejo “proti”, prav tako z dvigom roke
potrdijo glasovanje proti. |
(3) Člani občinskega sveta javno glasujejo z elektronsko napravo, če so
podani tehnični pogoji za takšen način glasovanja. |
71. člen
|
Član sveta lahko predlaga ponovitev glasovanja pri čemer mora navesti
razlog za ponovitev glasovanja. O isti zadevi je mogoče glasovati največ
dvakrat. |
72. člen
(javno poimensko glasovanje)
|
(1) Vsak član sveta ima pravico pred glasovanjem zahtevati javno
poimensko glasovanje o posameznem sklepu. O predlogu za javno poimensko
glasovanje odloči svet. |
(2) Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne
naprave ali s poimenskim izjavljanjem. |
(3) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine članov sveta. |
(4) Javno poimensko glasovanje poteka tako, da predsedujoči sveta
poimensko kliče svetnike po seznamu, vsak svetnik pa se izreče z besedo
“za” ali “proti”. |
(5) O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem
članu sveta zapiše izjava, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova
odsotnost pri posamičnem glasovanju. Zaznamek je sestavni del zapisnika
seje. |
c) Tajno glasovanje
73. člen
|
Vsak član sveta ima pravico predlagati, da se opravi tajno glasovanje. O
predlogu za tajno glasovanje odloči svet. |
74. člen
|
Če svet odloča s tajnim glasovanjem, je za sprejem odločitve potrebna
enaka večina, kot če bi o istem vprašanju odločal z javnim glasovanjem.
|
75. člen
|
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami. |
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo
vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor
občinske uprave. |
(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov
sveta. Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s
pečatom sveta. |
(4) Pred začetkom tajnega glasovanja predsedujoči določi čas ob katerem
se glasovanje konča. Ob izteku tega časa predsedujoči konča glasovanje.
|
76. člen
|
(1) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitvi “ZA”
in “PROTI”. Na spodnjem delu glasovnice je beseda “ZA” na desni, beseda
“PROTI” pa na levi strani. Član sveta glasuje tako, da obkroži besedo
“ZA” ali besedo “PROTI”. |
(2) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
(3) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in
priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih
priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred
priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ
toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je z skladu z veljavnim
navodilom na glasovnici treba imenovati. |
77. člen
|
(1) Komisija za izvedbo tajnega glasovanja pred začetkom glasovanja
prešteje glasovnice ter pregleda in pripravi glasovalno skrinjico.
|
(2) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član
je prejel glasovnico. Glasuje se v prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
(3) Član sveta glasovnico izpolni in odda v glasovalno skrinjico.
|
78. člen
|
(1) Ko je glasovanje končano, se člani komisije za izvedbo tajnega
glasovanja umaknejo v poseben prostor, da ugotovijo izid glasovanja.
|
(2) Preden odprejo glasovalno skrinjico, preštejejo nerazdeljene
glasovnice in jih vložijo v posebno kuverto, na kateri navedejo številko
in datum seje sveta, točko dnevnega reda in število nerazdeljenih
glasovnic, ter jo zapečatijo. |
79. člen
|
(1) Ko je glasovanje končano, komisija za izvedbo tajnega glasovanja
ugotovi izid glasovanja ter sestavi poročilo o glasovanju. Poročilo
podpišejo vsi člani komisije. |
(2) Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
– datumu in številki seje sveta, |
– predmetu glasovanja, |
– sestavu glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
– številu razdeljenih glasovnic, |
– številu nerazdeljenih glasovnic, |
– številu oddanih glasovnic, |
– številu neveljavnih glasovnic, |
– številu veljavnih glasovnic, |
– številu glasov »ZA« in številu glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o
kandidatih, o številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
|
– ugotovi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog
ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je
imenovan. |
(3) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja
na seji sveta. |
80. člen
(ponovitev glasovanja)
|
(1) Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi
izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana,
ki ugovarja poteku ali ugotovitvi glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
11. Vzdrževanje reda na seji
81. člen
|
(1) Za red na seji sveta skrbi predsedujoči. |
(2) Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da
besede. |
(3) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
|
82. člen
|
(1) Za kršitev reda na seji občinskega sveta sme predsedujoči izreči
naslednje ukrepe: |
– opomin, |
– odvzem besede, |
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
(2) Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav mu
predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo, ali če na drug
način krši red na seji in določbe tega poslovnika. |
(3) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji
krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na tej seji že dvakrat
opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
(4) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta
oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji,
tako da onemogoča delo sveta. |
(5) Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s
seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, kjer seja poteka. Če
član sveta oziroma govornik ne zapusti prostora, kjer seja poteka, lahko
predsedujoči za pomoč zaprosi varnostne organe. |
(6) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja,
v katerem je seja, vsak udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
(7) Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji
občinskega sveta, jo prekine. |
(8) Odsotnost člana sveta s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za
odsotnost s seje, za katero se ne izplača nagrada. |
(9) Član občinskega sveta, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje
ali z dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na občinski svet. Le-ta
odloči o ugovoru na prvi naslednji seji. |
12. Potek redne seje
a) Uvodne določbe
83. člen
|
(1) Predsedujoči na podlagi ugotovitve pristojnega uslužbenca občinske
uprave, ki opravlja strokovna opravila za svet, ugotovi prisotnost
članov občinskega sveta na seji. |
(2) Predsedujoči obvesti svet, kdo izmed članov sveta ga je obvestil, da
je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
(3) Predsedujoči obvesti občinski svet, kdo je povabljen na sejo.
|
(4) Na začetku seje predsedujoči lahko daje pojasnila v zvezi z delom na
seji in v zvezi z drugimi vprašanji. |
b) Vprašanja in pobude članov sveta
84. člen
|
(1) Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali
ustno. |
(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti kot 3. točka dnevnega reda
predvidena vsebinska točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov
sveta. |
(3) Točka »vprašanja in pobude« traja praviloma 30 minut, lahko pa se
pri določitvi dnevnega reda določi drugačna omejitev trajanja točke.
|
85. člen
|
(1) Vprašanja oziroma pobude se postavljajo v pisni obliki, lahko pa
tudi ustno ter morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova
vsebina jasno razvidna. Vsak član sveta lahko na eni seji poda največ
tri ustna vprašanja ali pobude. |
(2) Ustno postavljeno vprašanje oziroma obrazložitev pobude ne smeta
trajati več kot dve minuti. |
(3) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na
katerega je naslovljeno. |
(4) Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna
župan ali direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske
uprave zadržana določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na
vprašanja in pobude. |
86. člen
|
(1) Na seji se ustno odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila
oddana do začetka seje (med dvema rednima sejama), razen, če je član
sveta ob vložitvi vprašanja in pobude zahteval pisni odgovor. Če zahteva
ustni odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma
proučitev lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na
naslednji seji. |
(2) Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem,
najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
(3) Razprave o vprašanjih in pobudah ni. |
87. člen
|
Član sveta ima pravico postaviti županu, podžupanom, direktorju občinske
uprave ter drugim organom občine vprašanja in pobude, ki se nanašajo na
njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti, predsednikom
delovnih teles občinskega sveta pa vprašanja, ki se nanašajo na njihovo
delo v svetu ali na delo delovnih teles, ki jim predsedujejo.
|
88. člen
|
(1) Vprašanje mora biti kratko in postavljeno tako, da je njegova
vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta
pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
(2) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot dve minuti,
odgovor oziroma obrazložitev vprašanja ali pobude pa ne več kot tri
minute. |
89. člen
|
(1) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana
do začetka seje, ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in
pobud članov sveta. |
(2) Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev, lahko tisti, na katerega se vprašanje nanaša na
vprašanje pisno odgovori na naslednji seji sveta. Pisno mora odgovoriti
tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj.
|
(3) Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem in
gradivom za naslednjo sejo sveta. |
(4) Tisti na katerega se vprašanje nanaša na posamezna vprašanja in
pobude lahko takoj poda ustni odgovor. |
(5) O razlogih, zaradi katerih odgovora ni bilo mogoče pripraviti do
roka, mora župan ali tisti, na katerega se vprašanje nanaša, pisno
obvestiti svet. |
(6) Na predlog tistega na katerega se vprašanje nanaša, lahko svet
podaljša rok, ki je določen za dajanje odgovorov. |
90. člen
|
Član sveta lahko na seji ustno postavi največ eno dopolnilno vprašanje
na že podan odgovor na vprašanje, ostala dopolnilna vprašanja pa postavi
pisno. |
91. člen
(zahteva za dodatna pojasnila)
|
(1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma
pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen,
lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči
svet brez razprave z glasovanjem. |
(2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje sveta. |
92. člen
|
(1) Član sveta ima pravico dati pobudo oziroma predlog za ureditev
določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov. |
(2) Pobudo oziroma predlog da član občinskega sveta pisno. O pobudi se
ne glasuje. |
(3) Pristojni organ mora odgovoriti na pobudo. Odgovor na pobudo se
posreduje skupaj za sklicem in gradivom za naslednjo sejo sveta.
|
93. člen
|
Evidenco o postavljenih vprašanjih in pobudah ter o prejetih odgovorih
vodi javni uslužbenec, ki opravlja strokovna opravila za svet.
|
c) Aktualne informacije
94. člen
|
Na vsaki redni seji je lahko vsebinska točka dnevnega reda točka z
naslovom: »Aktualne informacije«, ki jih poda župan. Točka »Aktualne
informacije« lahko traja največ deset minut. |
f) Prekinitev in konec seje
95. člen
|
(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, zaključi
razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave
treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki
točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
|
(2) Predsedujoči prekine delo sveta tudi, če se ugotovi: |
– da seja ni več sklepčna, |
– če so potrebna posvetovanja, |
– zaradi odmora med sejo, |
– če je treba dobiti mnenja odborov ali delovnih teles oziroma občinske
uprave |
– in v drugih primerih, kadar tako sklene občinski svet. |
(3) V primeru prekinitve seje sveta predsedujoči določi, kdaj se bo seja
nadaljevala. |
(4) Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan
konča in v nadaljevanju skliče nadaljevanje redne seje. |
96. člen
|
(1) Sejo sveta predsedujoči prekine po petih urah dnevnega zasedanja,
petnajstminutni odmor pa praviloma določi po treh urah zasedanja, razen
če svet s sklepom ne določi drugače. |
(2) Predsedujoči prekine sejo po lastni presoji in določi, kdaj se bo
nadaljevala. Če poda zahtevo član sveta, ali če kdo nasprotuje
prekinitvi, o njej odloči svet. |
(3) Predsedujoči prekine sejo, če pred odločanjem to zahteva svetniška
skupina zaradi posvetovanja. |
(4) Pri posamezni točki dnevnega reda se lahko zahteva samo eno takšno
prekinitev, ki sme trajati največ 15 minut, če svet iz utemeljenih
razlogov ne odloči drugače. |
(5) Svet lahko sprejme sklep o prekinitvi seje, da lahko predlagatelj
ali pristojno delovno telo podata mnenje k aktu, pripombam ali
amandmajem. |
(6) Seja je prekinjena, ko predsedujoči z ustno odločitvijo prekine
sejo. |
97. člen
|
Ko so vse točke dnevnega reda končane, predsedujoči konča sejo.
|
13. Zapisnik
98. člen
|
(1) O vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti podatke o
navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o
odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih,
predstavnikih javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, o
poročilih delovnih teles, imenih razpravljavcev, predlaganih sklepih, o
izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili
sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta.
|
(3) Sprejeti zapisnik podpiše predsedujoči in javni uslužbenec, ki
opravlja administrativno-tehnična opravila za svet. |
(4) Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave, ki lahko za
vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca.
|
99. člen
|
(1) Svet na vsaki redni seji odloča o sprejemu zapisnika prejšnje redne
seje in vseh vmesnih izrednih oziroma korespondenčnih sej sveta.
|
(2) Član sveta lahko da pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva,
da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni. |
(3) O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika
prejšnje seje odloči občinski svet brez razprave. |
(4) Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, ali zapisnik, ki je
bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen ali dopolnjen.
|
100. člen
|
(1) Seje občinskega sveta se avdio snemajo. |
(2) Zvočni zapis seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in
gradivom s seje. |
(3) Član sveta in drug udeleženec javne seje ima pravico poslušati
zvočni zapis seje. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob
navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca. |
(4) Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje
informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in
se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in
naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno
pri uradni osebi, pristojni za posredovanje informacij javnega značaja,
ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
101. člen
|
(1) Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na
podlagi zakona s posebnim aktom. |
(2) Izvirniki odlokov, splošnih aktov in drugih aktov sveta, zapisniki
sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno
gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
|
102. člen
(zapisnik seje sveta)
|
(1) Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine.
|
(2) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden
na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivu za redno sejo sveta
in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
14. Načrtovanje dela sveta
103. člen
|
(1) Občinski svet vsako leto na predlog župana lahko sprejme okvirni
terminski plan dela za posamezno leto. |
(2) Okvirni terminski plan dela sveta upošteva program občinske uprave
za tekoče leto. |
104. člen
(strokovno in administrativno delo za
svet)
|
(1) Za strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa
sveta je odgovoren direktor občinske uprave. |
(2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo
gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za
nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles. |
VI. DELOVNA TELESA SVETA
1. Uvodna določba
105. člen
|
(1) Svet ustanovi stalne in občasne komisije in odbore kot svoja delovna
telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v
skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
(2) Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njihove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
(3) Stalna in začasna delovna telesa sveta delujejo skladno s tem
poslovnikom in drugim aktom sveta. |
(4) Delovno telo ima predsednika. |
106. člen
(imenovanje članov odborov in komisij)
|
(1) Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.
|
(2) Predsednika odbora se imenuje izmed članov, ki so člani občinskega
sveta. |
(3) Prvo sejo odbora oziroma komisije skliče župan. |
107. člen
(odbor za družbene dejavnosti)
|
(1) Odbor za družbene dejavnosti ima sedem članov. |
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju družbenih dejavnosti, ki so svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
(4) Odbor za družbene dejavnosti lahko predlaga svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti na področju negospodarskih
dejavnosti in javnih služb družbenih dejavnosti. |
108. člen
(odbor za gospodarstvo in gospodarske
javne službe)
|
(1) Odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe ima pet članov.
|
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju gospodarskih dejavnosti in gospodarskih
javnih služb, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje
mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
(4) Odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe lahko predlaga
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju
gospodarskih dejavnosti in gospodarskih javnih služb. |
109. člen
(odbor za okolje in prostor)
|
(1) Odbor za okolje in prostor ima pet članov. |
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju varstva okolja in urejanja prostora, ki
so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu
poda stališče s predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
(4) Odbor za okolje in prostor lahko predlaga svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti na področju varstva okolja in
urejanja prostora. |
110. člen
(statutarno pravna komisija)
|
(1) Statutarno pravna komisija ima pet članov. |
(2) Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in
njunih sprememb in dopolnitev ter po potrebi oblikuje obvezno razlago
določb statuta in poslovnika. |
(3) Obravnavo je komisija dolžna opraviti najkasneje tri dni pred dnem,
za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganemu statutu oziroma poslovniku ali k njunim
spremembam ali dopolnitvam mora komisija predložiti najkasneje do
začetka obravnave predloga. |
(4) Komisija lahko predlaga svetu v sprejem statut in poslovnik oziroma
njune spremembe in dopolnitve. |
111. člen
(komisija za proračun in zaključni
račun)
|
(1) Komisija za proračun in zaključni račun ima tri člane. |
(2) Komisija obravnava predlog odloka o proračunu in predlog odloka o
zaključnem računu ter predloge za rebalans proračuna. Komisija se
opredeli do predloga odloka o proračunu, do predloga odloka o zaključnem
računu in do predlogov o rebalansu proračuna. |
(3) Obravnavo je komisija dolžna opraviti najkasneje tri dni pred dnem,
za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu. Mnenje o dopolnilih k predlaganemu
odloku o proračunu oziroma odloku o zaključnem računu ali k spremembam
ali dopolnitvam odloka o proračunu mora komisija predložiti najkasneje
do začetka obravnave predloga. |
2. Način dela delovnih teles
112. člen
|
Na dnevni red sej delovnega telesa se uvrščajo zadeve z delovnega
področja delovnega telesa, ki so predložene svetu v obravnavo, ter
zadeve skladno s sklepi ali s programom dela sveta ali delovnega telesa.
|
113. člen
|
(1) Mnenje, stališče, predlog delovnega telesa o obravnavi splošnega ali
drugega akta se v posamezni fazi obravnave pisno predloži svetu. V
mnenju, stališču, predlogu k obravnavi akta se navedejo pripombe,
mnenja, stališča, predlogi, ki se nanašajo na spremembo, dopolnitev,
sprejem ali zavrnitev akta. V predlogu k obravnavi predloga akta delovno
telo predloži svetu amandmaje k aktu ali mnenje o amandmajih, ki so jih
vložili drugi predlagatelji. Opredelitev pristojnega delovnega telesa o
amandmajih, ki so bili vloženi potem, ko se je pristojno delovno telo do
predloga akta že opredelilo, ni potrebno. Stališče lahko vsebuje ločeno
mnenje, če tako zahteva posamezni član delovnega telesa. |
(2) Poročevalec na seji sveta je praviloma predsednik delovnega telesa,
delovno telo pa lahko izmed svojih članov določi tudi drugega
poročevalca. Poročevalec predstavi mnenje, stališče, predlog delovnega
telesa, navede razloge za sprejete pripombe, mnenja, stališča, predloga
ali amandmaja ter povzame glavne dileme iz razprave. |
114. člen
|
Delovno telo lahko pozove župana, da mu posreduje podatke ali posamezne
dokumente, ki so pomembni pri delu delovnega telesa in oblikovanju
mnenj, stališč in predlogov do obravnavanih zadev na seji delovnega
telesa. |
115. člen
|
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje seje in zastopa njegova mnenja, stališča
in predloge v občinskem svetu. |
116. člen
|
(1) Delovno telo deluje na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah.
Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji
navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve – mnenja, stališča in
predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
|
(2) Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
117. člen
|
(1) Sklic seje delovnega telesa vsebuje: kraj in čas seje, predlog
dnevnega reda z morebitnimi gradivi, seznam vabljenih oseb. |
(2) Sklic seje delovnega telesa se pošlje praviloma pet dni pred sejo
delovnega telesa članom delovnega telesa, občinskim svetnikom, vabljenim
osebam, županu ter direktorju občinske uprave. |
(3) Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki
so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
(4) Delovna telesa morajo poslati svoja stališča pristojnemu javnemu
uslužbencu, ki opravlja administrativno-tehnična opravila za občinski
svet, najkasneje en dan pred sejo sveta. |
118. člen
|
Sklic izredne seje delovnega telesa je praviloma vezan na sklic izredne
seje sveta. |
119. člen
|
(1) Korespondenčno sejo delovnega telesa skliče njegov predsednik, če je
za nemoteno delo sveta potrebna odločitev delovnega telesa o gradivu, ki
je vsem članom znano, in če jo je potrebno sklicati v roku 48 ur.
|
(2) Člani delovnega telesa svojo odločitev na dopisni seji potrdijo s
svojim podpisom na prvi naslednji seji. |
120. člen
|
Seje delovnega telesa ni mogoče sklicati v času, ki je predviden za sejo
sveta, oziroma ko ta poteka, razen kadar svet med svojo sejo zahteva
mnenje delovnega telesa. |
121. člen
|
O vsaki seji delovnega telesa se sestavi zapisnik, ki se v hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
VII. POSTOPEK SPREJEMANJA SPLOŠNIH AKTOV
SVETA
1. Uvodne določbe
122. člen
|
Svet sprejema splošne akte (v nadaljevanju: akti) v rednem in hitrem
postopku. V rednem postopku svet sprejema akte po dvostopenjskem in
enostopenjskem postopku. |
123. člen
|
(1) Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom ter statutom
naslednje akte: |
– poslovnik o delu sveta, |
– proračun občine in zaključni račun, |
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
|
– odloke, |
– odredbe, |
– pravilnike, |
– navodila, |
– sklepe. |
(2) Svet sprejema tudi stališča, priporočila. |
(3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom, statutom občine
in drugimi predpisi. |
(4) Vse akte svet, razen odlokov iz naslednjega odstavka tega člena,
sprejema po dvostopenjskem postopku. |
(5) Svet sprejema po enostopenjskem postopku: rebalans proračuna,
zaključni račun proračuna občine, prostorske akte, spremembe in
dopolnitve odloka na podlagi odločbe ustavnega sodišča, odlok o
prenehanju veljavnosti posameznih določb odloka ali posameznih odlokov,
intervencijske akte, odlok na podlagi izida glasovanja občanov na
referendumu, pravilnike, odredbe ter druge splošne in posamične akte in
obvezne razlage splošnih aktov. |
(6) Svet lahko sprejme akt iz prvega odstavka tega člena po hitrem
postopku, če bi zaradi sprejema akta po rednem postopku lahko nastale
težko popravljive posledice, če je potrebno nujno ukrepanje zaradi
preprečevanja ali odpravljanja posledic naravnih ali drugih nesreč,
zaradi upoštevanja predpisanih ali postavljenih zakonskih rokov in če
gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve aktov. |
(7) Predlog za sprejem akta po hitrem postopku mora biti obrazložen.
|
(8) Ne glede na določila tega člena pa lahko predlagatelj akt, ki se
obravnava po enostopenjskem postopku, predloži v obravnavo po
dvostopenjskem postopku. |
124. člen
|
(1) Občinska uprava, pristojni urad občinske uprave pripravi uradno ali
neuradno prečiščeno besedilo akta s svojega delovnega področja.
|
(2) Uradno prečiščeno besedilo potrdi svet brez razprave. |
125. člen
(podpis in hramba aktov, ki jih sprejema
svet)
|
(1) Akte, ki ji sprejema svet, podpisuje župan. |
(2) Izvirnike aktov sveta se ožigosa in hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
2. Postopek za sprejem akta
126. člen
(predlagalna pravica)
|
(1) Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge
splošne akte, za katere je v zakonu ali v statutu občine tako določeno,
predlaga svetu v sprejem župan. |
(2) Komisije, odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz
prvega odstavka. |
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in
statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega
akta. |
127. člen
(obravnava akta)
|
(1) V dvostopenjskem postopku se akt na prvi stopnji obravnava kot “prva
obravnava” in na drugi stopnji kot “druga obravnava”. |
(2) V enostopenjskem postopku se akt obravnava kot “predlog”.
|
128. člen
(vsebina predloga akta)
|
(1) Predlog akta mora vsebovati naslov akta, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
(2) Uvod obsega: |
– pravni temelj za sprejem akta, |
– razloge za sprejem akta, |
– cilje in načela akta, |
– oceno stanja na področju, ki ga akt ureja, |
– poglavitne rešitve in morebitne variantne rešitve, |
– oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem akta,
|
– povzetek sodelovanja predlagatelja z javnostjo, |
– grafično ali kartografsko gradivo oziroma načrt, kadar vsebina akta to
zahteva. |
(3) Če je predlagatelj akta delovno telo sveta ali član sveta pošlje
predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta.
|
(4) Kadar predlagatelj predlaga spremembo akta, mora priložiti tudi
besedilo akta, za katerega predlaga spremembo. |
(5) Postopek za sprejem akta se začne z uvrstitvijo akta na dnevni red.
|
129. člen
(obravnava o predlogu akta)
|
(1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v
obravnavah predloga akta na sejah sveta. |
(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga akta na sejah sveta,
tudi kadar ni predlagatelj. |
130. člen
(razprava o predlogu akta)
|
(1) Predlog akta se pošlje članom sveta sedem dni pred dnem, določenim
za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. |
(2) Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
131. člen
(prva obravnava)
|
(1) Na prvi obravnavi predloga akta predlagatelj predstavi akt.
|
(2) Na prvi obravnavi se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem
akta, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga akta. Med
obravnavo akta v prvi obravnavi se lahko podajo tudi pisne pripombe in
mnenja. |
(3) Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih
članov sprejema stališča in predloge o aktu. |
(4) Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali akt
ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
(5) Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga
akta. O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
132. člen
|
(1) Po končani razpravi na seji sveta se glasuje o aktu na prvi
obravnavi. |
(2) Ko svet sprejme akt v prvi obravnavi, se akt skupaj s podanimi
pripombami in mnenji pristojnih delovnih teles, članov sveta in župana,
kadar ni predlagatelj in s sklepom sveta posreduje predlagatelju.
|
133. člen
(priprava besedila za drugo obravnavo)
|
(1) Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo
besedilo predloga akta, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne.
|
(2) V obrazložitvi predloga akta je treba navesti zlasti: kako so
upoštevane pripombe in mnenja, dana k aktu v prvi obravnavi, katerih
pripomb predlagatelj ni sprejel, razlogi, zaradi katerih jih ni sprejel,
rešitve, ki odstopajo, besedilo tistih določb akta v prvi obravnavi, za
katere se predlagajo spremembe ali dopolnitve, finančne posledice
sprememb in dopolnitev akta po prvi obravnavi. |
134. člen
(druga obravnava)
|
(1) Na drugi obravnavi predloga akta lahko člani sveta predlagajo
spremembe in dopolnitve naslova in členov odloka v obliki amandmaja.
|
(2) Amandma je besedilo, ki ob sprejemu spremeni ali dopolni obstoječe
besedilo predloga akta. |
(3) Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj akta in
amandmaje na amandmaje členov sveta k vsakemu predlogu akta.
|
(4) Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan predlog akta, h kateremu je predlagan amandma, ali
na seji sami, na kateri lahko predlaga amandma najmanj četrtina vseh
članov sveta ali župan. |
(5) Če amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga
predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. |
(6) Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na seji sami,
na kateri se akt obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno.
|
(7) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave
spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
135. člen
|
(1) Predlog akta, ki se sprejema po enostopenjskem postopku, se
obravnava tako, da se najprej opravi splošna razprava, nato pa se opravi
razprava o aktu in vloženih amandmajih. |
(2) Po dvostopenjskem postopku se predlog akta obravnava tako, da se
opravi razprava le o vsakem členu, h kateremu so vloženi amandmaji.
|
(3) O uvodni določbi in naslovu akta se razpravlja in glasuje le, če je
k njima vložen amandma. |
136. člen
|
Predlagatelj akta in župan se lahko opredelita do amandmaja k predlogu
akta. |
137. člen
(sprejemanje amandmaja)
|
(1) O vsakem amandmaju se glasuje posebej. O amandmajih k posameznemu
členu se glasuje po vrstnem redu, kot so bili vloženi. |
(2) Če je k posameznemu členu predlaganih več amandmajev, ki se med
seboj izključujejo, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa
od vsebine člena, in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih.
|
(3) Če je predlagan amandma k amandmaju, se najprej glasuje o amandmaju,
ki je dan k amandmaju. |
(4) Amandma, člen akta, in akt v celoti so sprejeti, če se zanje
opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. Za sprejem amandmaja je
potrebna enaka večina kot za sprejem akta v obravnavi. |
138. člen
|
Če predlagatelj po sprejemu vseh amandmajev ugotovi, da so zaradi
sprejetih amandmajev posamezne določbe predloga akta med seboj
neusklajene, lahko predlaga amandma za medsebojno uskladitev določb akta
še pred glasovanjem o aktu v celoti. |
139. člen
|
Če svet v katerikoli fazi obravnave akta ne sprejme, je postopek za
njegov sprejem končan. |
140. člen
(enostopenjski postopek)
|
Akt svet obravnava po enostopenjskem postopku kot predlog. |
141. člen
(hitri postopek)
|
(1) Akt svet obravnava po hitrem postopku kot predlog. |
(2) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko
svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet
tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
(3) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj akta. O uporabi
hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega
reda. |
(4) Če svet ne sprejme predloga za sprejetje akta po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi
predloga akta. |
(5) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna
opravila v rednem postopku sprejemanja akta. |
(6) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na
amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga akta.
|
142. člen
(skrajšani postopek za sprejem akta)
|
(1) Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti
seji opravil obe obravnavi predloga akta, ki se sprejema na enak način,
če gre: |
– za manj zahtevne spremembe in dopolnitve, |
– prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v
skladu z zakonom, |
– uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države
oziroma občine, |
– spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča,
|
– prečiščena besedila splošnih aktov občine. |
(2) Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet
spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga
obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi
predloga. |
(3) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega
akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in
amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca
obravnave akta. |
143. člen
(sprejem splošnih aktov občine)
|
(1) Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku,
kot velja za sprejem akta. |
(2) Statut sprejme svet z dvotretjinsko večino vseh članov. Poslovnik
sprejme svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
(3) O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
144. člen
|
Črtan. |
145. člen
(postopek sprejemanja proračuna občine)
|
(1) Župan predloži predlog občinskega proračuna za prihodnje leto
oziroma spremembe občinskega proračuna občinskemu svetu praviloma v
tridesetih dneh po predložitvi državnega proračuna oziroma sprememb
proračuna Državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan
predlog proračuna najmanj v šestdesetih dneh po izvolitvi sveta.
|
(2) Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi
sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z
vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in
opravljena splošna razprava. Za objavo predloga proračuna na spletni
strani občine in v Katalogu informacij javnega značaja se uporabljajo
določbe tega poslovnika o objavi gradiv za sejo občinskega sveta na
spletni strani občine in v Katalogu informacij javnega značaja.
|
(3) Za sodelovanje javnosti pri pripravi proračuna se uporabljajo
določbe tega poslovnika o sodelovanju javnosti pri pripravi splošnih
aktov občine. |
(4) V okviru predstavitve proračuna predstavi svetu župan ali
poročevalec: |
– temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna,
|
– načrtovane politike občine, |
– oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter
računa financiranja v prihodnjih dveh letih, |
– okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega
uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt,
|
– načrt razvojnih programov, |
– načrt nabav. |
(5) Po predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo.
Občinski svet prvo obravnavo predloga odloka o proračunu obravnava,
tako, da člani občinskega sveta na seji občinskega sveta pisno z ustno
obrazložitvijo izražajo svoja mnenja in predloge k predlogu odloka, ki
se upoštevajo kot pripombe in predlogi. |
146. člen
|
(1) Predlog proračuna obravnavajo delovna telesa sveta in sveti
krajevnih skupnosti. |
(2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu.
|
(3) Predsedniki delovnih teles v sedmih dneh po prejemu gradiva odloka o
proračunu občine skličejo seje delovnih teles, predsedniki krajevnih
skupnosti pa svete krajevnih skupnosti, na katerih župan in predstavniki
občinske uprave pojasnijo predlog proračuna. |
(4) V času obravnave lahko člani občinskega sveta k predlogu odloka o
proračunu (prva obravnava) predložijo županu pisne pripombe in predloge.
|
(5) Vsak predlagatelj predloga in pripombe mora upoštevati pravilo o
ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. |
147. člen
|
(1) Po končani razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjen
odlok o proračunu in dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo
sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
(2) Na predlog (druga obravnava) lahko člani občinskega sveta v pisni
obliki vložijo amandmaje, in sicer najkasneje tri dni pred sejo.
|
(3) Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu.
Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki
in izdatki. |
(4) Občinski svet na seji najprej odloča o amandmajih, ki jih je vložil
župan nato pa še o amandmajih, ki so jih vložili člani občinskega sveta.
|
148. člen
(predstavitev dopolnjenega predloga
proračuna občine)
|
(1) Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o
proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz razprave
oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri
pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval.
Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del
gradiva predloga proračuna. |
(2) V nadaljevanju župan poroča svetu o sprejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve
proračunskega ravnovesja. |
(3) Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in
pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil
amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če
župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas,
ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.
|
(4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej
glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
149. člen
(uskladitev predloga proračuna občine)
|
(1) Ko je končano glasovanje o amandmajih, predsedujoči oziroma župan
ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno
usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njih
zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z zakonom in sprejetimi
obveznostmi. |
(2) Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s
katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
|
(3) Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo
in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga
rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom
strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum
nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve.
|
(4) Ko je predlog uskladitve proračuna predložen ga župan obrazloži. O
predlogu uskladitve ni razprave. |
(5) Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve in če je predlog
sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu
občine. |
150. člen
|
Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti
nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o
njem odloča po določbah tega poslovnika, ki velja za hitri postopek za
sprejem odloka. |
151. člen
(začasno financiranje)
|
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša,
sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece
in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem
financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem akta. |
152. člen
(rebalans proračuna občine)
|
(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna oziroma spremembe
in dopolnitve poračuna občine. |
(2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo pristojna delovna
telesa sveta. |
(3) Rebalans proračuna oziroma spremembe in dopolnitve poračuna občine
sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in
sprejem dopolnjenega predloga proračuna oziroma o njem odloča po
določbah tega poslovnika, ki velja za hitri postopek za sprejem odloka.
|
(4) Predlagatelj amandmaja k rebalansu oziroma spremembi in dopolnitvi
proračuna občine mora biti predložen v pisni obliki in mora biti
obrazložen in mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi
prihodki in izdatki. |
153. člen
|
Zaključni račun proračuna za preteklo finančno leto svet obravnava po
enostopenjskem postopku. |
154. člen
(postopek za sprejem prostorskih aktov)
|
(1) Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri
oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki
se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo
obravnavo akta. |
(2) Uskladitev in sprejem prostorskih aktov podrobneje določa zakon, ki
ureja prostorsko načrtovanje. |
155. člen
(zadržanje objave akta)
|
Župan lahko zadrži objavo akta sveta, če meni, da je neustaven ali
nezakonit, hkrati svetu predlaga, da o njem ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Pri
ponovnem odločanju svet lahko razpravlja o členih akta, ki jih je župan
navedel kot razlog za zadržanje in jih je potrebno spremeniti. Če svet
zadržani akt potrdi, se akt objavi. Če svet akta ne potrdi, je postopek
za njegov sprejem končan. |
156. člen
(postopek za sprejem obvezne razlage
akta)
|
(1) Zahtevo za sprejem obvezne razlage akta lahko podajo: župan, delovno
telo sveta, vsak član sveta, in najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Zahteva se pošlje županu. Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta,
označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
|
(2) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna
komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in
ga predloži svetu v postopek. |
(3) Svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za skrajšani postopek za sprejem akta. |
(4) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v
uradnem glasilu. |
(5) Če statutarno pravna komisija oceni, da pobuda ni utemeljena,
predlaga svetu, da jo zavrne. |
(6) Predlog obvezne razlage akta oziroma predlog, da se pobuda zavrne,
obravnava tudi pristojno delovno telo. |
(7) Svet obravnava predlog obvezne razlage akta prednostno praviloma na
prvi naslednji seji. |
157. člen
(postopek za sprejem prečiščenega
besedila splošnega akta)
|
(1) Če je občinski splošni akt zaradi številnih že sprejetih in
veljavnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in
nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži v sprejem akt v obliki
uradno prečiščenega besedila. |
(2) Po sprejetju sprememb in dopolnitev akta, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino členov, pripravi občinska uprava
uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno
besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi
in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
(3) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu
sprememb in dopolnitev akta, tako določi svet. |
(4) Uradno prečiščeno besedilo določi svet po skrajšanem postopku za
sprejem akta. O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave.
|
(5) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu. |
158. člen
(sprejem aktov občine do prenehanja
mandata)
|
(1) Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti
vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
(2) Postopki sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu
sveta, se v novem mandatu ne nadaljujejo, razen če tako na predlog
župana sklene občinski svet ob pogoju, da je predlagatelj ponovno
izvoljen. |
(3) Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska
uprava. |
159. člen
(objava splošnega akta)
|
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v
uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati
petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako
odloči svet. |
(3) Akti ter obvezne razlage aktov, ki jih sprejme svet, se objavijo v
Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine.
|
VIII. VOLITVE IN IMENOVANJA
1. Splošne določbe
160. člen
(volitve in imenovanja)
|
(1) Volitve in imenovanja funkcionarjev in drugih oseb, ki jih po zakonu
in statutu voli ali imenuje svet, se opravijo po določbah tega
poslovnika, če zakon ali drug akt ne določa drugače. |
(2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov
sveta in zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. Pri
tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli
glasovnice. |
161. člen
(glasovanje o kandidatih)
|
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o
kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri
čemer se prva črka določi z žrebom. Žreb opravi komisija pristojna za
mandatna vprašanja volitve, imenovanja ter priznanja. |
(2) Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi
javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in
priimek kandidata, za katerega glasuje. |
(3) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
(4) Če se tajno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje
tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati. |
(5) Če se tajno glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti
listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda
“ZA” ali “PROTI”. Na dnu glasovnice je beseda “za” na desni strani,
beseda “proti” pa na levi strani. |
(6) Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se
lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
162. člen
(ponovno glasovanje)
|
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, vendar pri
glasovanju nihče od kandidatov ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
(2) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu
glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se
ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako
število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov.
|
(3) Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče ponovi kandidacijski
postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
|
2. Imenovanje člana sveta za začasno
opravljanje funkcije župana
163. člen
(imenovanje člana sveta za začasno
opravljanje funkcije župana)
|
(1) Če župan, ki mu je predčasno prenehal mandat, ne določi, kateri od
dveh podžupanov bo začasno opravljal funkcijo župana, ali če je
razrešen, imenuje svet izmed svojih članov člana, ki bo to funkcijo
opravljal do izvolitve novega župana. |
(2) O tem, ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega
glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. |
(3) Kandidat je imenovan, če je zanj glasovala večina navzočih članov
sveta. |
3. Postopek in razrešitev
164. člen
(postopek in razrešitev)
|
(1) Oseba, ki jo voli in imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga
določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek.
|
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je
osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog člana sveta.
Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
(3) Predlog razrešitve mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni
razlogi za razrešitev. |
(4) Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje
obrazložitve po določilih prejšnjega odstavka, ga župan vrne
predlagatelju v dopolnitev. |
(5) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj sedem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
(6) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je
mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
(7) Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
(8) O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s poukom o pravnem
sredstvu. |
4. Odstop članov sveta, članov delovnih
teles in drugih organov ter funkcionarjev občine
165. člen
(postopek za razrešitev)
|
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
(2) Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in
statutom občine predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom
župana in člana sveta ureja zakon. |
(3) Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. |
(4) Izjava o odstopu, razen v primeru odstopa člana občinskega sveta,
župana in podžupana, mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja
članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata. Svet odloči s
sklepom. |
5. Izvolitev predstavnikov v volilno
telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za
člana državnega sveta
166. člen
(volitve člana državnega sveta)
|
Glede na določbe Zakona o državnem svetu izvoli občinski svet v volilno
telo za volitve člana državnega sveta toliko predstavnikov, kot jih
določa zakon (v nadaljevanju: elektorjev) ter lahko določi enega
kandidata za člana državnega sveta. |
167. člen
(postopek imenovanja elektorja)
|
(1) Kandidate za elektorje lahko predlaga vsak član občinskega sveta.
Predlagatelj lahko predlaga največ toliko elektorjev, kot jih določa
zakon. Predlogu morajo biti predložena pisna soglasja kandidatov.
|
(2) Predlagatelj lahko predlaga največ enega kandidata za člana
državnega sveta. Predlogu mora biti predloženo pisno soglasje kandidata.
|
(3) Predlogi z osebnimi podatki kandidatov za elektorje in kandidata za
člana državnega sveta se predložijo komisiji za mandatna vprašanja,
volitve, imenovanja ter priznanja do roka, ki je določen z rokovnikom
volilnih opravil. |
168. člen
(seznam predlaganih kandidatov)
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja sestavi
seznam predlaganih kandidatov po abecednem vrstnem redu predlaganih
kandidatov za elektorje ter kandidatov za člane državnega sveta ter jih
predloži na sejo občinskega sveta. |
169. člen
(glasovanje sveta)
|
(1) Elektorje in kandidate za člane državnega sveta se voli na seji
občinskega sveta s tajnim glasovanjem. |
(2) Na glasovnici so kandidati za elektorje in kandidati za člane
državnega sveta vpisani po vrstnem redu, ki ga je določila komisija za
mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. |
(3) Član občinskega sveta glasuje za posameznega kandidata za elektorja
in posameznega kandidata za člana državnega sveta tako, da obkroži
zaporedno številko pred največ toliko kandidati, kot se voli elektorjev,
oziroma kandidatov za člana državnega sveta (po zakonu se voli en
kandidat). |
(4) Izvoljen je kandidat, ki je prejel največ glasov. |
170. člen
|
V primeru, da sta dva ali več elektorjev oziroma za kandidata za člana
državnega sveta pri glasovanju prejela enako najvišje oziroma enako
najnižje za izvolitev potrebno število glasov odloči o izvolitvi oziroma
o določitvi žreb, ki se opravi takoj na seji občinskega sveta.
|
171. člen
|
Strokovni delavec, ki opravlja strokovna opravila za občinski svet, mora
v roku, ki ga določa rokovnik volilnih opravil, predložiti seznam
izvoljenih elektorjev ter kandidaturo za člana državnega sveta skupaj s
potrebnimi prilogami pristojni volilni komisiji. |
6. Imenovanje predstavnikov
ustanovitelja
172. člen
(imenovanje predstavnikov
ustanovitelja)
|
(1) Imenovanja predstavnikov ustanovitelja v javnih zavodih in drugih
oseb, ki jih po zakonu in statutu imenuje svet, se opravijo po določbah
tega poslovnika, če zakon ali drug akt ne določa drugače. |
(2) Imenovani predstavniki ustanovitelja so pri izvrševanju nalog v
javnih zavodih, kjer je ustanovitelj občina in drugih organih, za kar
jih je imenoval svet, dolžni pisno obveščati župana o udeležbi in
vsebini vseh sej organov in delovnih teles, kamor so bili imenovani.
Pred sejami se morajo posvetovati z ustanoviteljem, pridobiti mnenja in
stališča ter jih zagovarjati v organih in delovnih telesih, kamor so
bili imenovani. |
(3) Imenovani predstavnik, ki ne zagovarja mnenj in stališč
ustanovitelja in ne poroča o svojem delu svetu, županu in občinski
upravi, se razreši in se imenuje nadomestni član. |
173. člen
(nezaupnica delovnemu telesu sveta)
|
(1) Svet lahko na predlog člana sveta izreče nezaupnico posameznemu
delovnemu telesu. |
(2) Nezaupnica se vloži in obravnava po smiselno enakem postopku, kot
velja za razrešitev. |
(3) Če svet izreče nezaupnico delovnemu telesu, imenuje nove člane na
prvi naslednji seji sveta. |
174. člen
|
Razrešene osebe, osebe, ki s svoje funkcije odstopijo, člani delovnega
telesa, ki mu je bila izrečena nezaupnica, in osebe, ki jim je potekel
mandat, so dolžne opravljati tekoče naloge do imenovanja novega
kandidata na funkcijo, ki so jo opravljale. |
175. člen
(imenovanje drugih organov po posebnih
zakonih)
|
(1) Svet na podlagi posebnih zakonov imenuje tudi druge organe:
|
– Občinsko volilno komisijo, |
– Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, |
– druge organe. |
(2) Javni uslužbenec, ki opravlja administrativno-tehnična opravila za
svet preveri, ali je mandat posameznih članov delovnih teles občinskega
sveta, imenovanih predstavnikov ustanovitelja in članov drugih organov,
ki jih je imenoval svet, vezan na mandat sveta oziroma župana, ali na
časovno obdobje in tem obvesti komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja. |
IX. ŽUPAN
176. člen
(razmerje med županom in občinskim
svetom)
|
(1) Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
|
(2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo
programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje
in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
177. člen
|
Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vseh vprašanjih, ki so na
dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve in o njih izrazi svoje
stališče ali mnenje. |
178. člen
(izvajanje odločitev občinskega sveta)
|
(1) Župan skrbi za izvajanje sklepov občinskega sveta. Na vsaki redni
seji sveta župan ali direktor občinske uprave poročajo o opravljenih
nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
(2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti
tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
|
(3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov
sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
(4) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z
zakonom in statutom občine. |
X. JAVNOST DELA
179. člen
(javnost dela občinskega sveta in
njegovih delovnih teles)
|
(1) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na seja sveta, organov občine
ter na druge načine, ki jih določa statut in poslovnik. |
(2) Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva
javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles, župana in občinske
uprave. |
(3) Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
|
(4) Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila
in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih
organov občine. |
180. člen
(obveščanje javnosti)
|
(1) Župan in direktor občinske uprave skrbi za obveščanje javnosti in
sodeluje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za
njihovo delo na seja sveta. |
(2) Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in
dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o
delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
|
(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles,
ki so zaupne narave. |
(4) Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, statut in ta poslovnik, ki urejajo to področje. |
XI. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM
STANJU
181. člen
|
(1) V izrednem stanju oziroma v izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so v skladu z nastalimi razmerami ter potrebami obrambe in
varnosti dopustna odstopanja od določb tega poslovnika: |
– glede rokov, določenih za sklicevanje sej občinskega sveta, odborov in
drugih delovnih teles in za pošiljanje gradiva, |
– glede načina sklicevanja sej in pošiljanja gradiva, prostorov, kraja
in časa sklicevanja sej, |
– glede roka za obravnavanje aktov, |
– glede obravnavanja predlogov aktov v delovnih telesih, |
– glede javnosti dela in obveščanja javnosti o delu občinskega sveta.
|
(2) O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane.
|
182. člen
|
V vojnem ali izrednem stanju morajo svetniki osebno ali preko pristojnih
državnih organov nemudoma obveščati župana o naslovu in telefonu, na
katerega so dosegljivi. |
XII. RAZLAGA POSLOVNIKA
183. člen
|
(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga
med sejo sveta poslovnik predsedujoči oziroma župan. Če predsedujoči ne
more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži
statutarno pravni komisiji, da poda svoje mnenje. Če komisija tega ne
more opraviti na seji, pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do
naslednje seje. |
(2) Kadar svet ne zaseda, razlaga poslovnik statutarno pravna komisija.
|
(3) Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je
dala statutarno pravna komisija, odloči svet. |
184. člen
(spremembe in dopolnitve poslovnika)
|
(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe
tega poslovnika, ki veljajo za sprejem akta. |
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko
večino glasov navzočih članov. |
185. člen
|
Krajevne skupnosti na območju Občine tržič za svoje delo smiselno
uporabljajo določbe tega poslovnika in Statuta Občine Tržič.
|
Poslovnik
Občinskega sveta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 1/15) vsebuje
naslednje prehodne in končne določbe: |
XIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
186. člen
(prenehanje veljavnosti)
|
Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega
sveta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 22/96, 31/98, 31/98).
|
187. člen
(objava in začetek veljavnosti)
|
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
Spremembe in
dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Tržič (Uradni list RS, št.
81/15) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
24. člen
(končna določba)
|
Te Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Tržič
začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |