|
Na podlagi 16. člena statuta Občine Moravske Toplice
(Uradni list RS, št. 13/99) je Občinski svet občine Moravske Toplice, na
seji dne 4. 2. 1999 sprejel |
|
|
P O S L O V N I K |
|
|
Občinskega sveta občine Moravske Toplice |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega
sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za
delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela
delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o
ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo
razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve
javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta
poslovnik. |
|
|
4. člen |
|
|
Svet dela na rednih in izrednih sejah. |
|
|
Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa
predsednik delovnega telesa. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom
občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa
“OBČINSKI SVET“. |
|
|
Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih
in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. |
|
|
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna
telesa sveta. |
|
|
Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik
občine. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
|
|
7. člen |
|
|
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni
sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. |
|
|
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce
kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. |
|
|
8. člen |
|
|
Prvo sejo sveta vodi župan. |
|
|
Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje
tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga župan, lahko pa
tudi vsak član. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni
izglasovan pa o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi,
dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet
ne odloča. |
|
|
Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o
izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni
za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o
morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane. |
|
|
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in
potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov
kandidatur. |
|
|
9. člen |
|
|
Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog
mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o
izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov,
predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
|
|
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o
vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. |
|
|
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme
glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z
odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali
predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. |
|
|
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o
morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
|
|
10. člen |
|
|
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana,
nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan,
mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha. |
|
|
S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha
članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih
telesih občinskega sveta. |
|
|
Članom občinskega sveta, ki jim je prenehal mandat,
preneha članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov,
javnih podjetij ter skladov, v katera so bili imenovani kot predstavniki
občinskega sveta. |
|
|
11. člen |
|
|
Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih
članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje
stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta
pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo in predloge za
imenovanje novih članov. |
|
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
12. člen |
|
|
Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z
zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. |
|
|
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost
udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico: |
|
|
– predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge
akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
|
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih
aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje)
teh predlogov; |
|
|
– predlagati kandidate za člane občinskih organov,
delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih
podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je
občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje
predstavnike. |
|
|
Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne
narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti
opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in
organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem
delu. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v
zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom
občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije
občinskega funkcionarja. |
|
|
13. člen |
|
|
Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost
zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem
svoje funkcije. |
|
|
Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja
dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega
sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
|
14. člen |
|
|
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega
sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list,
imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku. |
|
|
2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta |
|
|
15. člen |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana,
drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki
so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih
telesih. |
|
|
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni
odgovoriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati
zahtevana pojasnila. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico županu ali tajniku
občine postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev
določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune
pristojnosti. |
|
|
16. člen |
|
|
Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v
pisni obliki ali ustno. |
|
|
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna
točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. |
|
|
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene
tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan
ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta
na to opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma
pobudo ustrezno dopolni. |
|
|
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3
minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
|
|
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano
tistemu, na katerega je naslovljeno. |
|
|
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji
obvezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine
zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. V kolikor ta ni določen, se prenesejo pobude in vprašanja na
naslednjo redno sejo občinskega sveta. |
|
|
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so
bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi
vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor na
vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko
župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik odgovori na naslednji
seji. |
|
|
Župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik lahko na
posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti
tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni
odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem,
najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
|
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in
delovnih teles |
|
|
17. člen |
|
|
Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta
in delovnih teles, katerih član je. |
|
|
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa,
katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana
oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če
zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma
predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to
opraviti takoj, ko je to mogoče. |
|
|
Članu sveta, ki se ne udeleži seje občinskega sveta, ne
pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem
je bila ta seja. |
|
|
Če se član delovnega telesa ne udeleži treh sej delovnega
telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga
občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
|
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA |
|
|
18. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v
okviru pravic in dolžnosti občine. |
|
|
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa
na podlagi ustave in zakona statut občine. |
|
|
V. SEJE SVETA |
|
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
19. člen |
|
|
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
|
|
Seje sveta sklicuje župan. |
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po sklepu
sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine,
mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
|
20. člen |
|
|
Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega
reda se pošlje članom najkasneje 5 dni pred dnem, določenim za sejo.
Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev
zadev na dnevni red. |
|
|
Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje županu,
podžupanu, predsednikom drugih organov, če so vabljeni na sejo, in
tajniku občine. |
|
|
21. člen |
|
|
Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in
odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
|
|
Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na
predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov sveta ali na
lastno pobudo. |
|
|
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo
biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti
priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. |
|
|
Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora
biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo. |
|
|
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja
občinskega sveta skliče v skrajem roku, ki je potreben, da so s sklicem
seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se
lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko
predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom
dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov
za sklic. |
|
|
22. člen |
|
|
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke
dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma tajnik občine. |
|
|
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na
dnevni red seje potrebna. |
|
|
23. člen |
|
|
Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi
župan. |
|
|
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. |
|
|
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le
točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem
poslovnikom. |
|
|
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so
pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku
seje. |
|
|
Svet se odloča ali se v dnevni red seje uvrstijo zadeve,
če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega
mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen
v primerih, ki jih določa ta poslovnik. |
|
|
24. člen |
|
|
Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje
sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega
sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali
predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa
tudi to ni mogoče, jo vodi nastarejši član občinskega sveta. |
|
|
25. člen |
|
|
Seje občinskega sveta so javne. |
|
|
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta. |
|
|
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se
povabi na sejo z vabilom. |
|
|
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo
za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če
to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv,
ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe,
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako
točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je
lahko poleg župana, predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na
seji. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
26. člen |
|
|
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov
občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more
udeležiti. |
|
|
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
|
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi
z delom na seji in drugimi vprašanji. |
|
|
27. člen |
|
|
Po potrditvi dnevnega reda svet odloča o sprejemu
zapisnika prejšnje seje. |
|
|
Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku
prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O
utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje
odloči svet. |
|
|
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso
bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in
dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
28. člen |
|
|
Svet na začetku seje določi dnevni red. |
|
|
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o
predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o
predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za
skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. |
|
|
Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in
glasovanja umaknejo z dnevnega reda. |
|
|
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo
le, če so razlogi nastali po sklicu seje. |
|
|
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za
razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega
reda v celoti. |
|
|
29. člen |
|
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem
vrstnem redu. |
|
|
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave
posameznih točk dnevnega reda. |
|
|
30. člen |
|
|
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda
župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni
župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati
največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar
svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
|
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega
pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi.
Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je
zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika
delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. |
|
|
Po tem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem
redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana
lahko traja največ pet minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz
utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot deset
minut. |
|
|
Razpravljalec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa
pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljalca. Replika
mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno
razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati
največ tri minute. |
|
|
Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan,
predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave
lahko trajajo le po tri minute. |
|
|
31. člen |
|
|
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na
dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči
pozval. |
|
|
Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda ali prekorači
čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne
drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko
vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljalec ugovarja. O
ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
|
32. člen |
|
|
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi,
sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi
razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se
razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi
teh predlogov. |
|
|
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je
to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V
primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni
več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih
primerih. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
|
33. člen |
|
|
Seje občinskega sveta se sklicujejo najprej ob šestnajsti
uri in najpozneje ob devetnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da
praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
|
|
Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh
urah neprekinjenega dela. Predsedujoči ima pravico po preteku štirih ur
prekiniti sejo, če ocenjuje, da bo razprava potekala še precej časa
oziroma je še veliko točk dnevnega reda. |
|
|
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog
posameznega ali skupine članov občinskega sveta, župana ali
predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev),
mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve
zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa
se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
|
34. člen |
|
|
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme
nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
|
|
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med
govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le
predsedujoči. |
|
|
35. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči
naslednje ukrepe: |
|
|
– opomin, |
|
|
– odvzem besede, |
|
|
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
|
36. člen |
|
|
Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori,
čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug
način krši red na seji. |
|
|
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim
govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej
seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
|
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu
občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede
krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. |
|
|
Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen
ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor,
v katerem je seja. |
|
|
37. člen |
|
|
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz
poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji
oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se
odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
38. člen |
|
|
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na
seji sveta, jo prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
39. člen |
|
|
Svet veljavno odloča če je na seji navzočih večina vseh
članov sveta. |
|
|
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim
glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma
prekinitvi. |
|
|
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov
občinskega sveta v sejni sobi. |
|
|
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska
večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve
tretjini vseh članov občinskega sveta. |
|
|
40. člen |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih
članov, razen če zakon določa drugačno večino. Predlagana odločitev je
sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla “ZA“ njen sprejem. |
|
|
Občinski svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov
občinskega sveta. Občinski svet sprejema odločitve na seji z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. |
|
|
41. člen |
|
|
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene
pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno
glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
|
|
42. člen |
|
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o
katerem se odloča. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas,
razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru
posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve
minuti. |
|
|
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in
objavi izid glasovanja. |
|
|
43. člen |
|
|
Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo
“ZA“ ali “PROTI“ sprejemu predlagane odločitve. |
|
|
44. člen |
|
|
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim
izjavljanjem. |
|
|
Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako
odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov
sveta. |
|
|
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu
prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi “ZA“,
“PROTI“ ali “NE GLASUJEM“. |
|
|
45. člen |
|
|
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
|
|
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska
komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na
predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s
tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine ali delavec občinske uprave,
ki ga določi tajnik. |
|
|
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je
članov sveta. |
|
|
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja
občinski svet. |
|
|
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas
glasovanja. |
|
|
Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in
sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru,
ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost
glasovanja. |
|
|
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in
praviloma opredelitev “ZA“ in “PROTI“. “ZA“ je na dnu glasovnice za
besedilom predloga na desni strani, “PROTI“ pa na levi. Glasuje se tako,
da se obkroži besedo “ZA“ ali besedo “PROTI“. |
|
|
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
|
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena
in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk
njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko
pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in
največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z
navodilom na glasovnici treba imenovati. |
|
|
Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda
glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
46. člen |
|
|
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid
glasovanja. |
|
|
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
|
|
– število razdeljenih glasovnic, |
|
|
– število oddanih glasovnic, |
|
|
– število neveljavnih glasovnic, |
|
|
– število veljavnih glasovnic, |
|
|
– število glasov “ZA“ in število glasov “PROTI“, oziroma
pri glasovanju o kandidatih, |
|
|
– število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
|
|
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino
ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa katerih
kandidat je imenovan. |
|
|
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki
ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. |
|
|
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid
glasovanja na seji sveta. |
|
|
5. Zapisnik seje občinskega sveta |
|
|
47. člen |
|
|
O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik. |
|
|
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa
podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je
treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo
oziroma obravnavano na seji. |
|
|
Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi tajnik občine.
Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti
drugega delavca občinske uprave. |
|
|
Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in
potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej
občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta ima pravico podati pripombe
na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so
pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
|
|
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo
vodil, in tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki
je vodil zapisnik. |
|
|
48. člen |
|
|
Potek seje občinskega sveta se snema na magnetofonski
trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata članov občinskega sveta,
ki so sestavljali občinski svet, katerega seja je bila snemana. |
|
|
Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim
gradivom s seje. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico poslušati magnetogram.
Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave. |
|
|
49. člen |
|
|
Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave,
določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
|
|
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega
sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih
delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave. |
|
|
O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva
izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo
pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. |
|
|
50. člen |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in
gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske
uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled
odredi tajnik občine na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta.
Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri
gradivu, ki je bilo vpogledano. |
|
|
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o
vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta. |
|
|
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet |
|
|
51. člen |
|
|
Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za
delovna telesa občinskega sveta zagotavlja tajnik občine z zaposlenimi v
občinski upravi. |
|
|
Tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki pomaga
pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za
nemoteno delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno
mesto. |
|
|
Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občinskega
sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnikov
pooblasti druge delavce občinske uprave. |
|
|
7. Delovna telesa občinskega sveta |
|
|
52. člen |
|
|
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima
5 članov. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa
občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge
v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti
občinskega sveta, |
|
|
– obravnava predloge v zvezi s plačami in drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev, ki jih pripravi uprava na podlagi zakona
oziroma drugega prepisa, |
|
|
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski
svet. |
|
|
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira
in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana. |
|
|
53. člen |
|
|
Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije in
odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori občinskega sveta v
okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o
ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in
dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
|
54. člen |
|
|
Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s
statutom občine, so naslednji odbori in komisija: |
|
|
- odbor za kmetijstvo, |
|
|
- odbor za gospodarstvo, |
|
|
- odbor za narodnostna vprašanja in mednarodno
sodelovanje, |
|
|
- odbor za zaščito in reševanje. |
|
|
Pristojnosti delovnih teles občinskega sveta se opredelijo
v posebnem aktu, ki ga sprejme občinski svet. |
|
|
55. člen |
|
|
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s
katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi
imenovanje. |
|
|
56. člen |
|
|
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih
članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik
ne določa drugače. |
|
|
Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svojih
članov. |
|
|
Prvo sejo odbora skliče župan. |
|
|
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
|
|
57. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana
odbora občinskega sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine
članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
58. člen |
|
|
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V
aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava
in naloge. |
|
|
59. člen |
|
|
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo,
organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in
zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu. |
|
|
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih
zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje
sveta ali na zahtevo župana. |
|
|
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom
delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v
izjemnih in utemeljenih primerih. |
|
|
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno
sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov
in je med navzočimi člani večina tistih, ki so člani občinskega sveta.
Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z
večino glasov navzočih članov. |
|
|
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
|
|
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila
tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta. |
|
|
60. člen |
|
|
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni
delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih
odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi
predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov,
katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. |
|
|
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
61. člen |
|
|
Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom
in statutom naslednje akte: |
|
|
– poslovnik o delu občinskega sveta, |
|
|
– proračun občine in zaključni račun, |
|
|
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene
akte, |
|
|
– odloke, |
|
|
– odredbe, |
|
|
– pravilnike, |
|
|
– navodila, |
|
|
– sklepe. |
|
|
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila,
poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov
ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
|
|
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in
statutom občine. |
|
|
61.a člen |
|
|
Občinski svet sprejema statut občine z dvetretjinsko večino vseh članov
sveta, poslovnik občinskega sveta z dvetretjinsko večino navzočih članov
sveta, ostale akte pa z večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
|
|
62. člen |
|
|
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine
in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere
je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
|
63. člen |
|
|
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. |
|
|
Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v
arhivu občinske uprave. |
|
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
|
64. člen |
|
|
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod,
besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja,
cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo
imelo sprejetje odloka. |
|
|
Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta
ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu
oziroma članu občinskega sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej
občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
65. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval
v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
|
66. člen |
|
|
Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog odloka članom
občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj pet
dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka. |
|
|
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh
obravnavah. |
|
|
67. člen |
|
|
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih,
ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih
rešitvah predloga odloka. |
|
|
Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina
opredeljenih navzočih
članov občinskega sveta. |
|
|
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni
predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob
prvi obravnavi predloga odloka. |
|
|
68. člen |
|
|
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih
vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo
enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na
predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se
prva in druga obravnava predloga odloka združita. |
|
|
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po
končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski svet. |
|
|
69. člen |
|
|
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove
spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z
amandmaji. |
|
|
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam
predlagatelj odloka. |
|
|
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v
pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za
sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h
kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko
predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov občinskega sveta in
predlagatelj odloka. |
|
|
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni
predlagatelj odloka. |
|
|
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca
obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
70. člen |
|
|
Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če
zanje na seji občinskega sveta glasuje večina
opredeljenih navzočih članov. |
|
|
O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
|
71. člen |
|
|
Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se
sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. |
|
|
O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa
drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi. |
|
|
72. člen |
|
|
Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov
praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
|
|
V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v
novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem
občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel
obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. |
|
|
Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega
akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na
volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni
več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
|
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
|
73. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo potrebe občine ali naravne nesreče,
lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku
sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov
občine. |
|
|
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava
predloga odloka na isti seji. |
|
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami
seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
|
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj
odloka. |
|
|
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku
seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak
predlagatelj odloka. |
|
|
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka
po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo
obravnavo predloga odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za
posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
|
74. člen |
|
|
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja
odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih
aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: |
|
|
– za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, |
|
|
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih
posameznih določb v skladu z zakonom, |
|
|
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom,
drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega
sveta, |
|
|
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami
ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov. |
|
|
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom
sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji
vse do konca obravnave odloka. |
|
|
Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti
sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov
občinskega sveta. |
|
|
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta
predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka
tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem
odloči občinski svet takoj po vložitvi predloga. |
|
|
75. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo
veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere
tako določi občinski svet ali župan. |
|
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
|
76. člen |
|
|
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki
za posamezne namene financiranja javne porabe občini. |
|
|
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se
začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
77. člen |
|
|
Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko leto
mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje do 30. aprila tekočega
leta. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan občinskemu svetu
proračun v šestih mesecih po začetku mandata. |
|
|
Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine tudi
izhodišča za sestavo proračuna. |
|
|
Župan pošlje predsednikom delovnih teles in vsem članom
občinskega sveta predlog proračuna občine in izhodišča za sestavo
proračuna ter sklic seje, na kateri bo občinski svet opravil splošno
razpravo o predlogu proračuna občine. |
|
|
Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog proračuna
občine. Predstavitev ni časovno omejena. O predstavitvi ni razprave. |
|
|
78. člen |
|
|
Predsedniki delovnih teles lahko v desetih dneh od
vložitve predloga proračuna občine skličejo seje delovnih teles, na
katerih župan in predstavniki občinske uprave pojasnijo predlog
proračuna občine. Občinski svet opravi splošno razpravo o predlogu
proračuna občine najkasneje v desetih dneh po preteku roka iz prejšnjega
odstavka tega člena. |
|
|
Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da
nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna občine, v skladu s tem
statutom in poslovnikom občinskega sveta, ali da predlog proračuna
občine ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem mora župan pripraviti
nov predlog proračuna občine. |
|
|
79. člen |
|
|
V sedmih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko člani
občinskega sveta k predlogu proračuna predložijo županu pisne pripombe
in predloge. |
|
|
Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. |
|
|
80. člen |
|
|
Župan se opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter
pripravi dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo sveta
občinskega sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju
proračuna. |
|
|
81. člen |
|
|
Na dopolnjen predlog proračuna lahko člani občinskega
sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo
občinskega sveta. |
|
|
Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena
dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prejemki in izdatki. |
|
|
82. člen |
|
|
Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja
o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko najprej župan ali
predstavnik občinske uprave dodatno obrazloži predlog proračuna občine.
Občinski svet glasuje najprej o amandamjih, ki jih je vložil župan in
šele nato o drugih amandmajih. |
|
|
83. člen |
|
|
Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi,
ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in
odhodkov. |
|
|
Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v
celoti. |
|
|
84. člen |
|
|
Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, v
katerem se pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum naslednje seje
oziroma trajanje odmora, v katerem strokovna služba pripravi predlog
uskladitve. |
|
|
Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga
župan obrazloži. |
|
|
Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve, in če je
predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti. |
|
|
85. člen |
|
|
Če proračun ni predlagan v roku, v katerem mora župan
predložiti predlog proračuna, lahko občinski svet sprejme sklep, s
katerim določi rok za predložitev proračuna. Ta ne more biti krajši od
30 dni. |
|
|
86. člen |
|
|
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
|
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem
postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora
biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati
pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki. |
|
|
6. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
|
87. člen |
|
|
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih
vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden,
lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve
splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt. |
|
|
Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki ga
ta poslovnik določa za sprejem odloka po skrajšanem postopku. |
|
|
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
|
88. člen |
|
|
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po
zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo po
določilih tega poslovnika. |
|
|
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede
po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
89. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati. |
|
|
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje
tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA“ ali “PROTI“. |
|
|
Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov
občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so
glasovali. |
|
|
Kandidat je imenovan, če je zanj glasovala večina opredeljenih navzočih
članov sveta. |
|
|
90. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče
od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se
opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri
prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke
njihovih priimkov. |
|
|
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena
po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
|
91. člen |
|
|
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri
drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
|
1. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta |
|
|
92. člen |
|
|
Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste
kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
|
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se
na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso
imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se
opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. |
|
|
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do
imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na
naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega
telesa. |
|
|
2. Imenovanje podžupanov |
|
|
93. člen |
|
|
Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed članov
občinskega sveta. |
|
|
O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi
javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o
imenovanju. |
|
|
Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov
navzočih članov sveta. |
|
|
Kandidat je imenovan za podžupana, če zanj glasuje večina opredeljenih
navzočih članov sveta. |
|
|
3. Postopek za razrešitev |
|
|
94. člen |
|
|
Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih
imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje. |
|
|
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev,
določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje
kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo
razrešitev. |
|
|
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za
imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. |
|
|
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je
določeno za njihovo imenovanje. |
|
|
4. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih
organov ter funkcionarjev občine |
|
|
95. člen |
|
|
Člani občinskega sveta in občinski funkcionarji imajo
pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z
zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. |
|
|
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki
komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa
na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna
predlagati občinskemu svetu novega kandidata. |
|
|
VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
|
96. člen |
|
|
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi
njegove seje. |
|
|
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo
programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje
in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga
župan, lahko določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu,
poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed
strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
97. člen |
|
|
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. |
|
|
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu
predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
|
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov
sveta. |
|
|
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet
sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v
skladu z zakonom in statutom občine. |
|
|
IX. JAVNOST DELA |
|
|
98. člen |
|
|
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in
sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva
javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega
sveta, župana in občinske uprave. |
|
|
Občina izdaja svoje glasilo LIPNICA, v katerem se
objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in
odločitev sveta in drugih organov občine. |
|
|
99. člen |
|
|
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s
predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na
sejah sveta. |
|
|
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in
dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o
delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in
delovnih teles, ki so zaupne narave. |
|
|
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski
in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
|
100. člen |
|
|
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je
delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov
in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določa statut in ta
poslovnik. |
|
|
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja
sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za
obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče
tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. |
|
|
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
101. člen |
|
|
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. |
|
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z
dvetretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
|
XII. KONČNA DOLOČBA |
|
|
102. člen |
|
|
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
S pričetkom veljavnosti tega poslovnika preneha veljati
poslovnik Občinskega sveta občine Moravske Toplice, sprejet dne 27. 6.
1995. |
|
|
Št. 14/99 |
|
|
Moravske Toplice, dne 4. februarja 1999. |
|
|
Župan
Občine Moravske Toplice
Franc Cipot, dipl. org., ekon. l. r. |
|