Na
podlagi 32. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno
besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10) in 49. člena
Statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št.
27/1995, 13/1998, 17/1998, 23/1998, 5/2000, 10/2002, 6/2004, 13/2004,
26/2005) je nadzorni odbor Mestne občine Maribor na 8. seji, 9. marca
2011 sprejel |
|
P O S L
O V N I K
nadzornega odbora Mestne občine Maribor |
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1.
člen
|
S tem
poslovnikom nadzorni odbor Mestne občine Maribor (v nadaljevanju:
nadzorni odbor) ureja organizacijo, pristojnosti, način dela nadzornega
odbora, pravice in dolžnosti predsednika in članov pri opravljanju
nadzora, način odločanja in postopek nadzora. |
|
2.
člen
|
Nadzorni
odbor kot najvišji organ nadzora javne porabe mestne občine deluje v
okviru svojih pristojnosti samostojno in neodvisno. Svoje naloge
opravlja pošteno, strokovno, vestno in nepristransko, v skladu z
določbami Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Mestne občine Maribor in
tega poslovnika. |
|
3.
člen
|
Delo
nadzornega odbora je javno. Člani nadzornega odbora so pri svojem delu
dolžni varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne
skrivnosti, ki so kot take opredeljene z zakonom ali drugim predpisom
oziroma aktom mestnega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih
sredstev ter upoštevati dostojanstvo, dobro ime in integriteto
posameznikov in pravnih oseb. |
|
4.
člen
|
Sedež
nadzornega odbora je Ulica heroja Staneta 1, Maribor. Nadzorni odbor za
seje uporablja prostore Mestne občine Maribor (v nadaljevanju: mestna
občina). |
Nadzorni
odbor ima svoj žig, ki je okrogle oblike, na zgornji polovici ima napis
»Mestna občina« in »Nadzorni odbor« na spodnji polovici pa napis
»Maribor«. V sredini žiga je grb Mestne občine Maribor.
|
Žig
nadzornega odbora se hrani v prostorih mestne uprave. |
|
5.
člen
|
Nadzorni
odbor predstavlja predsednik nadzornega odbora, v njegovih odsotnosti pa
podpredsednik. |
|
II.
SESTAVA NADZORNEGA ODBORA |
|
6.
člen
|
Nadzorni
odbor ima sedem članov. Predsednika, podpredsednika in člane imenuje
mestni svet za dobo 4 let oziroma do poteka mandata članom mestnega
sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. |
|
7.
člen
|
Člani
nadzornega odbora ne morejo biti člani mestnega sveta, župan, podžupan,
člani svetov mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti, javni
uslužbenci mestne uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih
podjetij in organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Član
nadzornega odbora je dolžan seznaniti nadzorni odbor s svojim statusom. |
|
8.
člen
|
Članstvo
v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka
mandata članom mestnega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana mestnega sveta.
|
Člana
nadzornega odbora razreši mestni svet na predlog nadzornega odbora.
Nadzorni odbor lahko predlaga predčasno razrešitev člana nadzornega
odbora mestnemu svetu: |
– če je
njegov položaj v nasprotju z določili prejšnjega člena,
|
–
če se
trikrat zaporedoma ne udeleži seje in ne sodeluje pri delu nadzornega
odbora, |
–
če
nastanejo razlogi iz določbe prvega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni
samoupravi. |
|
9.
člen
|
Funkcija
člana nadzornega odbora je nepoklicna. |
Člani
nadzornega odbora imajo za svoje delo pravico do plačila za opravljeno
delo v skladu s Pravilnikom o plačah, sejninah in drugih prejemkih
občinskih funkcionarjev ter članov drugih organov Mestne občine Maribor.
|
Sredstva
za delo nadzornega odbora se zagotovijo v občinskem proračunu, na
podlagi letnega programa nadzora. |
|
10.
člen
|
Nadzorni
odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v
primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
Šteje
se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
–
je
odgovorna oseba zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe, s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, |
–
je član
nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne
osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali |
pooblaščenca nadzorovane osebe, |
–
če je
član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je
predmet nadzora. |
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba
in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere
opira svojo zahtevo za izločitev. |
|
11.
člen
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in mestna uprava. |
Strokovno in administrativno delo zajema predvsem: |
–
priprava
vabil in tehnično organizacijska dela za sklic in potek seje, |
–
posredovanje gradiv za seje nadzornega odbora, |
–
sestava
zapisnika nadzornega odbora in pisnih odpravkov sklepov,
|
–
vodenje
evidence o aktivnosti članov, |
–
obveščanje nadzornega odbora o sprejemu in spremembah aktov občine s
področij, ki so v pristojnosti nadzornega odbora, |
–
obveščanje nadzornega odbora o novostih na področju zakonodaje in drugih
predpisov s področij, ki so v pristojnosti nadzornega odbora ter
posredovanje mnenj in gradiv pristojnih |
državnih
in strokovnih institucij, |
–
obveščanje članov nadzornega odbora o izobraževanjih in seminarjih, |
–
arhiviranje dokumentacije nadzornega odbora. |
|
III.
PRISTOJNOSTI NADZORNEGA ODBORA
|
|
12. člen |
Nadzorni
odbor ima naslednje pristojnosti: |
1.
opravlja
nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
2.
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
3.
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni
odbor ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov,
občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov,
ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb
z javnimi sredstvi in javnim premoženjem mestne občine ter ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
13.
člen
|
Na
mestni občini in pri mestnih organih lahko nadzorni odbor opravlja
neposredni nadzor. |
Nadzorni
odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev
(javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj
poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med mestno
občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge
pridobljene dokumentacije. |
|
14. člen |
Naloge
predsednika nadzornega odbora so: |
– vodi
in organizira delo nadzornega odbora, |
–
predlaga
dnevni red, sklicuje in vodi seje; |
–
podpisuje poročila, sklepe, zapisnike in druge akte nadzornega odbora,
|
–
skrbi za
izvajanje sklepov nadzornega odbora, |
–
spremlja
izvajanje priporočil in predlogov nadzornega odbora, |
–
skrbi za
javnost dela nadzornega odbora, |
–
sodeluje
z mestnim svetom, županom in mestno upravo, |
–
po
potrebi se udeležuje sej mestnega sveta. |
15.
člen
|
Člani
nadzornega odbora imajo pravico udeleževati se sej mestnega sveta.
|
Predsedniku nadzornega odbor se pošilja vabilo in gradivo za sejo
mestnega sveta, članom odbora pa se pošilja vabilo. |
|
IV.
NAČRTOVANJE DELA |
|
16.
člen
|
Nadzorni
odbor opravlja redne in izredne nadzore. |
Redne
nadzore določi nadzorni odbor z letnim programom nadzora, ki ga sprejme
do 31. 12 tekočega leta za naslednje leto. Nadzorni odbor je pri
sprejemanju programa dela samostojen. Med letom lahko nadzorni odbor
program dela spremeni ali dopolni. |
Nadzorni
odbora vsako proračunsko leto izvede nadzor zaključnega računa proračuna
mestne občine. |
Odločitve o izrednem nadzoru nadzorni odbor sprejema sproti po lastni
presoji ali na osnovi: |
− pobude
članov nadzornega odbora, |
− pobude
mestnega sveta, |
− pobude
župana, |
− pisnih
pobud občanov, |
− javno
izraženih stališč v medijih in organov civilne družbe.
|
V pobudi
za izredni nadzor morajo biti navedeni predmet, obseg in cilji nadzora.
Nadzorni odbor obvesti predlagatelja o svoji odločitvi glede upoštevanja
njegove pobude. |
|
17.
člen
|
Glede na
obseg oz. kompleksnost nadzora se nadzor opredeli kot: |
− zelo
zahteven nadzor, |
−
zahteven nadzor, − manj zahteven nadzor. |
Zelo
zahteven je nadzor poslovanja mestne občine, posrednega proračunskega
uporabnika v posameznem obdobju ali letu in podobno. |
Zahteven
je nadzor zaokroženega dela poslovanja mestne občine, npr.
investicijskih odhodkov, postopkov oddaje javnih naročil, transferov in
podobno. |
Manj
zahteven je nadzor, ki je osredotočen na posamezno proračunsko postavko
ali podpostavko, odhodke za posamezno investicijo, tekoče transfere na
posameznem področju, izvrševanje posamezne pogodbe in podobno. |
|
18.
člen
|
Z letnim
programom nadzora seznani nadzorni odbor mestni svet in župana.
|
|
V.
NAČIN DELA |
|
1.
Sklic seje |
|
19.
člen
|
Nadzorni
odbor sprejema odločitve na sejah. Seje sklicuje predsednik odbora na
lastno pobudo, v skladu s programom dela in na zahtevo treh članov
nadzornega odbora. Če predsednik odbora v sedmih dneh po podani zahtevi
ne skliče seje, jo lahko skliče podpredsednik oziroma člani, ki so
pobudo podali. |
Predlog
dnevnega reda za sejo nadzornega odbora določi predsednik. Na dnevni red
se uvrsti točka »predlogi in pobude članov nadzornega odbora«. |
|
20.
člen
|
Vabilo
na sejo nadzornega odbora mora biti pisno in posredovano članom odbora
najmanj pet delovnih dni pred sejo. |
Predsednik lahko povabi na sejo odbora izvedence in predstavnike javnih
zavodov, organizacij in društev, katerih dejavnost se sofinancira iz
občinskega proračuna in so predmet nadzora. |
|
21.
člen
|
Predsednik lahko v izjemnih primerih skliče izredno ali dopisno sejo. |
V
predlogu za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za izredni
sklic. Na izredni seji lahko predsednik predloži gradivo članom na sami
seji odbora. |
Če se
izvede dopisna seja, morajo imeti člani odbora najmanj 24 ur časa, da
izrazijo svoje stališče o posredovanem gradivu in predlaganem sklepu.
|
|
2.
Potek seje |
|
22.
člen
|
Predsednik na začetku seje ugotovi sklepčnost nadzornega odbora, na to
nadzorni odbor sprejme dnevni red. |
Pri
določanju dnevnega reda lahko člani nadzornega odbora predlagajo umik
posamezne točke dnevnega reda, njegovo razširitev ali spremembo vrstnega
reda obravnave. |
Razširitev dnevnega reda je možna le, če je za predlagano razširitev
priloženo tudi gradivo. |
|
23.
člen
|
Po
sprejemu dnevnega reda poteka seja po posameznih točkah dnevnega reda.
Predsednik odbora najprej da besedo poročevalcu obravnavane točke
dnevnega reda, ki poda obrazložitev, nato članom odbora po vrsti, kakor
so se prijavili k razpravi. Razprava posameznega razpravljavca se mora
nanašati na obravnavano zadevo, po sklepu nadzornega odbora se lahko
tudi časovno omeji. |
|
24.
člen
|
Predsednik zaključi razpravo, ko ugotovi, da ni več razpravljavcev. Po
opravljeni razpravi predsednik oblikuje k posamezni točki dnevnega reda
predlog sklepa oz. sklepov. Člani odbora glasujejo o vsakem predlaganem
sklepu posebej. |
Član
nadzornega odbora ima pravico izraziti ločeno mnenje, ki se na njegovo
zahtevo evidentira v zapisniku. |
Predsednik lahko prekine sejo nadzornega odbora, če ni več sklepčna ali
po sklepu nadzornega odbora. |
|
3.
Odločanje |
|
25.
član
|
Nadzorni
odbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. |
Navzočnost na seji oziroma sklepčnost odbora se ugotavlja na začetku
seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene
seje. |
Nadzorni
odbor sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov nadzornega
odbora, razen, če statut mestne občine ali ta poslovnik ne določata
drugačne večine. |
Glasovanje na sejah je praviloma javno z dvigom rok. Predsednik najprej
vpraša kdo je za in na to kdo je proti predlaganemu sklepu. |
Predsednik po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
Če
nadzorni odbor na zahtevo člana odbora odloči, da se glasuje tajno,
glasuje nadzorni odbor z glasovnicami. |
|
4.
Zapisnik |
|
26.
člen
|
O poteku
seje nadzornega odbora se piše zapisnik, ki vsebuje: |
−
zaporedno številko seje, datum in kraj seje ter čas začetka in konca
seje, |
−
evidenco prisotnosti članov odbora in vabljenih na sejo, |
−
ugotovitev sklepčnosti in sprejeti dnevni red, |
− potek
seje z navedbo poročevalcev in razpravljavcev ter kratkim povzetkom
razprave, |
−
predlagane in sprejete sklepe, |
− Izjave
članov nadzornega odbora, za katere so zahtevali, da se vnesejo v
zapisnik, |
−
morebitna ločena mnenja članov nadzornega odbora. |
Zapisnik
podpišeta predsednik in delavec mestne uprave, ki je določen za
administrativno in tehnično pomoč pri delu nadzornega odbora (sekretar
nadzornega odbora). |
|
VI.
POSTOPEK NADZORA |
|
27.
člen
|
Nadzorni
odbor vodi postopek nadzora po tem poslovniku in predpisih, ki urejajo
javne finance v občini. |
Stranka
v postopku nadzora (v nadaljevanju: nadzorovana oseba) je uporabnik
sredstev oz. premoženja in odredbodajalec oz. skrbnik za javna sredstva
oziroma premoženje. |
|
28.
člen
|
Nadzor
se začne s sklepom o izvedbi nadzora, ki ga sprejme nadzorni odbor.
|
Sklep o
izvedbi nadzora mora vsebovati navedbo nadzorovane osebe, predmet,
obseg, cilj in čas nadzora ter navedbo člana nadzornega odbora, ki bo
izvedel nadzor (v nadaljevanju: nadzornik). |
Sklep o
izvedbi nadzora se vroči nadzorovani osebi najmanj sedem dni pred
datumom izvedbe nadzora. Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru
župana in direktorico mestne uprave. |
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga
na predlog nadzornega odbora imenuje mestni svet. Pogodbo o delu z
izvedencem sklene župan. |
Nadzorni
odbor lahko predlaga notranjemu revizorju mestne občine, da prouči
ugotovitve nadzornega odbora. |
|
29.
člen
|
V
postopku nadzora ima nadzornik pravico zahtevati od nadzorovanih oseb
vse podatke, ki so potrebni za izvedbo nadzora, in sicer podatke,
listine in dokumentacijo, ki jo je potrebno predložiti ter določiti rok
za predložitev podatkov. |
Nadzorovana oseba je dolžna nadzorniku predložiti vso zahtevano
dokumentacijo v določenem roku, sodelovati v postopku nadzora,
odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
Rok za
predložitev zahtevane dokumentacije se na prošnjo nadzorovane osebe
lahko podaljša. Odločitev o tem sprejme nadzornik. |
|
30.
člen
|
Nadzor
je potrebno opraviti tako, da sta delovni proces in poslovanje
nadzorovane osebe čim manj motena. Predstavnik nadzorovane osebe je
lahko ves čas nadzora prisoten. |
Nadzor
se lahko opravi pri nadzorovani stranki ali na sedežu nadzornega odbora.
|
|
31.
člen
|
Po
opravljenem pregledu pripravi nadzornik poročilo, v katerem navede
nadzorovano osebo, odgovorne osebe nadzorovane osebe, predmet pregleda,
ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predloge
ukrepov, če je pri nadzorovani stranki ugotovila nepravilnosti pri
razpolaganju s premoženjem, namenskosti ali nesmotrnosti porabe
proračunskih sredstev ali nepravilnosti pri finančnem poslovanju.
Poročilo posreduje nadzornemu odboru. |
Po
obravnavi na seji nadzorni odbor poročilo sprejme ali zahteva njegovo
dopolnitev. |
Sprejet
predlog poročila o nadzoru nadzorni odbor posreduje nadzorovani osebi.
Nadzorovana oseba ima pravico, da v roku petnajst dni od prejema
predloga poročila vloži nadzornemu odbor ugovor oziroma odzivno
poročilo. V odzivnem poročilu se nadzorovana oseba pisno opredeli o
ugotovitvah iz poročila in izrazi svoje pripombe, mnenje in stališča,
lahko predloži tudi poročilo o izvedbi ukrepov za odpravo ugotovljenih
nepravilnosti. |
Nadzornik se mora o navedbah nadzorovane osebe opredeliti in svojo
odločitev obrazložiti v predlogu končnega poročila. |
|
32.
člen
|
Končno
poročilo mora vsebovati obvezne sestavine, ki jih določa Pravilnik o
obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine.
|
Končno
poročilo o nadzoru sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani
osebi, mestnemu svetu, županu, po potrebi tudi računskemu sodišču in
pobudniku nadzora. |
|
33.
člen
|
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenje, priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
Mestni
svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so
dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
Mestna
uprava ni dolžna upoštevati mnenj in priporočil nadzornega odbora, če na
podlagi strokovne presoje notranjega revizorja, mestne uprave, mnenja
ministrstva ali drugih strokovnjakov obstaja dvom o utemeljenosti
ugotovitev nadzornega odbora. |
|
34.
člen
|
Če je
nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov, navedeno v 107. členu
Zakona o javnih financah ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovane
osebe, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od izdaje končnega poročila
obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
Hujše
kršitve predpisov in nepravilnosti pri poslovanju so: |
1.
prevzemanje obveznosti in izplačilo sredstev proračuna za namene, ki
niso predvideni v proračunu, |
2.
prevzemanje obveznosti in izplačilo sredstev proračuna v višini, ki
presega 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov zaključnega računa
proračuna preteklega leta, |
3.
prodaja
občinskega finančnega ali stvarnega premoženja, ki ni vključeno v letni
program prodaje, s sklenitvijo neposredne pogodbe ali v nasprotju s
sprejeto odločitvijo pristojnega organa razen v primerih, ko zakon ali
drug predpis to dopušča, |
4.
oddaja javnega naročila brez javnega razpisa. |
|
35.
člen
|
V
primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
36.
člen
|
O vsakem
nadzoru se vodi dosje, v katerega se vlagajo vse beležke, listine,
zapisniki, osnutek in predlog poročila o nadzoru, morebitni ugovor
nadzorovane osebe in končno poročilo o nadzoru. |
|
37.
člen
|
Nadzorni
odbor mora županu in mestnemu svetu predložiti pisno letno poročilo o
delu in ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela
in po potrebi predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
VII.
JAVNOST DELA
|
|
38. člen |
Delo
nadzornega odbora je javno. |
Javnost
se zagotavlja s predložitvijo poročil o delu, končnih poročil o nadzoru,
poročanjem na sejah mestnega sveta, z obveščanjem javnosti na
novinarskih konferencah in z drugimi oblikami predstavitve dela
nadzornega odbora javnosti. |
Za
zagotovitev javnosti dela nadzornega odbora je odgovoren predsednik
nadzornega odbora. |
Nadzorni
odbor lahko s sklepom odloči, da bo seja ali njen |
del
zaradi varstva osebnih podatkov in varstva državne, uradne in poslovne
skrivnosti potekala zaprto za javnost. |
Pri
dajanju obvestil je potrebno spoštovati predpise, ki določajo tajnost
podatkov ali njihovih posameznih delov, kakor tudi predpise o dostopu do
informacij javnega značaja. Obvestila morajo biti pripravljena tako, da
varujejo ugled strank in drugih udeležencev v postopku. |
Z
gradivom zaupne narave se ravna po predpisih, ki urejajo področje
upravnega poslovanja in arhiviranja. |
|
VIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
39.
člen
|
Ta
poslovnik kakor tudi njegove spremembe in dopolnitve obravnava in
sprejme nadzorni odbor. |
|
40.
člen
|
Za
vprašanja, ki niso opredeljena s tem poslovnikom, se smiselno
uporabljajo določbe Statuta Mestne občine Maribor in Poslovnika mestnega
sveta Mestne občine Maribor. |
|
41.
člen
|
Ta
poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem
vestniku. |
|
42.
člen
|
Z
uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik nadzornega
odbora Mestne občine Maribor (MUV št. 2/96 in 7/98). |
|
Številka: 01100-38/2011 090209 |
Datum:
9. marec 2011 |
|
Predsednik odbora |
dr. Jože Glogovšek, s. r. |
|