Na podlagi 25. člena
Statuta Občine Cerkno
(Uradni list RS, št. 48/95) je Občinski svet občine Cerkno na seji dne
25. 9. 2003 potrdil uradno prečiščeno besedilo Prostorskih ureditvenih
pogojev za območje urbanistične zasnove Cerkno, ki obsega:
– odlok o prostorsko ureditvenih
pogojih za naselje Cerkno (Uradni list RS, št. 60/92),
– odlok o spremembi in dopolnitvi prostorskih ureditvenih pogojev za
naselje Cerkno (Uradni list RS, št. 73/98) in
– odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za
naselje Cerkno (Uradni list RS, št. 75/03).
P R O S T O R S K I U R E D I T V
E N I P O G O J I
za območje urbanistične zasnove Cerkno
(uradno prečiščeno besedilo)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S temi ureditvenimi pogoji se trajno
urejajo območja urejanja:
C1 Center, C2 Brdca, C3 Hotel, C4 Plužne;
P1 Stara Eta, P2 Nova Eta, P3 Celes, P4 Pri Gorenjcu, P5 Pod Čelom, P6
Pri Bajbanu, P9 Toplarna;
S1 Sigade, S2 Pod Brdcami, S3 Mostanija, S4 Lomk, S5 Bavconovo brdo, S6
Trebenče, S7 Plati, S8 Ralna, S9 Maln, S10 Strana, S11 Lehe, S12
Cegovnca, S13 Podlivc, S14 Ostržje, S15 Host;
Z2 Pod Bregom, Z3 Športni center in Z4 Sveti Jernej;
in začasno urejajo območja urejanja:
C5 Sejmišče;
P7 Prod, P8 Bavconova ravan;
ter
Z1 Sotočje.
Sestavni del prostorskih ureditvenih pogojev je katalog, ki ga je
izdelal Studio AXA pod številko projekta 179-5-96 v mesecu juliju 2001
in pogoje podrobneje pojasnjuje in utemeljuje.
II. SPLOŠNE DOLOČBE
2. člen
S tem odlokom se določajo merila in
pogoji za gradnje in prostorske ureditve na območju urbanistične zasnove
naselja Cerkno, in sicer:
– merila in pogoji glede vrste gradenj in prostorskih ureditev,
– merila in pogoji glede oblikovanja gradenj in prostorskih ureditev,
– merila za določanje gradbenih parcel,
– merila in pogoji za prometno urejanje,
– merila in pogoji za komunalno urejanje,
– merila in pogoji za varovanje okolja.
Poleg skupnih meril in pogojev veljajo za posamezna območja urejanja še
posebna merila in pogoji, ki jih odlok navaja v nadaljevanju.
3. člen
Merila iz prejšnjega člena se nanašajo
na gradnje in prostorske ureditve:
a) za katere mora investitor pridobiti gradbeno dovoljenje,
b) enostavnih objektov, za katere dovoljenje ni potrebno, ampak zadošča
lokacijska informacija.
III. MERILA IN
POGOJI GLEDE VRSTE GRADENJ
IN PROSTORSKIH UREDITEV
4. člen
Namembnost gradnje ali prostorske
ureditve mora biti skladna z usmeritvami, ki jih za območje predpisuje
Urbanistična zasnova za naselje Cerkno.
5. člen
Na območjih, ki so bila urejena na
osnovi prostorskega izvedbenega načrta, se morajo gradnje in prostorske
ureditve prilagajati izvedenemu konceptu prostorske organizacije
območja.
Intenzivnost izrabe zemljišča za novogradnjo naj bo prilagojena
povprečni vzpostavljeni intenzivnosti izrabe že zazidanih zemljišč v
neposredni okolici, upoštevaje pri tem omejitve, ki varujejo bivalne in
delovne pogoje.
6. člen
V območjih urejanja, kjer urbanistična
zasnova predvideva izdelavo prostorskega izvedbenega načrta, so na
obstoječih objektih dovoljena le nujna vzdrževalna dela in ostali
posegi, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, ter posegi v zvezi s
komunalnim urejanjem.
7. člen
Na zemljiščih, ki so s planskimi akti
namenjena za spremljajoče dejavnosti, prometne površine, komunalne in
energetske naprave ter ostale potrebe skupnega in splošnega pomena, so
dovoljene samo ureditve, za katere je bilo zemljišče namenjeno.
Morebitna odstopanja od tega določila so dovoljena samo s pristankom
organizacije ali skupnosti, za katere uresničitev programa je zemljišče
namenjeno.
8. člen
Urbanistična zasnova naselja Cerkno
opredeljuje štiri kategorije namenske rabe:
– površine za centralne dejavnosti (C), ki poleg programov, ki so
opredeljeni prvenstveno po kriteriju centralnosti, vendar je mednje
uvrščeno tudi celotno historično jedro, dopuščajo tudi kolektivno
stanovanjsko gradnjo s pritlično izrabo za javni program;
– površine za enodružinsko stanovanjsko gradnjo (S);
– površine za proizvodnjo in obrt (P);
– površine za šport in rekreacijo, ter zelene površine (Z) in
– preostali (odprti) prostor.
9. člen
Na območjih za centralne dejavnosti
veljajo naslednja pravila glede namembnosti:
a1) območja za centralne dejavnosti so prvenstveno namenjena gradnji
objektov, v katerih so:
– prostori za turizem, trgovino in gostinstvo, servise, intelektualne in
druge storitvene dejavnosti ter ostale dejavnosti, ki s svojo
prisotnostjo ne bi pomenile degradacije bivanjskega okolja;
– prostori za družbene dejavnosti: kultura, šolstvo, zdravstvo in
otroško varstvo;
a2) na teh območjih so dovoljeni tudi naslednji posegi v prostoru:
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, pešpoti in ploščadi;
– gradnja parkirnih in garažnih objektov;
– gradnja infrastrukturnih objektov in naprav za potrebe prometa, zvez,
komunalne in energetske oskrbe;
– gradnja ostalih objektov in naprav, ki imajo podoben značaj;
b) dovoljena je gradnja poslovnih in večstanovanjskih objektov, če imajo
v parterju predvidene prostore za javni program;
c) prepovedana je gradnja proizvodnih in skladiščnih objektov.
10. člen
Območja za enodružinsko stanovanjsko
gradnjo:
a1) na območjih, namenjenih enodružinski stanovanjski gradnji je poleg
nje, ter prometne, komunalne in energetske infrastrukture zanjo,
dovoljena še gradnja objektov za spremljajoče dejavnosti, ki so
namenjene predvsem tamkajšnjim prebivalcem (centralne dejavnosti
lokalnega pomena), kot so:
– objekti storitvenih dejavnosti (osnovna oskrba...);
– objekti družbenih dejavnosti za zadovoljevanje lokalnih potreb po
zdravstvu, šolstvu in otroškem varstvu;
– objekti in naprave za potrebe kulturnih dejavnosti in rekreacije
tamkajšnjih prebivalcev (zlasti otrok);
– objekti in naprave za potrebe delovanja krajevnih organizacij in
skupnosti;
– urejene odprte površine, kot so zelenice, otroška igrišča, peš poti in
ploščadi, skupaj z urbano opremo;
– zelene, športne in rekreacijske površine, kadar so namenjene lokalnim
potrebam (rekreacijske površine lokalnega pomena);
– dopolnilni in pomožni objekti k stanovanjskim hišam, kot so garaže,
drvarnice ipd., ti objekti naj bodo zgrajeni na funkcionalnem zemljišču
stanovanjske hiše, ki ji pripadajo; pri novih stanovanjskih hišah naj
bodo pomožni prostori po možnosti v sklopu enotnega stanovanjskega
objekta;
– ostali objekti in naprave, ki imajo enak značaj;
a2) dovoljene so spremembe namembnosti v obstoječih objektih, kolikor
nova namembnost ustreza prej naštetim kriterijem in ne povzroča
prekomernih motenj v bivalnem okolju;
b) na zemljiščih, ki ležijo neposredno ob pomembnejših prometnicah, je
izjemoma dovoljena gradnja administrativno poslovnih objektov (tudi v
kombinaciji s stanovanji: poslovne dejavnosti in večstanovanjske hiše)
in spremljajočih objektov, ki služijo širšemu zaledju prebivalstva
(centralne dejavnosti mestnega pomena), v kolikor s svojo dejavnostjo ne
povzročajo prekomernih motenj v bivalnem okolju in na lastnem
funkcionalnem zemljišču zadovoljujejo potrebe po parkiriščih;
c) izjemoma je dovoljena tudi gradnja gospodarskih objektov in delavnic
v kombinaciji s stanovanjskimi objekti, v kolikor s svojo dejavnostjo ne
povzročajo motenj v bivalnem okolju;
d) prepovedana je gradnja objektov za proizvodnjo in skladiščenje, ki
presegajo značaj objektov iz prejšnje alinee.
11. člen
Območja za proizvodne dejavnosti:
a) namenjena so gradnji objektov in naprav za potrebe takih gospodarskih
dejavnosti, ki so bodisi motilne do okolice ali pa zaradi svojega
značaja potrebujejo posebne prostorske pogoje, ki jih ostale dejavnosti
v urbanih območjih ne potrebujejo;
v teh območjih je dovoljena gradnja proizvodnih objektov, objektov za
skladiščenje in prodajo, ter nanje vezanih poslovno administrativnih
objektov. spremljajočih objektov in naprav, ki so potrebni za osnovno
dejavnost;
b) dovoljena je tudi gradnja objektov in naprav za potrebe komunalnih
dejavnosti, ki imajo enak značaj kot proizvodne in skladiščne dejavnosti
in katerih trajno in nepretrgano delovanje je neogiben pogoj za
življenje v naseljih;
c) prepovedana je gradnja zgolj stanovanjskih objektov (brez
pripadajočih obrtnih delavnic) in gradnja ostalih neproizvodnih
objektov, ki niso namenjeni osnovni dejavnosti oziroma je ne
dopolnjujejo.
12. člen
Parkovna, rekreacijska in športna
območja se po kriteriju zaledja obiskovalcev delijo v dve skupini:
lokalnega in mestnega pomena.
Upoštevaje to razliko so ta območja prvenstveno namenjena:
a) ureditvi zelenih parkovnih površin;
– gradnji športnih in rekreacijskih objektov, naprav in površin za
individualno rekreacijo in množične športne prireditve;
b) dovoljena je gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki
dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko namembnost območja (centralne
dejavnosti lokalnega pomena, parkirišča, sanitarije ipd.);
c) prepovedana je gradnja novih stanovanjskih objektov, z izjemo dozidav
in nadzidav obstoječih objektov ter gradnje prosto stoječih objektov ob
obstoječih gospodarskih dvoriščih (dopolnilna gradnja v okviru
obstoječih domačij);
d) prepovedana je gradnja poslovnih objektov in proizvodnih, ter
skladiščnih objektov.
13. člen
Preostali odprti prostor:
V območjih, ki niso namenjena gradnji oziroma urbani rabi, veljajo
pogoji:
a) v območjih urejanja, namenjenih kmetijski proizvodnji in na gozdnih
območjih so ob usklajeni planski rabi dovoljeni samo naslednji posegi:
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov in gradnja prosto stoječih
objektov ob gospodarskih dvoriščih (dopolnilna gradnja na gradbenih
parcelah v okviru obstoječih domačij);
– sprememba namembnosti obstoječih objektov;
– gradnja objektov, ki so namenjeni kmetijski dejavnosti, dejavnosti
gostinstva in turizma, dejavnosti obrti in drugih dopolnilnih dejavnosti
na kmetijah;
– gradnja prometnih površin in objektov za dejavnosti, ki so dopolnilo
prometnim površinam (bencinske črpalke, postajališča);
– gradnja komunalnih naprav;
– postavitev kioskov ob postajališčih avtobusnega prometa;
– vodnogospodarske ureditve;
– melioracije zemljišč;
– zemeljska dela;
– postavitev začasnih objektov in naprav za potrebe gradbeništva
(betonarne, separacije, asfaltne baze, ipd.) pod pogojem, da v vozni
razdalji do 3 km ni istovrstnega objekta ali naprave;
– postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih
oznak;
– postavitev objektov za potrebe raziskovalnih in študijskih dejavnosti
(meritve, zbiranje podatkov).
b) v območjih, ki imajo poleg osnovne kmetijske ali gozdne namembnosti
še poudarjen rekreacijski značaj, je poleg posegov iz prejšnje točke, ob
usklajeni planski rabi, dovoljena še:
– ureditev zelenih in parkovnih površin;
– gradnja (oziroma ureditev) posamičnih športnih in rekreacijskih
objektov in naprav;
– gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo rekreacijsko
namembnost območja (parkirišča, sanitarije).
Gradnja navedenih objektov in naprav je možna na zemljiščih, kjer to
omogočajo naravne razmere (varnost pred poplavami, plazovi ipd), ki so
prometno dostopna, ustrezajo sanitarnim pogojem, ki niso namenjena
zadovoljevanju drugačnih skupnih potreb in če ne ovirajo ostalih
dejavnosti, ki sta jim območje in njegova okolica namenjeni.
14. člen
Dozidave, nadzidave in spremembe
namembnosti so možne samo pri objektih, zgrajenih z gradbenim
dovoljenjem in pod enakimi pogoji glede namembnosti, kot veljajo za
novogradnje
15. člen
V območjih, ki niso namenjena
stanovanjski gradnji, gradnja novih prosto stoječih enodružinskih
stanovanjskih hiš ni dopustna. Dovoljene so le prizidave in nadzidave k
obstoječim stanovanjskim objektom, kolikor s prostorskim planom za
območje urejanja ni predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta.
16. člen
Gradnja gospodarskih poslopij za
potrebe kmetovalcev je dovoljena na gradbenih parcelah, ki so dovolj
velike, da zagotavljajo stavbišče in funkcionalno zemljišče za potrebe
dejavnosti, ob upoštevanju zadostnih odmikov od sosednjih objektov in
zadostne površine za dovoz in manipulacijo z gospodarskimi vozili.
17. člen
Kioski, namenjeni storitvenim
dejavnostim, naj bodo razmeščeni na javnih površinah tako, da bodo
prilagojeni ureditvi odprtega prostora ter da ne bo oviran promet.
Površina funkcionalnega zemljišča za kiosk naj bo prilagojena njegovi
namembnosti. Najmanjša površina kioska je lahko 3,5 m2, največja pa 10
m2.
18. člen
Posamični komunalni objekti in
naprave, kot so trafopostaje, črpalne postaje, čistilne naprave,
sanitarni kioski, zbiralniki ipd. morajo biti postavljeni nevpadljivo,
praviloma v sklopu obstoječega drugega objekta, neposredno poleg njega
ali pod nivojem javne površine. Postavitev tovrstnih objektov ne sme
biti v nasprotju z osnovnim konceptom prostorske organizacije območja,
zlasti odprtega prostora.
19. člen
Lokacija za postavitev spominskega
obeležja naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične
presoje prostora tako, da se s postavitvijo dopolnjuje javni prostor.
Večja reklamna znamenja in turistične oznake naj bodo praviloma
postavljene združeno na skupnih lokacijah tako, da niso motilni za
okoliški ambient ter ne ovirajo prometa in vzdrževanja komunalnih
naprav.
20. člen
Ograje je dopustno postavljati na
območjih, kjer so okoliška stavbna zemljišča pretežno že ograjena.
21. člen
V rezervatih načrtovanih prometnic,
ali takih, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je na obstoječih objektih
dovoljeno opravljati le nujna vzdrževalna dela.
V varovalnih pasovih obstoječih prometnic so novogradnje, gradbeni
posegi na obstoječih objektih, spremembe njihove namembnosti in ostale
prostorske ureditve dovoljene samo, če to ne slabša prometnih pogojev.
Za vse prostorske ureditve v varovalnih pasovih obstoječih prometnic je
potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
22. člen
Začasni objekti in naprave, namenjeni
začasnemu zadovoljevanju prostorskih potreb za storitvene dejavnosti,
družbene dejavnosti, skladiščenje, šport in rekreacijo ter za ostale
potrebe (za obdobje do izgradnje trajnega objekta), sezonski turistični
ponudbi ali občasnim prireditvam, se lahko postavijo na gradbeni
parceli, kjer v tekočem planskem obdobju ni predvidena trajna prostorska
ureditev. Za njihovo namembnost veljajo pogoji, ki glede vrste veljajo
za trajne gradnje in prostorske ureditve:
a) v območjih urejanja, ki so namenjena gradnji oziroma urbani rabi: na
zemljiščih, na katerih je dovoljena postavitev istovrstnega trajnega
objekta ali naprave;
b) izven območij urejanja, ki so namenjena gradnji oziroma urbani rabi:
na zemljiščih, ki so prometno dostopna, ustrezajo sanitarnim pogojem za
take dejavnosti, ki niso motilna do osnovnega namena, ki mu je območje
namenjeno.
Dovoljenje za postavitev začasnega objekta se lahko izda največ za čas
do izteka tekočega srednjeročnega obdobja. V aktu, s katerim upravni
organ dovoli postavitev začasnega objekta, mora biti opredeljeno kdo ga
je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem roku.
23. člen
Pomožni objekti, ki so potrebni za
izvajanje kmetijske dejavnosti, kot so kozolci, ograje ipd., se lahko
postavijo na funkcionalnih zemljiščih kmetij ali na površinah, ki so
namenjene neurbani rabi.
IV. MERILA IN
POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA GRADENJ IN PROSTORSKIH UREDITEV
24. člen
Območja urejanja, namenjena gradnji,
predvidevajo naslednje morfološke tipe:
a)
– zazidava s prosto stoječimi objekti,
– strnjena zazidava,
– območja s svojstveno zazidalno strukturo,
– vaška jedra,
b)
– zazidava z eno etažnimi ali več etažnimi stavbami, v katerih se izvaja
proizvodnja,
– zazidava s tehnološkimi objekti in napravami za procesno proizvodnjo,
– odprte površine ali delno zasedene s pomožnimi ali začasnimi objekti
(deponije, skladišča na prostem ipd.).
25. člen
Novogradnje, nadzidave, prizidave in
ostali posegi v prostor naj ohranjajo vzpostavljeno oblikovno identiteto
in homogenost območja. Zato naj se prilagajajo okoliškim objektom in
ureditvam po:
– zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča,
– odmiku od sosednjih objektov,
– sestavi osnovnih gradbenih mas,
– višini in gradbeni črti,
– naklonu streh in smereh slemen,
– razmerjih fasad in njihovi orientaciji, še zlasti na ulično stran,
– merilih in razporeditvi fasadnih elementov, še zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi streh in fasad,
– načinu ureditve odprtega prostora,
– načinu izvedbe ograj in ostalih prostorskih ureditev.
Te zahteve naj se smiselno upoštevajo tudi pri odstranitvi objektov in
pri oblikovanju pomožnih objektov, dopuščajoč funkcionalno pogojene
različnosti.
Na območjih, ki so bila urejena na osnovi prostorskega izvedbenega
načrta, morajo nove prostorske ureditve upoštevati načelo kontinuitete v
oblikovanju ter ohranjati in dopolnjevati vizualno enotnost.
Odprte površine, ki imajo javen značaj oziroma soustvarjajo ambientalno
podobo širšega območja, naj bodo urejene enotno.
26. člen
Ne glede na določila prejšnjega člena
so z novimi posegi v prostor dopustni oblikovalski kontrasti iz
estetskih in simbolnih razlogov v naslednjih primerih:
– kadar ima različnost namen simbolno prikazati funkcionalno različnost
novega objekta od programsko enotnega okolja;
– kadar ima vizualni kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto za
poenotenje oblikovne heterogenosti območja; tovrstni kontrasti so
dopustni prvenstveno pri tistih prostorskih ureditvah, pri katerih se
namembnost funkcionalno razlikuje od okoliške namembnosti;
– za vzpostavitev simbolne razpoznavnosti vizualno izpostavljene
lokacije (npr. lokacija ob križišču, zaključek stavbnega niza ipd.);
– kadar gre za začasni objekt.
Dopustnost izjem po tem členu ter podrobna merila in pogoje zanje mora
utemeljiti projektna dokumentacija v postopku izdaje dovoljenja.
27. člen
V območjih, ki niso oblikovno
homogena, naj nove prostorske ureditve usklajujejo obstoječe vizualne
različnosti.
28. člen
Za prostorske ureditve na območjih
naravne dediščine, ali v njihovi neposredni bližini, je potrebno
pridobiti soglasje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območne
enote Nova Gorica.
Za prostorske ureditve na območjih varovanja kulturne dediščine, ali v
njihovi neposredni bližini, je potrebno pridobiti soglasje Zavoda
Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Nova
Gorica.
29. člen
Gradnje in prostorske ureditve v
stanovanjskih območjih morajo upoštevati zasnovo izrabe prostora na
sosednjih gradbenih parcelah in ne smejo bistveno zmanjševati njihove
osončenosti. Okna novogradenj naj ne bodo orientirana k mirnim in
zasebnim prostorom ob sosednjih objektih.
30. člen
V območjih brez izrazito enotne
gradbene črte okoliških objektov in enotnega zazidalnega sistema mora
biti odmik novozgrajenega objekta:
– vsaj 5 m od roba cestišča, kolikor to ni predvideno za rekonstrukcijo;
– od parcelne meje zadosten, da prepreči padec snega s strehe na
sosednjo parcelo in ne sme ovirati njene uporabe.
31. člen
Urbana oprema odprtega prostora, kot
so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega
prometa, klopi, smetnjaki ipd, mora biti v posameznih ožjih območjih
oblikovana enotno. Kolikor se za urbano opremo uporabljajo tipizirani
elementi, ki niso enotno oblikovani, naj se z njihovo razmestitvijo in
dopolnilno ali hortikulturno ureditvijo odprtega prostora čimbolj
zmanjša njihovo vizualno neskladje.
32. člen
Za enotno oblikovanje začasnih ali
pomožnih objektov, reklamnih znamenj in turističnih oznak v ureditvenih
območjih bo občina sprejela podrobnejša navodila in pridobila tipske
projekte, ki bodo obvezni za tovrstne prostorske ureditve.
33. člen
Višinske razlike na zemljišču bodo
praviloma izravnane s travnatimi brežinami.
V. MERILA ZA
DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL
34. člen
Velikost gradbene parcele mora biti
prilagojena namembnosti objekta, njegovi velikosti, ter oblikovanosti
zemljišča.
Velikost gradbene parcele mora omogočati zadovoljitev vseh spremljajočih
prostorskih potreb osnovne dejavnosti (parkirišča, skladišča ipd.) razen
v primeru, če je že zagotovljeno njihovo skupno zadovoljevanje v širšem
območju.
35. člen
Velikost gradbene parcele za
enodružinsko stanovanjsko hišo praviloma ne sme bistveno odstopati od
velikosti istovrstnih parcel v okolici.
36. člen
Za gospodarske objekte, namenjene
kmetijski proizvodnji, obrtne delavnice ipd. se velikost gradbene
parcele določi glede na namembnost objekta, razmestitev ostalih objektov
v soseščini in tako, da se zagotovijo potrebni odmiki, možnost
kasnejšega širjenja in ustrezne odprte površine za manipulacijo.
37. člen
Širina funkcionalnega zemljišča okoli
kmetijskih gospodarskih objektov naj bo praviloma najmanj 5 m, kolikor
zaradi podreditve obstoječi morfologiji okoliške zazidave ni potrebna
posebej prilagojena zasnova. Širina dovozov naj znaša najmanj 3,5 m.
VI. MERILA IN
POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
38. člen
Prometnice z dokončnim potekom in že
izvedenimi tehničnimi značilnostmi imajo varovalni pas. Varovalni pas po
tem odloku obsega zemljišče, ki je namenjeno odvijanju tekočega
motornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev, kot so
izvedba kolesarskih stez in pešpoti, ureditev mirujočega prometa vzdolž
cestišč ali na drugih prostorih, določenih s projektno dokumentacijo,
izvedba urgentnih in intervencijskih poti in ureditev obcestnega
prostora skladno s pogoji varnega odvijanja prometa. Prostorske ureditve
v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njenimi
koristmi, zato mora za vsako tako ureditev izdati soglasje pristojna
organizacija za vzdrževanje cest in pristojni upravni organ.
39. člen
Skupne širine varovalnih pasov po tem
odloku so, glede na kategorizacijo ceste, vrsto prometa, število voznih
pasov in ureditev obcestnega prostora, naslednje:
– 10 m varovalni pasovi za lokalne stanovanjske ceste, dvopasovne, s
hodnikom za pešce;
– 8 m varovalni pasovi za lokalne enopasovne ceste s hodnikom za pešce;
– 5 m varovalni pasovi za lokalne dostope, intervencijske dovozne in
ločene kolesarske steze.
40. člen
Bodoče nove ali obstoječe prometnice,
ki so načrtovane za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene
tehnične značilnosti na osnovi projektne dokumentacije, imajo rezervat.
V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna
vzdrževalna dela ter prostorske ureditve v zvezi s komunalni urejanjem.
V rezervatu prometnice, za katero so na osnovi projektne dokumentacije
določene bodoče tehnične značilnosti, vendar izven njenega varovalnega
pasu po 39. členu, so dovoljene prostorske ureditve ob pogoju, da ni
prizadet osnovni namen, za katerega je zemljišče zavarovano.
41. člen
Skupne širine rezervatov so, glede na
kategorijo prometnice, število voznih pasov in stopnjo izdelane
projektne dokumentacije, naslednje:
– 30 m – rezervati za ceste brez idejnih projektov, z dvema voznima
pasovoma, za mešani motorni promet, javni potniški promet, s
postajališči izven vozišča, kolesarskimi stezami in hodniki za pešce, s
stranskimi zelenimi pasovi;
– 20 m – rezervati za zbirne stanovanjske ceste in povezovalne lokalne
ceste, brez idejnih projektov, z dvema voznima pasovoma, za mešani
motorni promet, s kolesarskimi stezami in hodniki za pešce;
– 15 m – rezervati za zbirne stanovanjske ceste, povezovalne in lokalne
dvopasovne ceste, kolesarske steze in hodniki za pešce, pri katerih so
idejne osnove trasno tehničnih elementov izdelane.
42. člen
Dovozi in priključki na cestno mrežo
morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa in da ne poškodujejo
ceste in cestnih objektov. Uredijo se lahko le s soglasjem pristojnega
upravljavca ceste.
Interni dovozi in pristopi naj bodo praviloma navezani na javno prometno
omrežje s skupnim priključkom.
Pri graditvi oziroma rekonstrukciji cest, stavb in naprav ob cestah naj
se priključki na cestno omrežje predvidijo v projektih za graditev
oziroma rekonstrukcijo.
43. člen
Dvorišča morajo biti dostopna za
urgentni dovoz neposredno s ceste ali preko sosednjih dvorišč. Sosednja
dvorišča morajo imeti možnost prehoda. Izjema so lahko dvorišča v
atrijskih in vrstnih enodružinskih stanovanjskih hišah.
VII. MERILA IN
POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE
44. člen
Vse novogradnje, prizidave, nadzidave
in adaptacije obstoječih objektov v območjih varstvenih pasov vodnih
virov morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje. V
območjih, kjer tega še ni, so dovoljene le prizidave, nadzidave in
adaptacije zaradi funkcionalnih izboljšav obstoječega objekta, s
katerimi ne bodo pridobljene nove stanovanjske enote, ter gradnja
pomožnih in začasnih objektov za namene, pri katerih ni možnosti porabe
vode.
45. člen
Na vseh ostalih območjih izven
varstvenih pasov vodnih virov je priključitev na vodovodno omrežje
pogojena s sočasno priključitvijo na kanalizacijo za odvod odpadne vode
in napravo za njeno čiščenje:
– na območjih, kjer je zgrajena javna kanalizacija se morajo novi
uporabniki takoj priključiti nanjo;
– na območjih, kjer je javna kanalizacija zgrajena samo delno (primar,
del sekundarja), je pred gradnjo novih objektov, ali sočasno z njo,
potrebno zgraditi manjkajoče javno kanalizacijsko omrežje in naprave za
čiščenje odpadnih vod;
– na strnjenih naselitvenih območjih, kjer ni javne kanalizacije, se
gradnja pogojuje z izgradnjo lokalne kanalizacije za odpadno vodo in
lokalne naprave za čiščenje odpadnih vod.
Izjeme so dopustne samo na zelo redko naseljenih območjih, kjer drugačna
dispozicija odpadnih vod ne ogroža okolja, zlasti vodnih virov. O takih
izjemah odločata upravljavec vodnega vira in pristojna sanitarna
inšpekcija.
46. člen
Na območjih z urejenim javnim
vodovodnim omrežjem je obvezno priključiti nanj vse novogradnje, katerih
namembnost je povezana s porabo vode.
– na območjih, kjer je vodovodno omrežje samo delno zgrajeno (primar,
del sekundarja), je pred novogradnjo, ali sočasno z njo, potrebno
zgraditi manjkajoče javno vodovodno omrežje;
– na območjih, kjer ni javnega vodovoda, je pred dovolitvijo gradnje
potrebno izdelati program vodooskrbe iz javnega vodovodnega sistema;
– uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.
VIII. MERILA IN
POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
47. člen
Za urejanje prostora pristojen upravni
organ lahko dovoljenje za gradnjo ali prostorsko ureditev investitorju,
ki s svojo dejavnostjo prekomerno onesnažuje okolje, pogojuje s
predhodno sanacijo virov onesnaženja ali motenj.
IX. POSEBNA MERILA
IN POGOJI
48. člen
Območja urejanja so lahko členjena na
ureditvene enote po kriteriju enotne namembnosti in enotnega
oblikovanja. Poleg splošnih meril in pogojev veljajo na posameznih
območjih urejanja in ureditvenih enotah še posebna merila in pogoji.
49. člen
Na območju urejanja C-1 CENTER veljajo
naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
na jugu je območje omejeno s pobočjem Cegovnice, na severu s strugo
Cerknice.
2. Ustvarjene:
območje je pretežno že pozidano.
3. Dediščina:
kapelica pri hiši št. 148 na parceli št. 41 k.o. Cerkno je spomenik
sakralnega značaja. Znamenje datira iz 19. stoletja in je v slabem
stanju. V notranjosti kapelice tradicionalnega značaja je kvalitetna
slika. Spomenik III. kategorije, varstveni režim 2. stopnje. Zaščiten z
Odlokom o spomeniško varstvenem redu občine Idrija 1976. Predlagana je
obnova kapelice in restavracija slike.
Kompleks sakralnega spomenika Župne cerkve Sv. Ane se nahaja na parceli
št. 50 k.o. Cerkno. Spomenik baročne cerkvene arhitekture iz prve
polovice 18. stoletja, katere avtor je verjetno Gregor Maček. Ladja,
prezbiterij in prostorska dominanta v zvoniku. Bogata oprema (Bergantovi
sliki), sicer 19. stoletje. Spomenik II. kategorije in varstvenim
režimom 1. stopnje je zaščiten z odlokom SO Idrija iz leta 1968.
Predlagano je totalno varovanje spomeniškega kompleksa zunanjščine,
notranjščine, opreme ter parc. št. 53, 59, 68/4, 405, 74, 61 in 132/1,
kjer so vse novogradnje prepovedane, predelave objektov pa so možne le
ob soglasju spomeniške službe.
Usmeritve:
1. Namembnost:
stanovanja, storitvene dejavnosti, ki se lahko namestijo v obstoječo
fizično strukturo, oziroma se ji prilagodijo.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
v prihodnosti bi bilo potrebno iz območja izločiti tranzitni promet.
Tranzitni promet proti Novakom naj bi bil voden po rekonstruirani in
podaljšani Močnikovi ulici (podaljšek proti vzhodu in priključitev na
obstoječo traso ceste proti Novakom vzhodno od Celes-a. V primeru
izgradnje zmogljive regionalne ceste Hotavlje – Želin skozi Cerkno se
zgradi cestni predor skozi Cegovnico. V tem primeru se tudi zgradi nova
avtobusna postaja zunaj območja. Začasna rešitev je enosmerni režim po
obstoječih cestah.
3. Komunalno urejanje:
v primeru izgradnje toplarne je potrebno tamkajšnje objekte priključiti
na daljinsko ogrevanje.
4. Oblikovanje:
obstoječi vzorec pozidave se ohranja in se ga bistveno ne spreminja.
Novi posegi v prostoru naj bodo prilagojeni lokalni tipiki, morebiti
lahko usklajujejo oblikovne heterogenosti. Posegi morajo biti izvedeni v
soglasju z ZVN ter ZVKD Gorica.
5. Odprti prostor:
kjer je to možno, naj bo zemljišče ob Cerknici varovano kot nezazidljiv
zeleni pas, po katerem bo tekla pešpot in bo možen dostop do vode. Iz
zgornjega in glavnega trga naj bo izločen tranzitni promet. Oba trga naj
bosta urejena prvenstveno za pešce. Peš cona naj se nadaljuje do
hotelske ploščadi (Sedejev trg).
6. Izraba:
FSI = 0,75 – 1
50. člen
Na območju urejanja C-2 BRDCE veljajo
naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje omejuje na jugu reka Cerknica, na zahodu potok Zapoška, na
severu pobočje hriba Brdce.
2. Ustvarjene:
območje je pozidano s strnjeno gručo hiš (staro jedro ob Bevkovi in
Jerebovi ulici) prislonjeno na pobočje Brdce.
3. Dediščina:
Ambient na terasi nad potokom Cerknica, ki ga ustvarjajo hiše št. 91 do
106 kot del urbanega naselja. Vanj spadajo parcele št. 320, 86, 89, 85,
290, 302, 84, 75/1-2, 81, 80, 91/2, 78, 92, 77, k.o. Cerkno. Stavbni
fond (stanovanjska poslopja) izvira iz 19. in 20. stoletja. Ambient je
ohranil osnovne značilnosti v tlorisni mreži, gabaritu objektov in
naklonih strehe, kar ohranja, kljub spremembam podobo in vtis starega
Cerkna. Za spomenik III. kategorije velja varstveni režim 3. stopnje.
Ambient je zaščiten z odlokom o spomeniško varstvenem redu občine
Idrija, 1968. Varujejo se tlorisna mreža, gabariti stavb, nakloni streh
in strešne kritine ter zahteva poenotenje kriterijev obnove posameznih
objektov v ambientu.
Ambient na terasi nad potokom Cerknica, ki ga ustvarjajo hiše št. 106 do
114 kot del urbanega naselja. Vanj spadajo parcele št. 93, 94, 334,
96/1, 97, 98, 99, 102, 103, k.o. Cerkno. Sedanje stavbno tkivo
(stanovanjska poslopja) izvira iz 19. in 20. stoletja. Ambient je
ohranil tlorisno mrežo in osnovne stavbne gmote, ki ljub spremembam
ohranjajo podobo in vtis starega Cerkna. Za spomenik III. kategorije
velja varstveni režim III. stopnje. Zaščiten je z odlokom o spomeniško
varstvenem redu občine Idrija (1968). Ohranja se tlorisna mreža,
gabariti stavb, naklon streh in strešne kritine ter se poenotijo
kriteriji obnove posameznih objektov v ambientu (skladnost ambienta).
Ambient na terasi nad potokom Cerknica, ki ga ustvarja hiša št. 86
(Jerebova rojstna hiša). Hiša je spomenik stanovanjskega značaja,
pomemben kot eden redkih še ohranjenih stanovanjskih poslopij 18. stol.
Nahaja se na parceli št. 115 k.o. Cerkno. Je v zelo slabem stanju. Za
spomenik II. kategorije velja varstveni režim 1. stopnje. Zaščiten je
bil z odlokom o spomeniško varstvenem redu občine Idrija leta 1968.
Ohranja se sedanja oblika stavbe. Objekt bi bilo potrebno sanirati in
prezentirati po kriterijih spomeniškega varstva. Objekt je ogrožen,
takojšnja obnovitvena dela (streha in obodni zidovi) so nujna.
Ambient na terasi nad potokom Cerknica z gotsko kaščo iz 16. stol. pri
hiši št. 106. Je spomenik gospodarskega značaja (kašča) nahaja se na
parceli št. 93, k.o. Cerkno. Objekt, ki datira iz 16. stoletja, je v
razmeroma dobrem stanju in vzdrževan. Kašča je zgodovinsko pomembna kot
eden najstarejših gospodarskih ali stanovanjskih objektov na tem
področju. Spomenik I. kategorije, varstveni režim 1. stopnje je zaščiten
z Odlokom o spomeniško varstvenem redu občine Idrija 1968. Za objekt je
predlagana popolna obnova kašče in prezentacija avtentične oblike
objekta po spomeniško varstvenih kriterijih. Potrebna je zamenjava
ostrešja in utrditev obodnih zidov.
Usmeritve:
1. Namembnost:
stanovanja, storitvene dejavnosti, ki se lahko namestijo v obstoječo
fizično strukturo.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
dolgoročno je iz območja potrebno izločiti tranzitni promet (po tem delu
Bevkove).
3. Komunalno urejanje:
potrebno je urediti odvajanje zalednih voda, priključitev desnoobrežnega
kanala B; v primeru izgradnje toplarne je potrebno objekte priključiti
na daljinsko ogrevanje.
4. Oblikovanje:
ohranja se obstoječ historični vzorec pozidave, ki se z novimi posegi ne
spreminja. Za vsak poseg je potrebno pridobiti soglasje ZVN ter ZVKD
Gorica.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,75 – 1
51. člen
Na območju urejanja C-3 HOTEL veljajo
naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje na zahodu in severozahodu meji na Cerknico, v osrednjem delu se
priključi potok Oresovka.
2. Ustvarjene:
na območju prevladuje kompleks hotela in skupina prosto stoječih
stanovanjskih hiš.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
na območju ima prednost hotel. Na še nepozidani površini naj imajo
prednost programi, ki bodo dopolnjevali ponudbo hotela in izrabljali
lego ob magistralni cesti (npr. termalni bazeni).
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
kot glavni naj ostane sedanji dovoz do hotela preko obstoječega uvoza z
magistralne ceste. Severovzhodni uvoz z Glavnega trga naj se ohrani samo
za dostavo in urgentni dovoz.
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
bodoči posegi na območju obstoječega hotela naj oblikovno ne spreminjajo
sedanjega stanja. Zazidava na še nepozidanem zahodnem delu območja naj
vizualno poudarja lokacijo kot vstop v hotelski kompleks z juga.
5. Odprti prostor:
potrebno je ohraniti ploščad Sedejevega trga. Pas neposredno vzdolž
Cerknice je treba urediti kot zeleno pešpot, ki se pod južno obvoznico
(cesto proti Kladju) nadaljuje na območje Pod bregom s funkcionalno
komplementarnim programom (parkirišče in alternativna lokacija za
avtobusno postajo).
6. Izraba:
FSI = 0,75 – 1
52. člen
Na območju urejanja C-4 PLUŽNE veljajo
naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje je na severu omejeno s pobočjem.
2. Ustvarjene:
območje določa na severu cesta v Zakriž, na jugu Bevkova cesta.
3. Dediščina:
Osnovna šola – spomenik NOB stoji na robu središča naselja na parceli
št. 576/1, k.o. Cerkno. Postavljena je bila leta 1972. Varuje se sedanja
oblika stavbe in ambienta.
Usmeritve:
1. Namembnost:
sedanji šolski program, dopolnjen z večnamensko športno dvorano, naj
ostane dominanten tudi v bodoče. Preostala nepozidana površina zahodno
in severno od šole (v pobočju) naj se nameni enodružinski organizirani
stanovanjski gradnji (npr. terasni). Variantno je primerna lahko tudi
izgradnja doma upokojencev.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
glavni dovozi in dostopi na območje so z Bevkove z juga ter s ceste v
Zakriž s severa.
3. Komunalno urejanje:
potrebno je urediti odvajanje zalednih voda; v primeru izgradnje
toplarne je potrebno objekte priključiti na daljinsko ogrevanje.
4. Oblikovanje:
razmeščanje in oblikovanje objektov naj bo prilagojeno konfiguraciji
terena, upošteva naj vsaj 10-15 m zelenega varovalnega pasu zaradi
ustreznega odmika od objekta šole.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,75 – 1
53. člen
Na območju urejanja P-1 STARA ETA
veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje meji na pobočje na zahodu.
2. Ustvarjene:
na vzhodnem robu območje meji na Platiševo ulico.
3. Dediščina:
spomenik, posvečen Nikoli Tesli, je lociran pred upravno zgradbo na
parceli št. 454 k.o. Cerkno. Varstveni režim 2. stopnje zahteva
varovanje spomenika in bližnje okolice.
Usmeritve:
1. Namembnost:
ostaja nespremenjena in v celoti namenjena proizvodnji.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
režim ostane nespremenjen.
3. Komunalno urejanje:
potrebna je sanacija kanala A.
4. Oblikovanje:
območje je kompozicijsko zaključena celota, ki naj se oblikovno bistveno
ne spreminja.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,5
54. člen
Na območju urejanja P-2 NOVA ETA
veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
vzdolž južnega roba območja teče reka Cerknica.
2. Ustvarjene:
vzdolž severnega roba območja teče magistralna cesta.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
območje je v celoti namenjeno industrijski proizvodnji.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
dostop na območje naj ostane neposredno z magistralne ceste. Prostorskih
možnosti za parkirišča je na območju dovolj.
3. Komunalno urejanje:
območje se navezuje na kanalizacijski zbiralnik C, ki poteka ob
magistralni cesti po celotni dolžini območja in se zaključi v čistilni
napravi.
4. Oblikovanje:
oblikovanje objektov naj se podreja pravilom industrijskega oblikovanja,
dispozicija objektov in naprav pa zahtevam tehnološkega procesa.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,5
55. člen
Na območju urejanja P-3 CELES veljajo
naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje na severozahodnem robu omejuje Cerknica, na jugovzhodnem meji na
pobočje.
2. Ustvarjene:
ni posebnosti.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
potrebna je prenova območja, odprava motilnih vplivov industrije na
okolico. Za razvojne potrebe naj se Celes-u namenijo tudi nekdanji
objekti kmetijske zadruge.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
predvidena je rekonstruirana in podaljšana Močnikova ulica kot vzhodna
obvoznica mimo jedra naselja. Nanjo bi se prometno navezovalo tudi
ureditveno območje tovarne Celes.
3. Komunalno urejanje:
območje se priključuje na levoobrežni del kanalizacijskega zbiralnika B,
ki poteka vzdolž Cerknice.
4. Oblikovanje:
industrijsko oblikovanje; novogradnje naj po višini ne presegajo
obstoječih hal.
5. Odprti prostor:
pas vzdolž Cerknice naj bo urejen kot zelena pešpot, kjer to prostorske
možnosti dopuščajo.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,5
56. člen
Na območju urejanja P-4 PRI GORENJCU
veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje omejuje na spodnjem robu reka Cerknica.
2. Ustvarjene:
območje se razteza vzdolž magistralne ceste.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
obrtno servisna cona, dejavnosti namenjene potnikom po magistralni cesti
(bencinski servis, lokal, trgovina, servis ipd.).
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
območje naj se napaja z magistralne ceste, parkirne površine morajo biti
zagotovljene na funkcionalnem zemljišču.
3. Komunalno urejanje:
območje se nahaja nizvodno od čistilne naprave. Kanalizacija bo morala
rešiti višinsko razliko s prečrpavanjem ali pa z lokalno čistilno
napravo pri Gorenjcu, kamor bi se stekala kanalizacija tudi s sosednjih
proizvodnih območij nad cesto.
4. Oblikovanje:
novogradnje naj ne presegajo višine P+1. Objekti naj z razporeditvijo
dopuščajo zelene prodore s pobočja proti Cerknici, v smeri S-J.
5. Odprti prostor:
zagotovijo naj se zeleni prodori, drevoredna zasaditev vzdolž
magistralne ceste. Potrebno je nasutje zemljišč do ravni magistralne
ceste zaradi zaščite pred poplavljanjem Cerknice.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,5
57. člen
Na območju urejanja P-5 POD ČELOM
veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje leži v vznožju strmega pobočja Čela.
2. Ustvarjene:
območje omejuje na jugu magistralna cesta.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
obrtno proizvodna in servisna cona.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
območje se napaja preko uvoza z magistralne ceste; parkirišča naj bodo
zagotovljena na lastnem območju.
3. Komunalno urejanje:
območje se nahaja nizvodno od čistilne naprave. Kanalizacija bo morala
rešiti višinsko razliko s prečrpavanjem ali pa se bo navezala na
alternativno lokalno čistilno napravo pri Gorenjcu.
4. Oblikovanje:
novogradnje naj ne presegajo višine P+1. Objekti naj z razporeditvijo
dopuščajo zelene prodore s pobočja proti Cerknici v smeri S-J, izraba
prostora in podrobnejše ureditve naj bodo usklajene s tistimi na
sosednjih proizvodnih območjih.
5. Odprti prostor:
izvede naj se drevoredna zasaditev vzdolž magistralne ceste, zagotovijo
naj se zeleni prodori v smeri S – J.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,5
58. člen
Na območju urejanja P-6 PRI BAJBANU
veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje leži v vznožju strmega pobočja Čela.
2. Ustvarjene:
območje omejuje na jugu magistralna cesta.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
obrtno proizvodna in servisna cona.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
območje se napaja preko uvoza z magistralne ceste; parkirišča naj bodo
zagotovljena na lastnem območju.
3. Komunalno urejanje:
območje se nahaja nizvodno od čistilne naprave. Kanalizacija bo morala
rešiti višinsko razliko s prečrpavanjem ali pa se bo navezala na
alternativno lokalno čistilno napravo pri Gorenjcu.
4. Oblikovanje:
novogradnje naj ne presegajo višine P+1. Objekti naj z razporeditvijo
dopuščajo zelene prodore s pobočja proti Cerknici v smeri S-J, izraba
prostora in podrobnejše ureditve naj bodo usklajene s tistimi na
sosednjih proizvodnih območjih.
5. Odprti prostor:
izvede naj se drevoredna zasaditev vzdolž magistralne ceste, zagotovijo
naj se zeleni prodori v smeri S – J.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,5
59. člen
Na območju urejanja P-9 TOPLARNA
veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje leži v ozki dolini Babjega potoka.
2. Ustvarjene:
ni posebnosti.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
območje je namenjeno toplarni in deponiji na prostem, če bo izrabljala
biomaso.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
na območje vodi dovoz z magistralne ceste vzdolž Babjega potoka z uvozom
ob pokopališču.
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
ni posebnosti.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,5
60. člen
Na območju urejanja S-1 SIGADE veljajo
naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje na zahodu omejuje gozdni rob.
2. Ustvarjene:
vzhodni rob območja omejuje Platiševa ulica.
3. Dediščina:
spomenik, posvečen padlim borcem v NOB na Cerkljanskem, je lociran ob
Platiševi ulici na parceli 375, k.o. Cerkno. Postavljen je bil leta
1954. Varuje se spomenik ter okolica.
Usmeritve:
1. Namembnost:
na prostih površinah v pobočju izza stanovanjskih blokov se lahko
razvije organizirana stanovanjska gradnja (npr. terasna).
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
dostopi na območje vodijo s Platiševe ulice ter s ceste v Zakriž;
parkirišča za novogradnje morajo biti zagotovljena na njihovem
funkcionalnem zemljišču.
3. Komunalno urejanje:
območje se navezuje na kanal A ob Platiševi ulici.
4. Oblikovanje:
enotno oblikovani nizi terasne gradnje naj bodo prilagojeni
konfiguraciji terena.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,75 – 1
61. člen
Na območju urejanja S-2 POD BRDCAMI
veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje je umeščeno med regulirano strugo Zapoške in pobočje Brdce.
2. Ustvarjene:
območje je v veliki meri že pozidano.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
zdravstveni dom, stanovanjska gradnja v smislu zapolnjevanja vrzeli; dom
upokojencev ali organizirana individualna gradnja na vrzeli med
zdravstvenim domom in trafo postajo.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
dostop na območje je možen s Platiševe ulice po dodatnem mostu preko
Zapoške.
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
vertikalni gabariti novogradenj naj ne presežejo zdravstvenega doma in
TP. Pobočje Brdce naj iznad te višine ostane nepozidano.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,5 – 0,75
62. člen
Na območju urejanja S-3 MOSTANIJA
veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje omejuje na vzhodu pobočje Brdce, vzdolž zahodnega roba teče
Zapoška.
2. Ustvarjene:
območje je v veliki meri že pozidano, pretežno z organizirano, strnjeno
enodružinsko stanovanjsko gradnjo.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
namembnost območja naj ostane nespremenjena, možne so le prizidave in
dozidave stanovanjskih objektov, v severnem delu na prostih površinah
dopolnjevanje stavbnega vzorca.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
prometni režim naj ostane nespremenjen.
3. Komunalno urejanje:
območje se komunalno navezuje na kanal A, ki poteka vzdolž Zapoške.
4. Oblikovanje:
novi posegi naj sledijo že vzpostavljeni oblikovni identiteti območja.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,5 – 0,75
63. člen
Na območju urejanja S-4 LOMK veljajo
naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje je omejeno na vzhodu s strmino nad Platiševo ulico, na zahodu s
pobočjem.
2. Ustvarjene:
ni posebnosti.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
individualna stanovanjska gradnja na pobočju.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
režim ostane nespremenjen:območje je dostopno po dovoznih poteh s
Platiševe ulice.
3. Komunalno urejanje:
območje se navezuje na kanal A ob Platiševi ulici.
4. Oblikovanje:
prosto stoječe stanovanjske hiše naj bodo gabaritno prilagojene
obstoječim na tem območju, prilagajajo naj se konfiguraciji terena.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,5
64. člen
Na območju urejanja S-5 BAVCONOVO BRDO
veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
ni posebnosti.
2. Ustvarjene:
ni posebnosti.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
v celoti stanovanjsko območje.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
za dostop na območje naj se uredi enotna dovozna pot s priključki na
cesti proti Gorjam.
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
stanovanjski objekti naj se gabaritno prilagajajo konfiguraciji terena.
5. Odprti prostor:
zaradi vizualne izpostavljenosti naj se med pozidavo ohranjajo zelene
vrzeli.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,5
65. člen
Na območju urejanja S-6 TREBENČE
veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
na obsežnem območju je več ponekod strmih pobočij, določa ga tudi potok
Zapoška.
2. Ustvarjene:
območje se razteza vzdolž ceste v Gorje.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
dosedanje ureditveno območje Trebenče, razširjeno proti zahodu in jugu,
je pretežno namenjeno stanovanjski gradnji, deloma pa tudi obrtnim
objektom.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
posamezni deli območja so dostopni s ceste v Gorje preko skupnih
dovoznih lokalnih poti.
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
dispozicija skupin objektov naj bo prilagojena konfiguraciji terena.
5. Odprti prostor:
med skupinami objektov naj bodo zagotovljeni zeleni prodori po vizualno
izpostavljenih delih pobočja.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,5
66. člen
Na območju urejanja S-7 PLATI veljajo
naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje je položeno v pobočje nad cesto.
2. Ustvarjene:
območje je pretežno pozidano. Na jugovzhodnem robu ga omejuje Cvetkova
ulica.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
območje je pretežno zasedeno s stanovanjskimi objekti enodružinskih hiš
in večstanovanjskih hiš. Na spodnjem delu je, na nekaj še nezazidanih
vrzelih, mogoče dopolnjevanje s stanovanjsko gradnjo ali s
spremljajočimi dejavnostmi.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
prometni režim na območju ostane nespremenjen.
3. Komunalno urejanje:
območje se komunalno navezuje na kanal B, ki poteka ob desnem bregu
Cerknice.
4. Oblikovanje:
nove prostorske ureditve naj se podrejajo že vzpostavljeni oblikovni
identiteti območja.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,75 – 1
67. člen
Na območju urejanja S-8 RALNA veljajo
naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje omejuje na jugu strmo pobočje, ki se spušča proti Cerknici, na
severu rob gozda.
2. Ustvarjene:
območje meji na stanovanjsko območje Plati.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
območje je namenjeno organizirani stanovanjski gradnji.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
območje je dostopno po cesti, ki vodi iz doline Cerknice, s Cvetkove
ulice in napaja tudi sosednja območja.
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
enodružinske stanovanjske hiše, pretežne višine P+1.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,5 – 0,75
68. člen
Na območju urejanja S-9 MALN veljajo
naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
ni posebnosti.
2. Ustvarjene:
območje je delno že pozidano.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
pretežno stanovanjska gradnja, deloma tudi obrtne delavnice.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
predvidena je izgradnja vzhodne obvoznice, rekonstruirana in podaljšana
Močnikova, ki bo potekala vzdolž območja in ga prometno napajala.
3. Komunalno urejanje:
območje se komunalno priključuje na levoobrežni del kanala B.
4. Oblikovanje:
pri dograjevanju naj se objekti podrejajo že vzpostavljeni oblikovni
identiteti območja.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,5 – 0,75
69. člen
Na območju urejanja S-10 STRANA
veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
ni posebnosti.
2. Ustvarjene:
ni posebnosti.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
pretežno stanovanjska in poslovna gradnja. Ob vzhodnem delu območja je
rezervat za gradnjo obvozne ceste v predoru (v primeru izgradnje ceste
Želin–Hotavlje po severni varianti). Za čas do končnega izbora trase te
ceste naj bodo gradbene aktivnosti na območju rezervata zmanjšane.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
območje se napaja z Močnikove ulice preko obstoječih uvozov. Mogoč je še
nov uvoz v severnem delu območja.
3. Komunalno urejanje:
območje se komunalno navezuje na levo obrežni del kanala B.
4. Oblikovanje:
zazidava se oblikuje kot naselje v pobočju.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,5 – 0,75
70. člen
Na območju urejanja S-11 LEHE veljajo
naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje določa na zahodu struga Oresovke, južno onstran ceste v Kladje
pa pobočje.
2. Ustvarjene:
območje je delno že pozidano, na južnem robu poteka magistralna cesta.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
stanovanjska namembnost v že pozidanem območju; na nepozidanem zemljišču
ob magistralni cesti delno funkcionalne dopolnitve stanovanjskega
območja (otroška igrišča, parkiranje,.). Sicer pa naj bo to zemljišče
primarno namenjeno centralnim dejavnostim, ki bodo izrabljale lego ob
magistralni cesti, vstop v Cerkno z jugovzhoda.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
lokalni dovoz na območje je z Močnikove ulice, dodatni preko Glavnega
trga do blokov ob Sedejevem trgu, z magistralne ceste skupni uvoz s
hotelskim.
3. Komunalno urejanje:
območje se komunalno navezuje na levoobrežni del kanala B.
4. Oblikovanje:
območje je večidel pozidano. Nove gradnje in ureditve v pozidanem delu
naj se prilagajajo okoliškim objektom in dodatno poenotijo posamične
heterogenosti. Nova zazidava ob magistralni cesti naj bo oblikovana kot
zaokrožitev obstoječe in njen zaključek.
5. Odprti prostor:
potrebno je urediti otroško igrišče in parkirišča za lokalne potrebe.
Ureditev dela teh potreb je potrebno načrtovati na še nepozidani
površini ob magistralni cesti, v kolikor ne zadoščajo prostorske
možnosti v sklopu obstoječe zazidave.
6. Izraba:
FSI = 1
71. člen
Na območju urejanja S-12 CEGOVNICA
veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje je določeno s potokom Oresovka in pobočjem.
2. Ustvarjene:
območje leži ob magistralni cesti.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
mešana stanovanjsko obrtna cona, delno tudi rekreacijski objekti.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
območje naj se prometno napaja preko obstoječega uvoza z magistralne
ceste.
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
prosto stoječi objekti naj dosegajo višino P+1 do P+2.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,5 – 0,75
72. člen
Na območju urejanja S-13 PODLIVC
veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje omejuje Oresovka na jugu, pobočje na severu.
2. Ustvarjene:
območje leži obojestransko vzdolž magistralne ceste.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
pretežno stanovanjska, prosto stoječe enodružinske hiše.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
območje se napaja preko dovoznih poti z magistralne ceste, ločeno južni
del pod cesto in severni del nad cesto.
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
stanovanjski prosto stoječi objekti naj bodo prilagojeni konfiguraciji
terena, pobočju.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,5
73. člen
Na območju urejanja S-14 OSTRŽJE
veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje leži ob potoku Oresovka, določajo ga pobočja nad ravnico.
2. Ustvarjene:
ni posebnosti.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
individualna stanovanjska gradnja v dnu doline pod cesto proti Kladju ob
Oresovki.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
območje je dostopno z magistralne ceste proti Kladju.
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
prosto stoječi enodružinski stanovanjski objekti naj dosegajo
prevladujočo višino P+1.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,1 – 0,75
74. člen
Na območju urejanja Z-2 POD BREGOM
veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje omejuje pobočje Brdo na jugu, reka Cerknica na zahodu.
2. Ustvarjene:
območje omejuje magistralna cesta na severu.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
območje naj bo namenjeno parkiranju za potrebe obiskovalcev termalnih
kopališč v hotelskem kompleksu na nasprotni strani magistralne ceste; Na
območju bi bilo možno urediti novo avtobusno postajo kot alternativno
lokacijo, športno dvorano, kulturni dom, ipd. Skrajno vzhodno trikotno
zemljišče med Oresovko in magistralno cesto je možno urediti kot vzhodni
vstop v naselje. V tem primeru naj bo ureditev skladna s tisto na še
nepozidanem zemljišču sosednjega območja Lehe.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
na območje je možen neposreden uvoz z magistralne ceste. Za pešce je
priporočljivo vzpostaviti pešpot pod mostom magistralne ceste in naprej
vzdolž Cerknice mimo hotela do Glavnega trga.
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
oblikovanje posegov naj upošteva funkcionalne zahteve in se prilagaja
konfiguraciji terena.
5. Odprti prostor:
območje naj bo urejeno kot nepozidana zelena površina, z izjemo
trikotnega zemljišča onstran Oresovke in avtobusne postaje kot
alternativne možnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,2 – 0,3
75. člen
Na območju urejanja S-15 HOST veljajo
naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje leži v bregu, ob poti proti Zakrižu.
2. Ustvarjene:
območje je delno že pozidano.
3. Dediščina:
znotraj območja ni dediščine, v neposredni soseščini arheološko najdišče
Gradišče.
Usmeritve:
1. Namembnost:
individualna stanovanjska gradnja in dopustne spremljajoče vsebine.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
območje je dostopno z lokalne ceste proti Zakrižu.
3. Komunalno urejanje:
ob hkratni širši pozidavi je potrebno pristopiti k skupni kanalizaciji
in odvodnjavanju meteornih voda.
4. Oblikovanje:
prosto stoječi enodružinski stanovanjski in spremljajoči objekti naj
dosegajo prevladujočo višino P+1.
5. Odprti prostor:
določeni predeli območja niso primerni za pozidavo vsled plazovitosti
terena. Potrebne so strokovne ureditve odvodnjavanja območja.
6. Izraba:
FSI = 0,25 – 0,4
76. člen
Na območju urejanja Z-3 ŠPORTNI CENTER
veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje je omejeno z reko Cerknico na jugu in vzhodu.
2. Ustvarjene:
območje omejuje magistralna cesta vzdolž severnega roba.
3. Dediščina:
ni.
Usmeritve:
1. Namembnost:
območje naj bo namenjeno ureditvi športnih igrišč; alternativno tudi
programu, ki bi se navezoval neposredno na magistralno cesto, zlasti v
območju gasilskega doma s kulturno dvorano.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
območje se napaja z uvozi neposredno z magistralne ceste. Na delu
območja naj se uredi parkirišče za obiskovalce športnega centra in tudi
pokopališča. V primeru potrebe naj se na delu površine uredi dodatno
parkirišče za obiskovalce termalnih bazenov, prireditev v Cerknem, …).
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
območje naj bo urejeno kot javna zelena površina, namenjena športu in
rekreaciji; morebitni novi gradbeni posegi v vzhodnem delu naj se
prilagajajo obstoječemu gasilskemu domu.
5. Odprti prostor:
oblikovanje s športnimi objekti in napravami.
6. Izraba:
FSI = 0,1
77. člen
Na območju urejanja Z-4 SVETI JERNEJ
veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
Omejitve v prostoru:
1. Naravne:
območje omejuje Babji potok na zahodu.
2. Ustvarjene:
območje omejuje magistralna cesta na jugu.
3. Dediščina:
Pokopališka cerkev Sv. Jerneja je kompleks sakralnega spomenika, ki
datira iz 18. stoletja. Nahaja se na parc. št. 149, k.o. Cerkno.
Primarno še gotska sakralna arhitektura, ki pa je bila v 18. stoletju
temeljito barokizirana. V notranjosti fragmentarno ohranjena poslikava
iz 18. stoletja. Oprema iz 19. stoletja. Spomenik II. kategorije in
varstvenega režima 1. stopnje je zaščiten z odlokom o spomeniško
varstvenem redu SO Idrija 1968. Predlagano je ohranjanje oblike stavbe,
njene notranje opreme ter pokopališča; nezazidljivost parcel št. 597,
598/1 in 1317/4.
Spomenik 999 padlim borcem in grobnica 366 padlim borcem se nahaja ob
krajevnem pokopališču na par. št. 598/1, k.o. Cerkno. Spomenik I.
kategorije in varstvenega režima 1. stopnje je bil postavljen 1963 in je
zaščiten po zakonu o grobovih in grobiščih borcev (Uradni list SRS, št.
4/78). Predlagano je varovanje spomeniškega kompleksa v obstoječih
izmerah.
Usmeritve:
1. Namembnost:
območje v celoti služi pokopališki dejavnosti.
2. Prometno urejanje (motorni promet, parkiranje):
območje bo uporabljalo parkirišče, urejeno na sosednjem območju
športnega centra.
3. Komunalno urejanje:
ni posebnosti.
4. Oblikovanje:
ni posebnosti.
5. Odprti prostor:
ni posebnosti.
6. Izraba:
FSI = 0,1
X. KONČNE DOLOČBE
78. člen
Prostorski ureditveni pogoji za
območje urbanistične zasnove Cerkno so stalno na vpogled pri Občinski
upravi občine Cerkno.
79. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka
opravlja pristojna inšpekcijska služba.
Odlok o prostorsko ureditvenih
pogojih za naselje Cerkno (Uradni list RS, št. 60/92) vsebuje naslednje
končne določbe:
VIII. KONČNE
DOLOČBE
14. člen
Prostorsko ureditveni pogoji so stalno
na vpogled pri za urejanje prostora pristojnem upravnem organu.
15. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok,
prenehajo veljati naslednji prostorskoizvedbeni akti, načrti in
urbanistični dokumenti:
– odlok o urbanističnem redu Občine Idrija (Uradno glasilo, št. 3/69),
– odlok o zazidalnem načrtu »Sigade« (Uradni list SRS, št. 8/80),
– odlok o zazidalnem načrtu »Mostanija I« (Uradni list SRS, št. 9/75,
26/75),
– odlok o zazidalnem načrtu »Mostanija II« (Uradni list SRS, št. 14/89),
– odlok o zazidalnem načrtu Cerkno (Uradni list SRS, št. 6/75),
– odlok o zazidalnem načrtu »Center II« (Uradni list SRS, št. 1/84),
– odlok o ureditvenem načrtu »Nova Eta 1. faza« (Uradni list SRS, št.
21/89).
16. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka
opravlja Medobčinski inšpektorat občin Idrija, Logatec, Vrhnika.
17. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembi in dopolnitvi prostorskih ureditvenih pogojev za
naselje Cerkno (Uradni list RS, št. 73/98) vsebuje naslednjo končno
določbo:
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po
objavi v Uradnem listu RS.
Odlok o spremembah in dopolnitvah
prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Cerkno (Uradni list RS, št.
75/03) vsebuje naslednje končne določbe:
X. KONČNE DOLOČBE
78. člen
Prostorski ureditveni pogoji za
območje urbanistične zasnove Cerkno so stalno na vpogled pri Občinski
upravi občine Cerkno.
79. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka
opravlja pristojna inšpekcijska služba.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35003-0003/2002
Cerkno, dne 25. septembra 2003.
Župan
Občine Cerkno
Jurij Kavčič l. r.
|