Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 12/99 – odl. US, 70/00, 51/02 – odl. US, 108/03 Odl.US, 77/04 Odl.US),  149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), 3., 17., 202. in 203. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 45/04, 86/04), 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), Pravilnika o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 128/04) ter 7., 75., 78. in 80. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem št. 1/99, 1/01, 3/02 in 4/03) je občinski svet občine Cerklje na Gorenjskem na 16. redni seji, dne 04. 05. 2005 sprejel

O  D  L  O  K

o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske

vode na območju Občine Cerklje na Gorenjskem

Splošne določbe

1. člen

S tem odlokom se ureja:

1.     dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne ter padavinske vode,

2.      objekti in naprave uporabnikov in upravljavcev,

3.      obveznosti uporabnikov in upravljavcev,

4.      vzdrževanje kanalizacijskih objektov in naprav,

5.      prenos objektov in naprav v upravljanje,

6.      pogoji izvedbe posega v prostor kjer se nahaja javna kanalizacija,

7.      pogoji priključitve na javno kanalizacijo,

8.      meritve in obračun količine odpadne vode.

Pomen uporabljenih pojmov

2. člen

Pojmi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:

1.      Javna kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode iz utrjenih, to je asfaltiranih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura in imajo status grajenega javnega dobra.

2.      Grajeno javno dobro je javna infrastruktura in pripadajoče zemljišče na katerem se ta nahaja pod pogojem,

a)     da se je zanjo pridobilo uporabno dovoljenje,

b)     da se na podlagi sklepa pristojnega občinskega upravnega organa izvede vpis v zemljiško knjigo.

3.      Interna kanalizacija je sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki so namenjene odvajanju odpadne in padavinske vode od mesta nastanka do izpusta  v javno kanalizacijsko omrežje.

4.      Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna voda, oziroma se zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo.

5.      Upravljavec javne kanalizacije je pravna oseba imenovana s sklepom občinskega sveta občine Cerklje na Gorenjskem, ki ji Občina Cerklje na Gorenjskem skladno s tem odlokom in na podlagi pogodbe o upravljanju določi obseg, pristojnosti in obveznosti izvajanja te službe.

6.      Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih.

7.      Padavinska voda je voda, ki je posledica padavin in odteka s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vodotok ali v tla.

8.      Tehnološka odpadna voda je  voda, ki kot stranski produkt nastaja v industriji, obrtni, obrti podobni gospodarski ali kmetijski dejavnosti in nima več neposredne uporabne vrednosti za nadaljnji tehnološki proces. Za tehnološko odpadno vodo se šteje tudi zmes tehnološke odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo,  oziroma z obema, če se pomešane po skupnem iztoku odvajajo v kanalizacijo ali v vodotok. Tehnološka odpadna voda je tudi hladilna voda in izcedna voda, ki odteka iz objektov in naprav za predelavo, skladiščenje in odlaganje odpadkov.

9.      Tuja voda je voda, katere izvor ni vir onesnaženja (npr. površinski vodotoki, podtalnica, voda iz drenažnih zajetij) in vdira v kanalizacijski sistem na mestu poškodb ali ob namernem črnem priklopu.

10.   Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota obremenitve, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči odrasla oseba pri povprečni porabi vode. Tako se primerjalno lahko uporabi tudi za odpadno vodo, ki nastaja v industriji in kmetijstvu.

11.   Sekundarno kanalizacijsko omrežje je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, kot so peskolovi, lovilci olj in maščob ter črpališča za prečrpavanje odpadne vode in služijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali delu naselja. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z izpustom v primarno kanalizacijsko omrežje.

12.   Primarno kanalizacijsko omrežje so kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave in služijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalov, lahko pa tudi za odvajanje tehnološke odpadne vode iz enega ali več proizvodnih obratov. Zaključijo se v komunalni ali skupni čistilni napravi ali z izpustom v magistralno kanalizacijsko omrežje.

13.   Magistralno kanalizacijsko omrežje so kanalski vodi ter z njimi povezane tehnološke naprave, ki  služijo za odvajanje komunalne odpadne, tehnološke  in padavinske vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij in se zaključijo na centralni komunalni ali skupni čistilni napravi.

14.   Ločen kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje,  po katerem se komunalna, tehnološka ali mešanica komunalne in tehnološke odpadne vode odvaja ločeno od padavinske vode.

15.   Mešani kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, tehnološka ali mešanica komunalne in tehnološke odpadne vode odvaja skupaj s padavinsko odpadno vodo.

16.   Delno mešani kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, tehnološka ali mešanica komunalne in tehnološke odpadne vode odvaja skupaj s padavinsko odpadno vodo iz utrjenih javnih površin (cest, parkirišč in pločnikov), medtem ko se padavinska voda iz streh in dvorišč ponika oziroma ločeno odvaja v vodotok.

17.   Vir onesnaženja je objekt ali naprava, kjer nastaja odpadna voda in ima enega ali več iztokov po katerih  se odpadna voda  odvaja v kanalizacijo ali vodotok.

18.   Parameter onesnaženosti odpadne vode je po predpisanem merilnem postopku izmerjena temperatura, pH-vrednost, obarvanost, strupenost, koncentracija snovi ali podobna lastnost odpadne vode.

19.   Obratovalni monitoring odpadne vode je odvzem vzorcev odpadne vode v času uporabe oziroma obratovanja vira onesnaženja ter merjenje in vrednotenje parametrov onesnaženosti odpadne vode, tako kot je to določeno s predpisi oziroma v programu izvajanja obveznih meritev.

20.   Pretok odpadne vode je količina odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo in je lahko izražena kot povprečni pretok v m³/leto, m³/mesec, m³/dan, m³/uro, ali kot trenutni pretok v m³/sekundo.

21.   Merilnik pretoka je naprava, ki omogoča merjenje pretoka.

22.   Mersko mesto je objekt pred iztokom v javno kanalizacijo v katerem se meri količina (pretok) in kakovost (vsebnost nečistoč) v  javno kanalizacije odvedene odpadne vode.

23.   Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se komunalna odpadna voda in izločeno blato odvaža v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.

24.   Pretočna greznica je naprava, kjer se odpadna voda  delno anaerobno razgradi (očisti), pri čemer se neraztopljeni delci izločijo kot blato,  preostanek  pa  odteka v vodotok ali podtalje.

25.   Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost.

26.   Mehanska čistilna naprava  je naprava za odstranjevanje mehanskih delcev, to je v odpadni vodi neraztopljenih snovi.

27.   Biorazgradnja je molekularna razgradnja sestavin odpadne vode ali blata zaradi delovanja živih organizmov.

28.   Biološka čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode s postopkom biorazgradnje, to je  s pomočjo mikroorganizmov.

29.   Komunalna čistilna naprava je kombinacija mehanske in biološke čistilne naprave in je namenjena čiščenju komunalne odpadne vode.

30.   Obdelava blata iz greznic in komunalnih čistilnih naprav je stabilizacija (staranje), sušenje in dezinfekcija blata pred sežigom, odlaganjem na odlagališčih odpadkov, oziroma pred uporabo v kmetijske namene, v kolikor blato ustreza pogojem predpisa o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.

31.   Cena komunalnih storitev je lastna cena, ki pokriva stroške obstoječe kvalitete in načina komunalne oskrbe.

32.   Upravičena cena je lastna cena komunalne storitve povečana za stroške, ki nastanejo zaradi  zagotavljanja višje kakovosti storitve, ki jih zahteva zakonodaja s področja varstva okolja.

33.   Priključnina je dajatev  namenjena pokrivanju stroškov prve izgradnje komunalne infrastrukture in njenega priključevanja na obstoječe infrastrukturno omrežje.

34.   Komunalni prispevek so obračunani stroški rekonstrukcije obstoječe komunalne infrastrukture s ciljem zagotavljanja boljše funkcionalnosti, večje kapacitete ali višjega standarda oskrbe, ki jih pogojujejo predpisi ali potrebe uporabnikov.

Naprave in objekti upravljavca in uporabnika

3. člen

Objekti in naprave namenjene odvajanju in čiščenju odpadne in padavinske vode so lahko v javni  ali interni uporabi.

4. člen

Upravljavec kanalizacije in čistilnih naprav upravlja in vzdržuje le tiste naprave in objekte, ki so grajeno javno dobro Občine Cerklje na Gorenjskem in so s pogodbo preneseni v njegovo upravljanje. 

5. člen

Objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti statusa grajenega javnega dobra so interna kanalizacija in jih zato vzdržujejo uporabniki ali od njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci.

Javna kanalizacija

6. člen

Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo magistralno, primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje vključno s pomožnimi objekti in napravami:

a)     kanali z revizijskimi jaški za odvod odpadne in padavinske vode,

b)     odcepi hišnih priključkov znotraj javnih površin oziroma cestnega telesa,

c)     črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode,

d)     čistilne naprave,

e)     razbremenilniki visokih vod,

f)      zadrževalni bazeni,

g)     peskolovi,

h)     lovilci olj,

i)       drugi objekti in naprave potrebni za obratovanje javne kanalizacije.

7. člen

Obstoječe kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v ločenem sistemu (padavinska voda se odvaja ločeno).

Vsi novi kanali se gradijo v ločenem sistemu razen izjemoma v naslednjih primerih:

a)     ko padavinske vode ni mogoče ločiti iz sistema, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,

b)     ko zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgraditev dveh vzporednih kanalov,

c)     ko je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni dovoljeno odvajati v vodotok ali ponikati.

Višino in način obračunavanja stroškov odvajanja in čiščenja padavinskih voda po tem členu se določi s pogodbo med upravljalcem in uporabnikom.

8. člen

Za zagotovitev poplavne varnosti je padavinsko vodo treba ponikati ali odvajati razpršeno. V primeru preobremenjenosti obstoječe javne kanalizacije ali vodotoka jo je treba odvajati kontrolirano preko sistema deževnih zadrževalnikov ali v ta namen urejenih poplavnih površin.

Odvajanje padavinskih voda iz cestnega telesa ali drugih utrjenih površin ni dejavnost javne službe po tem odloku.

9. člen

Gradnjo objektov javne kanalizacije lahko izvaja  le usposobljeni izvajalec, ki je bil kot najugodnejši ponudnik izbran  v postopku oddaje javnega naročila ali naročila male vrednosti.

10. člen

V primeru, da  investitor izgradnje dela  kanalizacijskega omrežja ni Občina Cerklje na Gorenjskem pač pa neka druga pravna ali fizična oseba, ga lahko  preda v upravljanje  pod naslednjimi pogoji:

a)     da sta na kanal ali objekt priključena vsaj dva uporabnika,

b)     da predloži vsa potrebna soglasja in dovoljenja, ki jih določa zakonodaja s področja graditve objektov,

c)     da predloži investicijsko dokumentacijo s podatki o vrednosti osnovnega sredstva,

d)     da predloži dokumentacijo s podatki o vgrajenem materialu ter predvideni življenjski dobi naprav in objektov,

e)     da predloži potrdila o vpisu služnosti v zemljiško knjigo za vsa zemljišča, na katerih se nahaja kanal,

f)      da predloži vso ostalo dokumentacijo s podatki o številu priključkov, količini in kvaliteti odpadne vode, prispevnih površinah, dnevnih ter sezonskih konicah kot jih določa pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javne kanalizacije,

g)     da ga pogodbeno prenese v last Občine Cerklje na Gorenjskem.

Naprave in objekti uporabnikov

11. člen

Naprave in objekti uporabnikov (interna kanalizacija) so:

a)     kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi napravami od objekta uporabnika do priključka na javno kanalizacijo,

b)     naprave za  predčiščenje odpadne vode (maščobniki, oljni lovilci, peskolovi, čistilne naprave),

c)     interna meteorna kanalizacija.

12. člen

Pri izgradnji internega kanalizacijskega omrežja veljajo enaki pogoji in normativi kot pri izgradnji javne kanalizacije:

a)     biti mora vodotesno, 

b)     izvedeno mora biti tako, da zaradi svoje funkcije ne ogroža lastne varnosti in varnosti objektov v neposredni okolici.

13. člen

Upravljavec in uporabniki so dolžni zagotavljati nemoteno delovanje sistema odvajanja in čiščenja odpadne vode.

Obveznosti upravljavca

14. člen

Obveznosti upravljavca so:

a)     da redno vzdržuje objekte in naprave, s katerimi upravlja ter skrbi za njihovo nemoteno delovanje,

b)     skrbi za ustrezno kadrovsko usposobljenost zaposlenih,

c)     skrbi za ustrezno tehnično opremljenost,

d)     kontrolira sestavo odpadne vode in delovanje čistilnih naprav,

e)     vodi kataster kanalizacijskega omrežja,

f)      vodi kataster greznic,

g)     skrbi za obnovo obstoječega kanalizacijskega omrežja,

h)     skrbi za razvoj dejavnosti ter pripravo planskih dokumentov,

i)       sodeluje pri izgradnji  novega kanalizacijskega omrežja,

j)      po pridobitvi uporabnega dovoljenja prevzame v upravljanje novo zgrajene objekte in naprave,

k)     izdaja pogoje, soglasja in mnenja k projektni in ostali dokumentaciji,

l)       izvaja kontrolo novozgrajenih priključkov,

m)   po potrebi opravi nadzor interne kanalizacije,

n)     ob tehničnem pregledu objekta, da  izjavo za pridobitev uporabnega dovoljenja,

o)     skrbi za redni obračun kanalščine, stroškov čiščenja, takse za obremenjevanje vode, vodnogospodarskih povračil in morebitnih ostalih s posebnimi predpisi določenih dajatev.

15. člen

Pristojna inšpekcijska služba in upravljavec objektov in naprav javne kanalizacije  imata pravico in dolžnost, da v primeru potrebe opravita pregled kanalizacijskih objektov in naprav priključenih na javno kanalizacijo, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča ali njihov uporabnik.

16. člen

Upravljavec  je materialno odgovoren za škodo, ki nastane na napravah in objektih uporabnika kot posledica nestrokovnega ali malomarnega vzdrževanja kanalizacijskega sistema. Ni pa odgovoren za škodo, ki  nastane  kot posledica višje sile.

Obveznosti uporabnikov

17. člen

Obveznosti uporabnikov javne kanalizacije so:

a)     da zgradijo interno kanalizacijo v skladu s pogoji soglasja in predpisov,

b)     skrbijo za redno vzdrževanje in nadzor interne kanalizacije,

c)     pridobijo soglasja in ostalo dokumentacijo za priključitev na javno kanalizacijo,

d)     upravljavcu omogočijo njen pregled kadar je to potrebno,

e)     v primeru okvar in izlivov škodljivih snovi izvedejo ukrepe za preprečitev škode na javnem kanalizacijskem sistemu in čistilni napravi ter o tem obvestijo upravljavca,

f)      v primeru motenj v delovanju kanalizacijskega sistema o tem opozorijo upravljavca kanalizacije,

g)     redno plačujejo račune za odvajanje in čiščenje odpadne vode.

18. člen

Odpadna voda ne sme vsebovati sestavin, ki bi škodovale okolju, objektom in napravam javne kanalizacije in delavcem, ki vzdržujejo kanalizacijsko omrežje. Vsebnost teh snovi ne sme preseči maksimalno dovoljene vrednosti za izpust v javno kanalizacijsko omrežje.

V kanalizacijo je tako strogo prepovedano odvajati:

a)     strupene snovi,

b)     snovi, ki razvijajo strupene pline ali eksplozijske mešanice,

c)     jedke snovi (kisline, alkalije in soli),

d)     maščobe in odpadno olje,

e)     trdne snovi, kot so ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske ostanke, trupla poginulih živali, mavec, pesek, tekstil, les, perje, dlako, steklo, žagovino, plastiko ali druge predmete,

f)      radioaktivne snovi,

g)     kužne snovi.

Prav tako je v ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo strogo prepovedano odvajati meteorno, izvorno ali drenažno vodo. V ločeno zgrajeno meteorno kanalizacijo pa je strogo prepovedano odvajati tehnološko in fekalno odpadno vodo.

19. člen

Industrijski in drugi večji onesnaževalci  morajo omogočiti redno kontrolo vsebnosti nečistoč v  odpadni vodi. Kontrolo  lahko opravlja samo usposobljeni izvajalec, ki je pridobil pooblastilo  pristojnega republiškega organa.  Rezultate meritev mora redno posredovati  izvajalcu javne službe.

Obseg in pogostost meritev se izvaja skladno s predpisi, ki  določajo vrsto, način in pogostost izvajanja monitoringa odpadne vode.

Vsi stroški povezani z izvajanjem kontrole odpadne vode bremenijo uporabnika, oziroma povzročitelja onesnaženja.

Posegi v prostor

20. člen

Za vsak poseg v prostor na celotnem območju, kjer se izvaja gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja odpadne vode, mora investitor pridobiti predhodno soglasje upravljavca.

Uporabnik si mora pridobiti soglasje upravljavca tudi za vse kasnejše rekonstrukcije in adaptacije objekta, ki v času gradnje neposredno posegajo v vplivno območje kanalizacijskega omrežja, oziroma vplivajo na spremembo količine ali kakovosti odpadne vode.

Upravljavec je dolžan soglasje izdati najkasneje v 15 dneh od dneva prejema popolne vloge, oziroma v roku 30 dni, če se soglasje pridobiva za zahtevni objekt, ki ga določajo državni predpisi.

21. člen

Upravljavec  izdaja soglasje k:

a)     vlogam za pridobitev projektnih pogojev,

b)     vlogam za pridobitev soglasja k projektnim pogojem,

c)     vlogam za pridobitev uporabnega dovoljenja,

d)     vlogam za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje,

e)     vlogam za pridobitev soglasja k projektni rešitvi.

V soglasju upravljavec navede pogoje, pod katerimi je dovoljen poseg v prostor, oziroma priključitev  na javno kanalizacijsko omrežje.

Vsi stroški povezani z izdajo soglasja bremenijo investitorja oziroma uporabnika.

22. člen

K vlogi za pridobitev projektnih pogojev mora investitor oz. projektant predložiti:

a)     idejno zasnovo,

b)     podatke o vrsti in količini odpadne vode, ki se bo odvajala v javno kanalizacijsko omrežje,

c)     strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.

23. člen

K vlogi za pridobitev soglasja k projektni rešitvi (gradnji) mora investitor  predložiti:

a)     projektno gradbeno dokumentacijo (PGD),

b)     projekt kanalskega priključka.

Pogoji izvajanja izgradnje komunalnih vodov in naprav

24. člen

Upravljavci komunalne infrastrukture, ki v času gradnje neposredno posegajo v vplivno območje ostalih komunalnih vodov in naprav, so dolžni pripraviti uskladitveni načrt komunalnih vodov in naprav.

25. člen

Uskladitveni načrt so na poziv Občine Cerklje na Gorenjskem dolžni pripraviti vsi upravljavci, ki nameravajo na neki lokaciji obnavljati obstoječo ali zgraditi novo komunalno infrastrukturo. Izvajalca uskladitvenega načrta določijo sporazumno na podlagi predhodnega zbiranja ponudb ali javnega razpisa. Vsak upravljavec je dolžan poravnati stroške izdelave uskladitvenega načrta, ki se obračunajo sorazmerno dolžini posameznega voda.

26. člen

Upravljavci, ki sodelujejo pri izvedbi skupne komunalne infrastrukture morajo najkasneje do pričetka gradnje:

a)     pripraviti projektno in ostalo dokumentacijo,

b)     pridobiti soglasja in dovoljenja,

c)     pridobiti zemljišče in lastnikom plačati sorazmerni delež odškodnine za pridobljeno služnost, uporabo zemljišča v času gradnje in njegovo  povrnitev v prvotno stanje.

27. člen

Upravljavec, ki kljub pozivu Občine Cerklje na Gorenjskem ni pristopil k izdelavi uskladitvenega načrta, ne more biti soudeležen pri izgradnji oziroma obnovi svojih komunalnih vodov in naprav, razen v primeru,

a)     če do  pričetka gradnje izpelje postopek spremembe uskladitvenega načrta in ostale projektne dokumentacije ter v zvezi s tem prevzame tudi vse finančne obveznosti,

b)     prevzame tudi vse ostale obveznosti iz 26. člena tega odloka.

28. člen

Upravljavca,  ki ne izpolnjuje pogojev za pričetek gradnje na trasi predvideni za izvedbo, se brez odškodnine izloči iz nadaljnjih postopkov in se mu zaradi prostorskih ali funkcionalnih razlogov v času do naslednje skupne obnove omeji oziroma prepove morebitni samostojni poseg  v prostor.

29. člen

Upravljavci, ki pristopijo k skupni izgradnji komunalne infrastrukture pripravijo terminski plan s katerim določijo predvideni pričetek del in rok izvedbe.

30. člen

Pri izgradnji ulične infrastrukture se zaradi prostorskih in časovnih omejitev določi skupnega izvajalca zemeljskih in gradbenih del. Za montažna in ostala dela pa posamezni upravljavec lahko določi izvajalca po lastni izbiri.

31. člen

Če kateri od upravljavcev ostalih komunalnih vodov in naprav v času gradnje zaradi pomanjkanja prostora seže v  profil izkopa javne kanalizacije, se stroški izvedbe porazdelijo tako, da vsak od udeležencev poravna sorazmerni del stroškov skupnega izkopa in zasipa. V skupnih stroških se ne upoštevajo:  izkop in zasip zunaj profila skupnega izkopa, planiranje in utrjevanje dna gradbene jame, izvedba posteljice, polaganje cevovodov in montažna dela, ki jih morajo posamezni upravljavci v celoti poravnati z lastnimi sredstvi.

Pogoji za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje

32. člen

Priključitev na javno kanalizacijo je obvezno povsod, kjer je ta že zgrajena in dolžina priključka ne presega 80 m na PE oziroma prebivalca.  Priključki se izvajajo hkrati z izgradnjo kanala, oziroma najkasneje v roku 6 mesecev od pričetka obratovanja kanala.

33. člen

Uporabnik mora pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje ali pred posegom v prostor, kjer se nahaja sistem javne kanalizacije, pridobiti soglasje upravljavca. K vlogi za izdajo soglasja mora predložiti naslednjo dokumentacijo:

a)     mapno kopijo z vrisanim objektom,

b)     lokacijsko informacijo v zvezi s predvidenim posegom v prostor,

c)     projektno gradbeno dokumentacijo,

d)     projekt kanalskega priključka,

e)     pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte zgrajene po letu 1967,

f)      izvedbeni načrt interne kanalizacije,

g)     soglasja lastnikov parcel preko katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločbo, ki nadomešča soglasje,

h)     potrdilo o plačilu priključnine.

Pozitivno soglasje se izda takrat, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

a)     če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil predpisano dokumentacijo,

b)     če so izpolnjeni vsi pogoji iz predhodnih soglasij,

c)     če je priključitev na javno kanalizacijo tehnično možna,

d)     če ima uporabnik poravnane vse obveznosti do lastnika in upravljavca.

34. člen

Uporabnik priključka na javno kanalizacijsko omrežje mora zgraditi priključek na javni kanal na lastne stroške in pred pridobitvijo soglasja plačati takso za priključnino, glede na velikost vodovodnega priključka in sicer:

K priglasitvi za izdajo odločbe o priključnini za javno kanalizacijo mora uporabnik priložiti:

·        pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte zgrajene po letu 1967 ali izjavo, da je objekt zgrajen pred letom 1967 po takratnih predpisih,

·        svoje soglasje, potrebno za izvedbo kanalizacijskega priključka iz sosednjih zemljišč.

Z odločbo o priključnini prenese občina na uporabnika pravico uporabe podatkov iz načrta gradnje javne kanalizacije, potrebnih za izdelavo izvedbenega načrta priključka uporabnika ter določi pogoje priključitve in plačilne pogoje priključnine.

Višina priključnine se vsako leto valorizira v skladu s kumulativnim koeficientom rasti cen na drobno, ki ga ugotovi in objavi Zavod Republike Slovenije za statistiko, za obdobje leta pred letom, v katerem se plača priključnina.

35. člen

Priključek na kanalizacijo je lahko stalen ali začasen.

Začasen priključek se izvede pri začasnih objektih (gradbišča, delovišča, javne prireditve, naravne in druge nesreče itd.).

V vseh ostalih primerih se zgradi stalni priključek.

Začasni priključek se ukine ob prenehanju potrebe. Stalni priključek se ukine samo v primeru rušitve priključenega objekta.

36. člen

Upravljavec je dolžan omogočiti stalen kanalizacijski priključek najkasneje v petnajstih dneh od dneva, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev.

37. člen

Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede katerikoli usposobljeni izvajalec pod pogojem, da uporabnik pridobi predhodno pisno soglasje upravljavca in da financira vse stroške izvedbe vključno z vzpostavitvijo okolice v prvotno stanje. Izvajalec oziroma uporabnik sta o tem dolžna obvestiti upravljavca najmanj 7 dni pred pričetkom del.

Priključitev na obstoječo javno kanalizacijo je dovoljena le v revizijskem jašku javne kanalizacije, pri čemer se mora dno priključka nahajati nad temenom iztočnega kanala.

Če se priključek nahaja več kot 50 cm nad  temenom obstoječega kanala je potrebno izvesti priključitev preko suhega izliva  oziroma kolena. Izvajalec oziroma uporabnik sta dolžna takoj obvestiti upravljalca o priključitvi na javno kanalizacijo, upravljalec pa preveri izvedbo priključitve ter jo potrdi.

38. člen

V času projektiranja novega kanala imajo uporabniki pravico predlagati smer oziroma lokacijo  kanala pod pogojem, da se s tem strinjajo tudi lastniki zemljišč po katerih naj bi potekal kanal. Prav tako imajo pravico določiti mesto priključitve na javno kanalizacijo, bodisi v jašku ali na poljubnem drugem mestu, pri čemer jim mora upravljavec omogočiti izvedbo odcepa in možnost direktnega priklopa na kanal. V primeru, da uporabnik mesta priključitve ne določi, to v njegovem imenu opravi upravljavec oziroma pooblaščeni izdelovalec  projektne dokumentacije.

39. člen

Izdelovalec projektne dokumentacije  na podlagi zbranih predlogov določi smer in globino kanala, ki glede na dane pogoje omogoča  optimalno rešitev ob upoštevanju  stroškov izvedbe in funkcionalnih  lastnosti na celotni trasi predvidenega kanala. 

40. člen

Javno kanalizacijsko omrežje mora zagotoviti odvodnjavanje pritličja, ne pa tudi kletnih prostorov gradbenih objektov.

V kolikor ni drugače določeno, se mora dno sekundarne kanalizacije  nahajati na globini najmanj 1,4 m od kote raščenega terena, s čimer je omogočeno nemoteno gravitacijsko odvodnjavanje pritličja priključenih objektov.

Upravljavec lahko v primeru, ko globina javne kanalizacije to dopušča, dovoli tudi neposredno odvodnjavanje kletnih prostorov, vendar na izključno odgovornost lastnika objekta, ki mora z vgradnjo protipovratne lopute ali črpalke preprečiti nevarnost povratnega udara odpadne vode.

41. člen

Posamezni objekt ali del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo priključi preko hišnega črpališča, ki ga je dolžan  zgraditi in upravljati lastnik priključka.

V primeru, da se na nižje ležeči  lokaciji nahaja več kot 10 objektov z več kot 40 PE obremenitve, pri čemer posamezni objekt ni mogoče neposredno povezati na javno kanalizacijo, se zgradi skupno črpališče, ki ga je dolžan upravljati in vzdrževati izvajalec javne službe.

42. člen

Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena, ali ko to zahteva položaj in velikost objektov se izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov pod pogojem, da se plačajo vse potrebne dajatve in obračunajo višji stroški vzdrževanja sistema.

43. člen

Ob izgradnji javne kanalizacije se za vse objekte, ki mejijo na površine v javni rabi (ceste, pločniki, parkirišča), izvedejo tudi odcepi za hišne priključke do parcelne meje oziroma roba cestnega telesa.

Za tiste objekte, ki ne mejijo na javno površino po kateri se gradi javna kanalizacija, se zgradi odcep do mesta na katerem sta priključena najmanj dva uporabnika pod pogojem, da se s tem strinja tudi lastnik služečega zemljišča.

V vseh ostalih primerih (manj kot dva uporabnika, neurejena služnost in dostop do objekta) pa mora uporabnik sam zagotoviti pogoje za možnost priključitve na javno kanalizacijo

44. člen

Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v kanalizacijske objekte in naprave javne kanalizacije. Na trasi kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne kanalizacijske objekte  in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.

45. člen

Sprememba dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedba dodatnega priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.

46. člen

Odjava priključka je dovoljena samo v primeru rušitve priključenega objekta in v primeru začasnega priključka. Uporabnik mora zahtevo za odjavo v pisni obliki posredovati upravljavcu kanalizacije.

Prekinitev priključka izvede usposobljeni izvajalec gradbenih del na stroške uporabnika.

47. člen

Uporabnik, ki dnevno proizvede več kot 15 m³ odpadne tehnološke vode, ali ko ta vsebuje nevarne snovi, je pred vsakim priključkom na javno kanalizacijsko omrežje dolžan  urediti mersko mesto in mesto za odvzem vzorcev odpadne vode.

48. člen

Upravljavec kakor tudi pooblaščeni izvajalec monitoringa odpadne vode morata imeti zagotovljen  neomejen dostop do merskega mesta in mesta za odvzem vzorcev.

49. člen

Uporabnik mora zagotoviti enakomeren dotok odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, pri čemer količinsko ne sme preseči vrednosti, ki mu jo je v soglasju za priključitev določil upravljavec. V primeru, da je ta vrednost presežena zaradi dnevnih, sezonskih ali deževnih konic, mora višek odvajati kontrolirano in ga po potrebi tudi začasno zadržati.

 50. člen

Uporabnik mora pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje opraviti obvezno predčiščenje odpadne vode v vseh primerih, ko vsebnost onesnaženja začasno ali stalno presega dovoljene vrednosti.

Zaradi zagotavljanja predpisanega učinka delovanja komunalne čistilne naprave lahko upravljavec v skladu s predpisi dodatno omeji dotok ali količino onesnaženja v odpadni vodi.

Upravljavec lahko začasno tudi dovoli, da vsebnost onesnaženja presega zakonsko dopustne vrednosti, če to ne vpliva na kakovost delovanja in življenjsko dobo objektov in naprav  za odvajanje in čiščenje odpadne vode.

Vzdrževanje greznic

51. člen

Na območjih, kjer še ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode  je obvezna uporaba greznic. Upravljavec je dolžan zagotoviti:

a)     prevzem blata iz pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta,

b)     prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav,

c)     redno praznjenje nepretočnih greznic,

d)     predelavo grezničnih odplak na Centralni čistilni napravi Kranj,

e)     evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak.

Praznjenje pretočnih greznic upravljavec izvaja skladno s programom prevzema grezničnih odplak.

Prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in odplak iz nepretočnih greznic pa  se izvaja skladno s pogoji pogodbe, ki jo je uporabnik dolžan skleniti z upravljavcem ali drugim pooblaščenim prevzemnikom odplak.

Stroške prevoza in predelave blata ter odplak krije uporabnik, oziroma povzročitelj onesnaženja.

52. člen

Odpadno vodo in goščo iz greznic  je prepovedano odvažati na javne ali kmetijske površine,  oziroma neposredno odvajati  v površinske ali podzemne vode. Če uporabnik teh navodil ne upošteva, pristojni inšpekcijski organ določi izvedbo sanacijskih ukrepov. Če zavezanec v roku, ki je določen v inšpekcijski odločbi teh ukrepov ne izvede, jih v njegovem imenu in na njegove stroške izvede drug za to usposobljeni izvajalec.

53. člen

Na območju, kjer se na novo zgradi javna kanalizacija, je uporabnik dolžan  greznico  opustiti in se v roku 6 mesecev priključiti  na javno kanalizacijo. Pred priključitvijo jo mora na lastne stroške izprazniti, očistiti in  uporabiti v druge namene ali jo zasuti.

Financiranje in plačevanje storitev

54. člen

Viri financiranja javne službe so:

a)     cena za odvajanje odpadne vode (kanalščina),

b)     priključnina,

c)     cena za čiščenje odpadne vode,

d)     komunalni prispevek,

e)     republiška taksa za obremenjevanje vode,

f)      cena praznjenja greznic in predelave grezničnih odplak,

g)     sredstva občinskega proračuna,

h)     lastna sredstva občanov in pravnih oseb,

i)       sredstva državnega proračuna in državnih skladov,

j)      sredstva Evropske unije,

k)     različne dotacije ali subvencije,

l)       druga sredstva namenjena izgradnji javne kanalizacije.

55. člen

Ceno odvajanja in čiščenja odpadne  vode na predlog upravljavca in v skladu z veljavnimi predpisi sprejme občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem.

56. člen

Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem lahko s posebnim predpisom uvede plačevanje priključnine, uvede tudi komunalni prispevek namenjen pokrivanju stroškov rekonstrukcije obstoječe komunalne infrastrukture s ciljem zagotavljanja boljše funkcionalnosti, večje kapacitete ali višjega standarda oskrbe, ki jih pogojujejo zahteve uporabnikov ali  nova  okoljska zakonodaja .

57. člen

Kanalščina in čiščenje odpadne vode se plačujeta glede na količino porabljene vode. Enota za obračun je m³.

58. člen

Količina  porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri.

Količino meteorne vode  se lahko določi tudi  iz prispevnih površin, iz katerih se deževna  voda steka v javno kanalizacijsko omrežje s pomočjo naslednje formule:

V = A*R

V = količina odvedene vode v m³/mesec

A = prispevna površina v m²

R =  desetletno povprečje količine padavin na območju Kranja (po podatkih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije oziroma Agencije Republike Slovenije za okolje), izražene v m³/m²/mesec. 

59. člen

Pri uporabnikih, ki razpolagajo z lastnimi zajetji vode in so  priključeni na javno kanalizacijo, se kot osnova za obračun upošteva količina zajete vode, pri čemer se odšteje morebitni delež vode uporabljen  v reprodukcijske namene.

60. člen

Uporabnik, ki vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski proizvodnji), jo odvaja neposredno v vodotok ali ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračunane kanalščine, stroška čiščenja in takse za obremenjevanje vode pod naslednjimi pogoji:

a)     da se količina tako uporabljene  vode  meri s posebej vgrajenim vodomerom,

b)     da razpolaga s sistemom za ponikanje ali odvajanje vode v vodotok in da je za ta objekt pridobil tudi uporabno dovoljenje in vsa ostala soglasja.

61. člen

Pri večjih onesnaževalcih kjer dnevno nastane več kot 15 m³ odpadne vode in ta  lahko vsebuje nevarne snovi, se zgradi mersko mesto z merilcem pretoka. Merilnik pretoka mora imeti digitalni izhod in GSM povezavo do nadzornega centra na Centralni čistilni napravi Kranj ali drugem mestu upravljalca. Biti mora atestiran in umerjen s strani pooblaščene institucije, zapečaten in izvajalcu javne službe ter  pristojnim inšpekcijskim službam vedno na vpogled.

62. člen

Mersko mesto in merilnik pretoka  je dolžan zgraditi in vzdrževati uporabnik storitve.

Ob rednem in izrednem vzdrževanju merilnika pretoka mora biti prisotna tudi odgovorna oseba upravljavca.

63. člen

Upravljavec ima poleg rednih pregledov merilnika pretoka pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti.

Če se ugotovi, da je točnost zunaj dopustnih meja, nosi stroške preizkusa uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec kanalizacije.

64. člen

V primeru okvare merilnika pretoka se za čas do odprave napake zaračuna povprečna količina v preteklem obračunskem obdobju obračunane vode.

Če uporabnik ne odpravi napake na merilcu pretoka niti v roku osmih dni, jo ima v njegovem imenu in na njegove stroške pravico odpraviti upravljavec kanalizacije.

65. člen

Uporabnik je dolžan urediti mersko mesto in merilnik pretoka skladno s pogoji tega odloka v roku 12 mesecev od sprejetja tega odloka, če povprečna količina odvedene odpadne  vode presega 100 m³ na dan, oziroma v roku 24 mesecev, če je povprečna količina  odvedene odpadne vode  večja od 15 m³ in ne presega 100 m³ na dan.

66. člen

Čiščenje odpadne vode plačujejo samo uporabniki, katerih odpadna voda se preko javne kanalizacije odvaja do naprav za čiščenje odpadne vode, ali pa se odvaža iz greznic in čisti na čistilni napravi.

67. člen

Prispevek za čiščenje je odvisen od količine in obremenjenosti odpadne vode:

P = Q * F * C

P = prispevek v SIT/mesec

Q = količina porabljene vode v m³/mesec

F = skupni faktor onesnaženja odpadne vode (to je vsota faktorjev komunalnega, dodatnega in hidravličnega onesnaženja odpadne vode)

C = cena za čiščenje 1 m³  komunalne odpadne vode z naslednjo sestavo: usedljive snovi 5ml/l,  KPK_d 600 mg O₂/l, celokupni dušik 40 mg N/l, in celokupni fosfor 5 mg P/l

68. člen

Osnova za izračun faktorja onesnaženja  so pretočne količine izmerjene na merskem mestu in rezultati analize vsebnosti odpadnih snovi v vodi, ki jih opravi pooblaščeni izvajalec monitoringa.

Med dvema meritvama se za izračun upošteva faktor onesnaženja, ki je bil določen na osnovi podatkov predhodne meritve.

Vzorec se odvzame nenapovedano. V primeru, da uporabnik posumi v verodostojnost podatkov opravljenih meritev, ima pravico na lastne stroške naročiti dodatno meritev, ki jo opravi drugi pooblaščeni izvajalec monitoringa.

69. člen

Komunalno onesnaženje odpadne vode je določeno z vsebnostjo usedljivih snovi (5 ml/l), kemijskega onesnaženja (600 mg O₂/l , izmerjeno po dikromatni metodi), dušika (40 mg N/l) in fosforja (5 mg P/L). V primeru, da so te vrednosti prekoračene, se obračuna faktor komunalnega onesnaženja s pomočjo naslednje formule:

                 A                      N                         P                    KPK_d

f_k = 0.1* -------  + 0,15 * -------- + 0,15* --------- + 0,6* ---------

                 5                      40                         5                     600

f_k                = faktor komunalnega onesnaženja

A          = množina usedljivih snovi v ml/l

KPK_d = kemijska poraba kisika (mg O₂/l) določena s pomočjo dikromatne metode

N          = celokupni dušik (mg N/l)

P          = celokupni fosfor (mg P/l)

70. člen

Če odpadna voda  vsebuje tudi  škodljive snovi, katerih vsebnost je omejena s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, se k faktorju komunalnega onesnaženja prišteje faktor dodatnega onesnaženja.

Osnova za izračun faktorja dodatnega onesnaženja je  koncentracija tiste nečistoče, ki presega  zakonsko dovoljeno vrednost.

             C_i                             

 f_d =  -------- 2 1

          C_MDK                

f_d          =  faktor dodatnega onesnaženja zaradi previsoke vsebnosti škodljive snovi,

C        =  vsebnost nečistoče v preiskovanem vzorcu vode,

C_MDK  =  maksimalno dopustna vsebnost odpadne snovi v vodi

V primeru, ko pH vrednost odpadne vode  presega zgornjo ali spodnjo s predpisi dovoljeno vrednost, se obračuna  faktor dodatnega onesnaženja zaradi neustrezne pH vrednosti po formuli:

 f_dpH =  0,01*DpH*10^DpH              

f_dpH     =  faktor dodatnega onesnaženja zaradi neustrezne pH vrednosti

DpH   =  pH – pH_z   v primeru, ko je pH vrednost nad zgornjo dovoljeno vrednostjo

DpH   =  pH_s – pH   v primeru, ko je pH vrednost pod spodnjo dovoljeno vrednostjo

pH      =  izmerjena pH vrednost

pH_s      =  spodnja dovoljena vrednost

pH_z      =  zgornja dovoljena vrednost

Če odpadna voda vsebuje hkrati več odpadnih snovi, ki presegajo dovoljene vrednosti, se faktorji  dodatnega onesnaženja za te snovi medsebojno seštevajo:

       _n

 f_{d =} Sf_di

          ⁱ⁼¹

f_d     =   skupni faktor dodatnega onesnaženja

 _n

Sf_di   =   vsota posamičnih faktorjev onesnaženja

ⁱ⁼¹

   n    =  skupno število različnih vrst onesnaženja, katerih vsebnost v odpadni vodi presega zakonsko  dovoljene vrednosti

71. člen

Faktor hidravlične preobremenitve sistema se upošteva pri velikih onesnaževalcih, ki nimajo zgrajenih egalizacijskih bazenov in ob  proizvodnih konicah ali ob dotoku meteorne vode v času intenzivnih padavin prekomerno obremenijo javni kanalizacijski sistem, povečajo stroške  in povzročijo motnje delovanja  čistilne naprave.

Osnova za obračun je dnevni pretok izmerjen na merskem mestu. V primeru, da dnevni pretok  ne presega povprečnega letnega pretoka izraženega v m³/dan, se upošteva, da je faktor hidravlične obremenitve enak nič. V nasprotnem primeru se faktor izračuna s pomočjo formule:

                  _v  

         245* S Q_{hdi                 v}

                           i=1                             

 f_h =  ----------------   2   -----

              ^m*QL                     ^m

f_h                   =  faktor hidravlične obremenitve

 _m  

 SQ_hdi  =  vsota dnevnih pretokov v m³/dan   za tiste dni v mesecu, ko je bil dnevni pretok višji od

 ⁱ⁼¹                 povprečnega letnega pretoka

v           =   število dni    v mesecu, ko je bil dnevni pretok višji od povprečnega pretoka

m          =   število dni v mesecu

^QL                =   povprečni letni  pretok izražen v m³/leto

72. člen

Skupni faktor onesnaženja odpadne vode se izračuna  s pomočjo formule:

F = f_k + f_d + f_h

F = skupni faktor onesnaženja odpadne vode

f_k = faktor komunalnega onesnaženja

f_d = skupni faktor dodatnega onesnaženja

f_h = faktor hidravlične obremenitve

Parametri, ki se upoštevajo pri izračunu faktorja dodatnega onesnaženja, se določijo na podlagi opravljenih  prvih  s predpisi določenih meritev. 

V primeru, da nobena od nečistoč ne presega zakonsko določenih vrednosti, se za izračun upošteva f_d=0.

Če je  komunalni  faktor onesnaženja manjši od 1, se v formuli za izračun upošteva vrednost f_k =1.

Če je skupni faktor onesnaženja manjši od 1, se v formuli za izračun  upošteva F = 1.

73. člen

Upravljavec vsem uporabnikom  izstavlja mesečne račune. Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti obvezosti.

Če uporabnik obveznosti ne poravna v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, v katerem mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec prekine dobavo vode ali pa mu začasno prekine izpust v javno kanalizacijsko omrežje.

74. člen

Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja ima pravico, da v petnajstih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila.

Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 30 dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v sedmih dneh po pisnem odgovoru, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina začasno prekine dobava vode, oziroma onemogoči odvajanje odpadne in padavinske vode v javno kanalizacijsko omrežje.

Začasna prekinitev opravljanja storitve

75. člen

Upravljavec lahko s predhodno vročenim pisnim opozorilom prekine dobavo vode, oziroma odvajanje odpadne in padavinske vode, če se s tem ukrepom ne ogrozi okolja ali ostalih uporabnikov javnega kanalizacijskega omrežja:

a)     če je bil priključek na kanalizacijsko omrežje izveden brez soglasja upravljavca ali v nasprotju z njim, ali če uporabnik brez soglasja upravljavca spremeni način izvedbe priključka,

b)     če uporabnik onemogoča pooblaščenim delavcem upravljavca odčitavanje, zamenjavo in pregled  merilca pretoka,

c)     če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na merilcu pretoka ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,

d)     če uporabnik upravljavcu onemogoči  izvajanje nujnih vzdrževalnih del,

e)     če je prostor, kjer se nahaja obračunski vodomer nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati količine porabljene vode,

f)      če uporabnik ne vzdržuje merskega mesta in v njem instalirane merilne opreme,

g)     če uporabnik z odvodom odpadne vode ogrozi kvaliteto pitne vode,

h)     če kvaliteta odpadne vode ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,

i)       če uporabnik v fekalni sistem nedovoljeno odvaja meteorno, drenažno ali izvorno vodo,

j)      če uporabnik, ki mora izvajati redni monitoring, upravljavcu ne predloži analize odpadne vode ali če te analize ni opravil pooblaščen laboratorij,

k)     če se uporabnik ne priključi na javno kanalizacijo v skladu  s pogoji  tega odloka,

l)       če uporabnik ne plača računa niti v roku 7 dni po prejemu pisnega opomina.

Dobava vode ali odvajanje odpadne in padavinske vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica prekinitve.

76. člen

V primeru obnove in izvedbe rednih vzdrževalnih del ima upravljavec pravico brez povračila škode začasno prekiniti odvajanje in čiščenje odpadne ter padavinske vode.

Če prekinitev traja več kot 16 ur in vzrok prekinitve ni višja sila, uporabnik lahko zahteva, da mu upravljavec uredi začasno odvodnjavanje odpadne vode.

77. člen

Kot višja sila se upoštevajo nepredvidljive okvare in motnje delovanja na objektih in napravah javne kanalizacije zaradi poplav, potresa, zemeljskega premika, udora, eksplozije, požara, daljšega izpada električne energije, terorističnega dejanja in podobno. V tem primeru mora upravljavec ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

78. člen

Ob vsaki začasni prekinitvi odvajanja in čiščenja odpadne vode mora upravljavec o tem pisno ali preko sredstev javnega obveščanja obvestiti vse prizadete uporabnike, pri čemer mora obvezno navesti čas, dolžino trajanja prekinitve, način ravnanja z odpadno vodo v času prekinitve in posledice v primeru neupoštevanja tega navodila. Prav tako je dolžan obvestiti tudi vse ostale osebe, ki niso neposredno priključene na javno kanalizacijo,  bi pa v času prekinitve lahko utrpele morebitno škodo.

79. člen

Uporabniku v času trajanja  prekinitve  ni dovoljeno izpuščati vode v javno kanalizacijsko omrežje in je odgovoren za vso neposredno in posredno škodo, ki bi nastala s tem dejanjem.

Kazenske določbe

80. člen

Z globo do 350.000,00 SIT se kaznuje za prekršek upravljavec:

a)     če ne vzdržuje objektov in naprav javne kanalizacije kot to določajo 13.,14. in 15. člen tega odloka,

b)     če v nasprotju s 15. členom ne opravi kontrole objektov in naprav javne kanalizacije, ko je to nujno potrebno,

c)     če ne dopusti priključitve na javno kanalizacijo kot to določajo 20., 33., 36. in 41.  člen tega odloka,

d)     če ne izvaja praznjenja in čiščenja grezničnih odplak kot to določa 51. člen tega odloka,

e)     če prekine odvajanje  brez obvestila, to je  v nasprotju s 75. in 78. členom tega odloka,

f)      če obračunava storitev odvajanja in čiščenja v nasprotju z določili tega odloka.

Z globo do 100.000,00 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

81. člen

Z globo do 350.000,00 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik:

a)     če ne izpolnjuje obveznosti navedenih v 13., 15. in 17. členu tega odloka,

b)     če nasprotju z 8. in 49. členom tega odloka v javno kanalizacijo odvede  prekomerno količino vode, s tem povzroči nevarnost poplav in zmanjšuje učinek čiščenja odpadne vode,

c)     če v nasprotju z 18. in 50 členom tega odloka v javno kanalizacijo odvaja snovi, ki v prekomerni količini škodujejo okolju, javni kanalizaciji in delavcem, ki delajo na vzdrževanju kanalizacijskega omrežja,

d)     če v nasprotju z 18. členom tega odloka odvaja odpadno fekalno ali tehnološko vodo v meteorni kanal oziroma izvorno, drenažno ali meteorno vodo v fekalno kanalizacijsko omrežje, 

e)     če ne izvaja rednega monitoringa kot to določa 19. člen  tega odloka,

f)      če v nasprotju z 20. in 44. členom tega odloka nedopustno posega v objekte in naprave javne kanalizacije ali v interno kanalizacijo drugih uporabnikov,

g)     če se ne priključi na javno kanalizacijsko omrežje  kot to določata 32. in 53. člen tega odloka,

h)     če v nasprotju s 52. členom tega odloka odpadno vodo in goščo iz greznic  odvaža na javne ali kmetijske površine,  oziroma neposredno odvaja v površinske ali podzemne vode,

i)       če ne uredi merskega mesta kot to določajo 47., 61., 62. in 65. člen tega odloka,

j)      če v nasprotju s 15., 48. in 61. členom tega odloka pristojni inšpekcijski službi, upravljavcu ali  izvajalcu monitoringa onemogoča dostop do kanalizacijskega priključka in merskega mesta. 

Z globo do 100.000,00 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

Z globo do 100.000,00 SIT se kaznuje za prekršek tudi posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

Končne določbe

82. člen

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil izvaja pristojna inšpekcijska služba varstva okolja, upravljalec kanalizacije in naprav za čiščenje in odvajanje vode ter pristojni organ Občine Cerklje na Gorenjskem.

83. člen

Upravljavec je dolžan v roku enega leta od uveljavitve tega odloka izdelati pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javne kanalizacije za območje Občine Cerklje na Gorenjskem.

84. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Cerklje na Gorenjskem.

Številka:03201-01/2005-06

Datum: 05. 05. 2005

Občine Cerklje na Gorenjskem

Župan

Franc Čebulj, l.r.