Na podlagi 24., 27., 29., 31., 33., 43. in 73. člena Zakona o urejanju prostora ( Ur. l. RS št. 110/02, 08/03 – popravek in 58/03-ZZK-1 ), 31. člena Statuta Občine Komenda ( Ur. l. RS št. 37/99, 83/99 in Uradne objave Glasila Občine Komenda št. 01/01) in dne 24. 04. 2006 sprejetega Programa priprave lokacijskega načrta KO5 HIPODROM / ŠPORTNO SREDIŠČE (Uradne objave Glasila Občine Komenda št. 06/06) je Občinski svet Občine Komenda na svoji 7. seji dne 28. 06. 2007 sprejel

ODLOK

O LOKACIJSKEM NAČRTU OBMOČJA

KO5 HIPODROM / ŠPORTNO SREDIŠČE

I.    SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

( predmet in podlaga za lokacijski načrt )

S tem odlokom se ob upoštevanju Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kamnik, 1986 – 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986 – 1990, za območje Občine Komenda – v nadaljevanju: Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana občine Komenda (Uradne objave Glasila Občine Komenda, št. 12/03, 04/04 in 06/04), sprejme lokacijski načrt območja KO5 HIPODROM / ŠPORTNO SREDIŠČE – v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt. Lokacijski načrt je izdelal UB, Urbanistični biro, družba za urejanje okolja, d. o. o., iz Kamnika pod številko projekta 07/2006 v oktobru 2006 in ga dopolnil v maju 2007. Skladno odločbi MOP RS št. 35409-114/2006 z dne 07. 06. 2006 v postopku priprave lokacijskega načrta ni potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje.

2. člen

( vsebina in namen lokacijskega načrta )

Lokacijski načrt določa urbanistične in krajinske rešitve načrtovane prostorske ureditve športnega središča z obstoječim hipodromom, lokacijske in tehnične pogoje ter usmeritve za projektiranje in gradnjo objektov in zunanjih površin ter druge pogoje, zahteve in ukrepe za izvedbo načrtovanih rešitev.

3. člen

( sestava lokacijskega načrta )

Lokacijski načrt sestavlja besedilo in kartografski del.

(A) Besedilo sestavljajo:

I. Splošne določbe.

II. Opis območja KO5 hipodrom / športno središče:

(1)          opis prostorske ureditve,

(2)          ureditveno območje.

III. Umestitev prostorske ureditve:

(1)          opis vplivov in povezav s sosednjimi območji,

(2)          namembnost območja lokacijskega načrta,

(3)          opis rešitev načrtovanih objektov in površin.

IV. Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo:

(1)          usmeritve za urbanistično oblikovanje,

(2)          usmeritve za arhitektonsko oblikovanje,

(3)          usmeritve za krajinsko oblikovanje.

V. Zasnova gospodarske infrastrukture:

(1)          prometno priključevanje območja (navezava na center Komende in Goro),

(2)          prometno urejanje znotraj območja,

(3)          splošna merila in pogoji komunalnega urejanja,

(4)          odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,

(5)          oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje,

(6)          oskrba s plinom,

(7)          oskrba z električno energijo,

(8)          telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez,

(9)          ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje,

(10) roki za infrastrukturno opremljanje.

VI. Rešitve in  ukrepi za varstvo okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin:

(1)          splošni pogoji varovanja okolja,

(2)          tla,

(3)          rešitve in ukrepi za varstvo drevesne vegetacije,

(4)          ukrepi za zaščito voda,

(5)          varovanje naravnih vrednot,

(6)          varovanje kulturne dediščine,

(7)          varstvo pred hrupom,

(8)          varstvo zraka.

VII. Rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:

(1)          varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom.

VIII. Etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje lokacijskega načrta:

(1)          etapnost izvedbe,

(2)          splošne obveznosti v času gradnje, monitoring in organizacija gradbišča,

(3)          razmejitev financiranja prostorske ureditve,

(4)          dovoljena odstopanja.

IX. Posegi izven območja lokacijskega načrta:

(1)          promet,

(2)          komunalna in energetska infrastruktura.

X. Seznam prilog k lokacijskemu načrtu.

XI. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta.

XII. Končne določbe.

(B) Kartografski del sestavljajo načrti namenske rabe prostora, ureditvenega območja z načrtom parcelacije in umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji in sicer podrobneje:

1. Načrt namenske rabe prostora:

2. Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije:

3. Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji:

II.        OPIS OBMOČJA

4. člen

( opis prostorske ureditve )

Z lokacijskim načrtom se določajo merila in pogoji za prostorske ureditve oziroma stavbe konjeniškega kluba, večnamenskega objekta tribun ob nogometnem stadionu, premostitev vodotokov ter gradnjo in prenovo športnih objektov, parkovnih ureditev, prometnic in parkirišč.

Območje se nahaja neposredno ob centru naselja Komenda in se razteza proti vzhodu vse do Knežjega potoka.

5. člen

( ureditveno območje )

Ureditveno območje lokacijskega načrta s svojimi petimi generalnimi funkcionalnimi celotami dejavnosti obsega parcelne številke oz. dele parcelnih številk, vse k. o. Kaplja vas, ki so razvidne iz kartografskega dela lokacijskega načrta, načrti št. 1/4 ( Geodetski načrt – Geodetski biro Apolonij, d. o. o., junij 2006 ), 2/1 ( Ureditveno območje s prikazom površin načrtovanih trajnih in začasnih objektov ) in 2/3 ( Ureditveno območje z mejo in lego v širšem območju ).

Površina novo načrtovanih ureditev območja KO Hipodrom / Športno središče znaša 12,60 hektara.

Območje, ki je predmet urejanja s tem lokacijskim načrtom, je z zahodnim robom prislonjeno ob sam center Komende, s treh strani ga omejuje strnjena stanovanjska pozidava, na vzhodu pa se odpira na komplekse kvalitetnih kmetijskih površin.

III.       UMESTITEV PROSTORSKE UREDITVE

6. člen

( opis vplivov in povezav s sosednjimi območji )

Načrtovana prostorska ureditev pretežno športnih, parkovnih, rekreativnih in prometnih programov je vpeta v širši kontekst prometnih, energetskih, komunalnih in drugih navezav na sosednja območja, hkrati pa njeno funkcioniranje povzroča določene, za bivanje in delo nebistvene vplive na sosednja območja. Lega v širšem območju določa urbanistični koncept, ki omogoča blage prehode dejavnosti športa preko zelenih večnamenskih površin v obstoječe robne stavbne, kmetijske in obvodne površine.

Izven ureditvenega območja lokacijskega načrta, opredeljenega v predhodnem členu tega odloka, se s tem odlokom ureja tudi območja novogradenj prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture za potrebe funkcioniranja območja KO5. Za zagotovitev komunalne opremljenosti je potrebno območje urejanja priključiti na komunalno in energetsko infrastrukturo, ki se nahaja izven ureditvenega območja. Poteki teh priključkov so določeni v kartografskem delu lokacijskega načrta. V ureditveno območje je vključen tudi del garažne kleti  ( Fe PI2/3 ) sosednjega večstanovanjskega objekta.

Poleg navedenih zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja lokacijskega načrta možno dodati ali izvzeti tudi druge parcelne številke, če se v postopku priprave projektne dokumentacije komunalne infrastrukture na podlagi strokovno preverjenih rešitev izkaže to za potrebno.

7. člen

( namembnost območja lokacijskega načrta )

Ureditveno območje z oznako KO5 Hipodrom / Športno središče je kot že oznaka pove, namenjeno zagotovitvi zadostnih površin za šport in rekreacijo na prostem, deloma tudi v obeh stavbah v območju, za zagotovitev zadostnih površin za mirujoči promet, upoštevajoč potrebe tudi javnih ustanov ob robu območja ter nenazadnje organizacij prometnih površin, ki omogočajo kvaliteten dostop v in preko območja urejanja.

Površine znotraj območja so v skladu s pretežno dejavnostjo razdeljene na pet funkcionalnih celot, ki se programsko dele na posamezne funkcionalne enote. Osrednji dve sta funkcionalni celoti FCHI in FCŠP: prva združuje programe hipodroma ter vzreje in vadbe konj, druga pa športne programe iger z žogo ter v zaprtem delu servisne in pomožne prostore ter površine vodnih športov. Nanju se navezujejo programi funkcionalne celote FCRV, rekreacije in parkovnih ureditev ob vodotoku. Vse zgoraj opredeljene celote povezuje celota FCPI prometne infrastrukture, preko območja pa potekata tudi dva potoka, ki sta opredeljena v funkcionalni celoti FCVD.

8. člen

( opis načrtovanih rešitev objektov in površin )

Zasnova razvoja športnega središča s hipodromom sledi planskim usmeritvam občine in je hkrati v celoti usklajena tudi s konceptom strategije prostorskega razvoja občine Komenda. Koncept upošteva obstoječe danosti hipodroma, ki ga ohranja in mu omogoča sanacijo, nanj pa na vzhodu preko načrtovane brvi navezuje funkcionalne površine konjeniškega kluba z objektom hlevov, izpustom za konje ter pripadajoči del površin mirujočega prometa. V podaljšku je organiziran športni fokus celotne urbanistične zasnove Komende z nogometnim igriščem, atletsko stezo ter več igrišči za preostale igre z žogo. Med obsežnimi parkirnimi površinami, ki dele športno središče od kompleksa hipodroma in centralnim nogometnim igriščem, je lociran vzdolžno poudarjen večnamenski objekt, ki prvenstveno, v delu obrnjenem proti vzhodu, služi tribunam ob nogometnem igrišču, v preostalem delu volumna pa združuje prostore garderob, sanitarij ostalih pomožnih prostorov ter deloma lokalov in pisarn, v južnem delu pa je namenjen zimskemu bazenu z wellness centrom.

Preko območja potekata dve ključni prometnici: prva primarna ob Knežjem potoku napaja parkirne površine s severa in juga, druga prečna pa predstavlja poudarjeno peš povezavo centra Komende s šolo in domom starejših. Južno od slednje se ob vodotoku načrtujejo pešpoti in sprehajalne poti v naravnem zelenem okolju.

Podrobnejši prikazi so predstavljeni na ustreznih načrtih kartografskega dela.

IV.       LOKACIJSKI POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO

9. člen

( usmeritve za urbanistično oblikovanje )

Programi lokacijskega načrta se umeščajo v do sedaj urbanistično še ne artikuliran prostor, zato koncept sledi nadaljevanju iztekov in povezav robnih programov ob območju obravnave. Določa se poudarjena prometna povezava vzhod – zahod z radialno umeščeno prometnico med centrom naselja in načrtovanim domom starejših, ki je namenjena pretežno peš povezavi družbenih programov obeh fokusov urbanistične zasnove naselja, to je upravnih in sakralnih funkcij na zahodu z osnovnošolskimi in domom starejših. Nanjo se s severa navezujejo športno rekreativni programi na prostem, z juga pa sprehajalne poti ob vodotoku. Večjih urbanističnih akcentov, razen večnamenskega objekta tribun, se v prostoru ne določa.

10. člen

( usmeritve za arhitektonsko oblikovanje )

Odlok o lokacijskem načrtu poleg urbanističnih določa tudi arhitektonska načela oblikovanja stavb in igrišč.

(1) Stavbi v območju sta dve: večnamenski objekt tribun ob nogometnem igrišču ter objekt konjeniškega kluba na površinah ob hipodromu, dodatno pa se pod prometnico v FePi2/3 dopušča možnost zaokrožitve kletne etaže stanovanjskega kompleksa centra Komende.

(1a) Večnamenski objekt tribun je tlorisnih dimenzij 20,0 m × 166,0 m z višino, prilagojeno standardnim višinam pokritih tribun ob igrišču. Oblikovan je enotno, sodobno, z zaključenimi stranskimi stranicami, ki nakazujejo maso objekta ter z načeloma ravno streho v minimalnem naklonu v smeri parkirišč.

(1b) Objekt konjeniškega kluba se v oblikovnem smislu prilagaja večnamenskemu objektu tribun, je tlorisnih dimenzij 12,0 m × 37,0 m osnovnega dela objekta z možnostjo izvedbe pravokotnega aneksa na jugu, kleti in prvega nadstropja oz. mansarde.

(2) Urejanje igrišč sledi grafičnim prikazom kartografskega dela lokacijskega načrta s tem, da se določa oblikovno enotno oblikovanje ograj, urbane opreme ob igriščih in svetil javne razsvetljave, z izjemo reflektorskih stolpov ob centralnem nogometnem igrišču.

(3) Usklajenost projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z določili usmeritev za oblikovanje iz tega odloka potrdi pripravljavec pred izdajo gradbenega dovoljenja.

11. člen

( usmeritve za krajinsko oblikovanje )

Lega območja narekuje, da se krajinskemu oblikovanju posveča posebna pozornost. Ker preko območja potekata dva vodotoka, se ob njiju ohranja pas avtohtonega obvodnega zelenja, oziroma se v delih, kjer je to zaradi načrtovalskih posegov to potrebno, po zaključku del avtohtona vegetacija ustrezno sanira. Vzdolž vseh ključnih prometnic se določa obojestransko zasaditev visokorasle linijske drevesne vegetacije. Ob robovih športnih programov se določajo urejene zelenice, ki se glede na programe ob njih zatrave in redno vzdržujejo oz. se zasade z grmičevjem. Robna funkcionalna enota Fe ŠP2/1 se glede na svojo lego programsko in oblikovno ureja v skladu s konceptom doma starejših, ki je načrtovan južno, neposredno ob funkcionalni enoti.

Posebni ukrepi varstva narave v skladu s smernicami pristojnega zavoda za varstvo narave niso potrebni.

V.         ZASNOVA GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE

12. člen

( prometno priključevanje območja – navezava na center Komende in Goro

 ter prometno urejanje znotraj območja )

Območje leži na stičišču več prometnic, ki jih s svojimi programi še dodatno osmišlja. Določa se izvedba primarne peš povezovalne prometnice ob Knežjem potoku, ki omogoča dostop iz smeri naselja Gora in iz smeri šole. Na njej se na odseku ob športnem igrišču določa postavitev ustrezno nameščenih talnih ovir oz. fizične zapore tranzitnega prometa z možnostjo prevoza intervencijskih vozil. Nadalje se določa izvedba sekundarne prometnice z ločeno pešpotjo ob njej, ki se na zahodu preko mostu navezuje na rekonstruirano prometnico ob hipodromu, na jugu pa pravokotno na primarno prometnico. Na severovzhodu se kot dovozna prometnica na centralne parkirne površine določa terciarna cesta. Vse prometnice so opremljene s pločniki za pešce, ustreznim odvodnjavanjem ter prometno signalizacijo.

V funkcionalni celoti FC RV prepleta rekreacije ob vodotoku je določen sistem urejenih sprehajalnih poti, ki površinam ob vodotoku dajejo dodatno dvonamensko rabo. Mirujoči promet v območju je organiziran na dveh večjih površinah. Prva, na kateri je načrtovana glavnina parkirnih mest, se kot osrednja parkirna površina nahaja neposredno ob objektu tribun in je namenjena tako programom športnega dela na vzhodu kot dejavnosti hipodroma. Druga, ki omogoča sekundarno parkiranje vozilom, leži ob južnem vstopu v območje in služi ob večjih dogodkih tudi aktivnostim šole oz. doma starejših.

13. člen

( splošna merila in pogoji komunalnega urejanja )

Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in so v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih gospodarskih infrastruktur.

V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne odmike med infrastrukturnimi vodi ter pogoje in smernice za priključitev na obstoječe sisteme komunalne infrastrukture. Obenem se dovoljujejo posegi izven območja urejanja ( vplivno območje za infrastrukturo ), potrebni za opremljanje območja urejanja.

Vse sekundarno razvodno omrežje mora biti medsebojno usklajeno, izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic. Pod asfaltiranimi površinami je treba vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.

Načrtovana komunalna oprema gradbenih parcel obeh stavb v območju obsega: dovoz, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, komunalno in meteorno kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo, telefon in plin.

Obe stavbi je potrebno obvezno priključiti na elektriko, vodovod in kanalizacijo, vse gradbene parcele pa morajo imeti priključek na javno cesto.

14. člen

( odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda )

Za odvodnjavanje območja hipodroma / športnega središča se določa ločen sistem kanalizacije. Fekalne vode iz vseh objektov se vodijo po ločeni vodotesni kanalizaciji v javni fekalni kanal. 

Za odvodnjavanje meteorne vode se zgradi meteorna kanalizacija. Meteorno vodo je potrebno odpeljati v odprte odvodnike obeh vodotokov oz. se jo ponika. Vodo s streh, vozišč in hodnikov za pešce se preko meteorne kanalizacije vodi direktno v odvodnik oz. ponikanje, vodo s parkirišč in dvorišč pa se priključi na meteorni kanal preko ustreznih lovilcev olj.

15. člen

( oskrba z pitno vodo in hidrantno omrežje )

Za oskrbo s pitno vodo je potrebno upoštevati strategijo vodooskrbe v občini Komenda.

Območje hipodroma / športnega središča bo napajano iz javnega vodovodnega omrežja. Ob območju urejanja je že zgrajeno vodovodno omrežje, na katerega se območje priključuje preko sekundarnega povezovalnega voda. Glede na velikost posameznih požarnih sektorjev se določa ustrezna požarna obremenitev. Zaradi tega je potrebno zgraditi napajalni in notranji krožni vod. Za požarno zaščito se določa nadtalne hidrante na medsebojni razdalji do 80 m. Oba objekta bosta preko priključkov priključena na glavni vod.

16. člen

( oskrba s plinom )

Ogrevanje obeh objektov je določeno fazno. Do izgradnje sistema plinifikacije se objekta oskrbujeta z utekočinjenim naftnim plinom preko internih plinskih cistern ob objektih, kasneje pa se, v primeru ugotovitve smiselnosti navezave na sistem plinifikacije, vključita v sitem centralne oskrbe z zemeljskim plinom.

17. člen

( oskrba z električno energijo )

Preko obravnavanega območja potekajo obstoječi SN in NN elektro vodi, v jugozahodnem delu ob hipodromu pa se nahaja tudi obstoječa TP.

Za potrebe gradnje stavbnega kompleksa centra Komende se določa prestavitev in razširitev obstoječe TP, ki bo po prestavitvi locirana tik ob območju. Od tu se v območju infrastrukturnih koridorjev vodijo NN vodi do obeh objektov. Za potrebe dejavnosti športnih programov se v večnamenskem športnem objektu ob nogometnemu igrišču določa postavitev nove TP.

Na območju celotnega kompleksa hipodrom / športno središče je potrebno urediti tudi javno razsvetljavo. Tipi svetilk in kandelabrov se določijo enotno. Svetilke morajo biti razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Razvod kablov javne razsvetljave se izvede v kabelski kanalizaciji elektroenergetskega razvoda. Prižigališča se določi v posameznih prosto stoječih omaricah ločeno za območja posameznega sklopa dejavnosti.

V celotnem območju se določi uvlačenje NN kablovodov v ustrezno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški. Pri dimenzioniranju kabelske kanalizacije je potrebno zagotoviti zadostno število rezervnih cevi zaradi možnosti nadaljnje širitve mreže; ob ceveh je potrebno položiti tudi cevi zaradi predvidenega daljinskega upravljanja TP-jev. Celoten nizkonapetostni razvod kot tudi razvod javne razsvetljave bo izveden z uporabo ustreznih zemeljskih kablov. Za potrebe razvoda NN kablov se po območju izvede ustrezna obetonirana kabelska kanalizacija z ustreznimi tipskimi betonskimi jaški, opremljenimi z litoželeznimi pokrovi. V jarek kabelske kanalizacije se položi tudi morebitni pocinkani valjanec za potrebe ozemljitev in opozorilni trak. Natančno število potrebnih cevi kabelske kanalizacije, število in tip jaškov, bo določeno v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v načrtu za izvedbo. Pri morebitnem približevanju ali križanju ostalih komunalnih naprav z elektro kabelsko kanalizacijo je potrebno upoštevati navodila DES in soglasja prizadetih upravljavcev.

18. člen

( telekomunikacijo omrežje in omrežje zvez )

Območje glede na dejavnost ne potrebuje obsežnih omrežij. Omrežje zunanjih TK povezav zajema  interne  kabelske  povezave  med  objektoma  in  navezavo  na zunanja javna omrežja

( Telekom, KKS ). Upoštevajoč namembnost obeh funkcionalnih enot z objektoma znotraj območja bodo določene potrebe po zunanjih TK priključkih na javno TK omrežje.

Vse kabelske povezave znotraj območja bodo izvedene v ceveh kabelske kanalizacije, zato bodo perspektivne potrebe uporabnikov po dodatnih storitvah ali priključkih izvedljive z naknadnimi  dodatnimi  povezavami  v  kabelski   kanalizaciji.  Za potrebe drugega operaterja

( KKS ) ali interne kabelske povezave ( CNS, video, ... ) se v kabelski kanalizaciji predvidijo ločeni jaški in svoje cevi.

19. člen

( ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje )

Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo. Javna higiena se zagotavlja z zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih gradbenih parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene organizacije. Na območju transporta zabojnikov je potrebno cestne robnike pogrezniti.

20. člen

( roki za infrastrukturno opremljanje )

Investitor je v sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje posameznih gospodarskih javnih služb dolžan, da na podlagi izdelanega programa opremljanja zemljišč zgradi, prestavi, zamenja   oz.  zaščiti   infrastrukturne   objekte,   naprave  in  vode  v  in  ob območju urejanja

( ureditveno in vplivno območje ) predhodno oziroma sočasno z izgradnjo območja hipodroma / športnega središča.

VI.       REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE

NARAVE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN

21. člen

( splošni pogoji varovanja okolja )

Obe stavbi morata biti načrtovani v skladu s prepisi o mehanski odpornosti in stabilnosti, požarni varnosti v stavbah, o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah ter ostalo veljavno zakonodajo. Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati, da ne bo prisotnih negativnih vplivov na okolje.

Vsi objekti, tako obe stavbi kot parterne ureditve, morajo biti načrtovani tako, da na nepremičninah v okolici nameravane gradnje pri uporabi ali obratovanju ne bo prihajalo do nesprejemljivega tveganja za nastanek nezgod, kot so zdrs, padec, trčenje, opekline, udar električnega toka oziroma poškodbe zaradi eksplozije.

V času gradenj na območju je potrebno predvideti vse ukrepe, da bo obremenitev okolja s hrupom čim manjša. V času uporabe objektov na območju bo na raven hrupa na območju vplival hrup posameznih dejavnosti ter prometa in transporta. Hrup na območju urejanja z lokacijskim načrtom, ob upoštevanju veljavne zakonodaje s področja varstva pred hrupom in v skladu s planskim dokumentom občine, ne bo bistveno vplival na ravni hrupa v sosednjih območjih.

Vplivno območje posameznih objektov je potrebno pri izdelavi projektne dokumentacije zaradi dejstev in okoliščin, ki jih ob izdelavi lokacijskega načrta ni možno predvideti, po potrebi dopolniti.

Vplivno območje stavb, ki segajo izven ureditvenega območja tega lokacijskega načrta, je potrebno dopolniti pri izdelavi projektne dokumentacije.

22. člen

( tla )

Izvajanje posegov v območju urejanja bo glede na obseg načrtovanih posegov imelo delni vpliv na konfiguracijo terena ter ureditve zemeljskih mas. Zato je potrebno upoštevati s tem odlokom določene rešitve in ukrepe za varstvo tal.

(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadene čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, ki pri predpisani uporabi ne povzročajo škode za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.

(2) Posebno pozornost je treba posvetiti zgornjemu rodovitnemu delu tal, ki ga je treba namensko uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Vsako ravnanje z izkopom, predvsem odlaganjem, mora biti skladno z določili predpisov, ki določajo obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov in z določili predpisov, ki določajo ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Po končanih zemeljskih delih se takoj začnejo sanacijska in zasaditvena dela na razgaljenih površinah.

(3) V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Pri aktivnostih v času gradnje je upoštevati določila poglavja obveznosti investitorjev in izvajalcev.

23. člen

( rešitve in ukrepi za varstvo drevesne vegetacije )

Kompleks hipodroma / športnega središča posega večinoma v kmetijske površine in drevesno vegetacijo ob vodotokih. Glede na namembnost se vegetacija povsod tam, kjer je to za izvedbo načrtovanih rešitev potrebno, krči. Investitor mora upoštevati optimalno nadomeščanje ekološke infrastrukture in pogojev za socialne funkcije obvodne vegetacije. Konkretizacija rešitev se opredeli na prostih površinah znotraj ureditvenega in vplivnega območja urejanja ( renaturacija devastiranih predelov in linijske obcestne zasaditve ).

24. člen

( ukrepi za zaščito voda )

Ker so posegi predvideni ob sorazmerno občutljivem območju dveh vodotokov, je smiselno pri načrtovanju in izvedbi upoštevati sledeče usmeritve:

(1.)  Vsi posegi v prostor naj bodo načrtovani in projektirani tako, da ne pride do čezmernega poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda ter hkrati tako, da vplivov voda, vključno eventualnih visokih voda, ne bo imel negativnih vplivov na objekte. Opredelitev ukrepov je določena v drugem odstavku 29. člena tega odloka.

(2.)  Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z zakonodajo. Ker bodo odpadne padavinske vode z območja lokacijskega načrta v delih, kjer površine niso ozelenjene ( manjši del, ob objektih ) kanalizirane in speljane v  struge vodotokov, je potrebno v fazi priprave projektne dokumentacije zagotoviti naslednje:

-          število izpustov v vodotok naj bo čim manjše,

-          izpustna glava iztoka kanala padavinskih voda v strugo vodotoka mora biti oblikovana pod naklonom brežine in ne sme segati v svetli profil vodotoka,

-          po potrebi mora biti izpustna glava opremljena s povratno zaklopko,

-          na območju iztoka mora biti struga oziroma brežina vodotoka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo, kar mora biti v projektni dokumentaciji tekstualno in grafično ustrezno obdelano in prikazano.

(3.)  Vse odpadne vode morajo biti priključene na javni kanalizacijski sistem.

(4.)  Gradnja na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega 5 m od meje vodnega zemljišča, je prepovedana, razen v primerih, navedenih v 37. in 201. členu Zakona o vodah. Kot mejo vodnega zemljišča je treba šteti zgornje robove brežin vodotokov. Znotraj priobalnega zemljišča se zahteva tudi ohranitev obstoječe višine terena zaradi vsaj delne ohranitve poplavnega območja.

(5.)  Gradnja premostitvenih objektov v območju vodotokov mora biti načrtovana tako, da ne posega v pretočni profil vodotoka, ne povzroča lokalne zožitve struge in mora premostiti strugi v celoti brez vmesnih opornikov. Svetla odprtina premostitvenih objektov mora zagotoviti prevodnost 100-letnih visokih voda z varnostno višino minimalno 50 cm nad koto gladine stoletne visoke vode.

(6.)  Na vodnih zemljiščih so dovoljena vzdrževalna dela v smislu zagotavljanja varstva pred  škodljivim delovanjem voda in poplavne varnosti, pri čemer je potrebno pri načrtovanju dosledno upoštevati določila 5. člena ZV-1.

(7.)  Za čas gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda ali podtalnice, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi, morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje.

(8.)  Zagotoviti je potrebno, da se po končani gradnji odstranijo vsi za potrebe gradnje postavljeni provizorji in odstranijo vsi ostanki začasnih deponij. Predvideti je potrebno ustrezno krajinsko ureditev vseh eventualno prizadetih površin.

25. člen

( varovanje naravnih vrednot )

Skladno ugotovitvam na terenu ter smernicam ZRSVN, Območne enote Kranj, na področju hipodroma / športnega središča ni naravnih vrednot, zato varovanje teh ni potrebno. Kljub temu z vidika krajinske podobe obvodnih ureditev lokacijski načrt določa ohranjanje avtohtone vegetacije oz. v delih, kjer je potrebno zaradi načrtovanih posegov krčiti obvodno vegetacijo, le-to smiselno nadomestiti.

26. člen

( varovanje kulturne dediščine )

Na območju, ki ga obravnava lokacijski načrt hipodrom / športno središče, se delno nahaja enota kulturne dediščine z oznako EŠD15119 Komenda – Naselbina na Krtini, območje pa hkrati leži v vplivnem območju prostorsko varovane kulturne dediščine z oznako EŠD231 Komenda – Cerkev sv. Petra v Komendi, zato se priporoča, da se ob izvedbi načrtovanih posegov predhodno izvede arheološki  pregled po metodi SAAS, konkretizacijo projektnih rešitev pa prilagodi rezultatom arheološkega pregleda.

27. člen

( varstvo pred hrupom )

Območje je v prostor umeščeno tako, da ne povzroča čezmernih obremenitev bivalnega in delovnega okolja. Na ključnih robnih delih je načrtovan pas visoke drevesne vegetacije, ki vizualno in protihrupno varuje neposredno okolje.

28. člen

( varstvo zraka )

Vsi ukrepi zelenih barier ob vodotokih imajo tudi funkcijo varovanja pred prašnimi usedlinami (hipodrom), delno pa ima to funkcijo tudi ostala zasaditev v prostoru lokacijskega načrta. Med obratovanjem športnih programov dodatni zaščitni ukrepi niso potrebni.

Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:

(1.) zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih;

(2.) preprečevanje prašenja odkritih delov trase in gradbišča: vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča in

(3.) sprotno kultiviranje območja večjih posegov.

VII.      Rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

29. člen

( varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom )

Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine. Zagotovljeni so tudi zadostni odmiki med objektoma za preprečitev prenosa požara oziroma zagotovljeni ustrezni drugi ukrepi ( požarna ločitev ). Na vodovodnem omrežju bo zaradi zagotovitve zadostne količine požarne vode zgrajeno hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti. V projektnih rešitvah za realizacijo programov mora biti v nadaljnjih fazah zagotovljena eliminacija negativnih vplivov eventualno visokih voda na objekte, bivanje in delo v območju.

Za zaščito pred vplivi visokih voda Knežjega potoka in Pšate je potrebno koto pritličja objektov ( tribune, hlevi ) izvesti na 337,00 m n. m. Ostali teren ( parkirišča, dovozne poti, sprehajalne poti ter sama igrišča) je treba pustiti na obstoječih višinah oz. jih je izvesti s čimmanjšim nasipavanjem in dviganjem terena, tako da ne predstavljajo umetne bariere poplavnim vodam Pšate. Teren med obstoječim hipodromom in predvidenim parkiriščem je treba pustiti kot inundacijsko površino, dostopno pod do hipodroma pa izvesti na obstoječi višini terena tako, da ne bo ustvarjala zajezbe.

VIII.     Etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje lokacijskega načrta

30. člen

( etapnost izvedbe )

Lokacijski načrt območja KO5 se izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka skupina programov predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape, oziroma, če je to za koncept urejanja nujno, tudi predhodno, je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah. Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Začasne namembnosti zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah izgradnje poslovno proizvodne cone, ostajajo enake dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap.

31. člen

( splošne obveznosti investitorjev in izvajalcev )

Poleg vseh obveznosti, navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev in izvajalcev v času pred pričetkom, med gradnjo ter po izgradnji tudi:

(1)    zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

(2)    organizirati promet v času gradnje tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje bistveno ne poslabša;

(3)    odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in dejavnosti na območju;

(4)    za čas gradnje na vseh območjih dovoliti emisije hrupa zaradi vira hrupa ( gradbišče ) tako, da v dnevnem času ne bodo prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za stopnje varovanja pred hrupom, kot so določene za posamezna območja, pri čemer se za oddaljenost vira hrupa šteje geometrijsko središče oziroma pravokotna oddaljenost od gradbišča;

(5)    vzdrževati vegetacijske pasove ob vodotokih, ki so element krajinskega urejanja, istočasno pa imajo tudi funkcijo pred onesnaženjem neposrednega okoliškega prostora;

(6)    zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;

(7)    sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se zaradi gradnje športnih objektov oziroma priključkov ali zaradi uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo;

(8)    začasno pridobljena zemljišča po izgradnji trase infrastrukture in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo.

Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega dovoljenja, pridobljenega pred pričetkom gradnje posamezne etape ali dela posamezne etape.

32. člen

( monitoring )

V območju KO5 Hipodrom / športno središče so načrtovane dejavnosti, katerih vpliv po realizaciji ni tolikšen, da bi bilo potrebno za njihovo spremljanje v času delovanja zagotoviti monitoring. Monitoring zato ni potreben.

33. člen

( organizacija gradbišča )

Gradbišče je omejeno na širino odkupljenega zemljišča. Za potrebe gradbišča se uporablja že obstoječe komunikacije in ustvarja čimmanj novih dovoznih poti. Gradbišče s svojimi ureditvami ne sme pomeniti dodatnih posegov v naravo ( nepotrebni poseki vegetacije, razen zagotovitve ustreznih robnih zasaditev in realizacije infrastrukture, dodatne transportne poti in deponije materiala ). Poleg vseh obveznosti, navedenih v prejšnjih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:

(1)    zagotoviti varno odvijanje prometa na obstoječem cestnem omrežju,

(2)    vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozom ali transportom med gradnjo, je treba  pred pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji pa po potrebi sanirati,

(3)    obnoviti oziroma sanirati je treba infrastrukturne vode in ostale objekte, če bo na njih pri gradnji cone zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb in

(4)    v času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči prekomerno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

34. člen

( razmejitev financiranja prostorske ureditve )

Razmejitev investicije pri izgradnji prometne, komunalne in druge infrastrukture se določi skladno s predpisi in opredeli v programu opremljanja.

35. člen

( dovoljena odstopanja )

Pri realizaciji tega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.

Dovoljena so odstopanja tlorisnih gabaritov do ? 1.00 m, pri čemer morajo biti razdalje med stavbama takšne, da zagotavljajo 45? kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov. Prav tako mora biti zagotovljen požarni odmik med stavbama in upoštevane gradbene linije.

Dovoljena odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov znotraj območja lokacijskega načrta in ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov so ? 5.00m. Dovoljena odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov, razen ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov, so lahko tudi večja, vendar ne smejo vplivati na zasnovo delov stavb, prometnih površin in zunanjo ureditev in jih je potrebno dodatno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Odstopanja iz prvega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

IX.       POSEGI IZVEN OBMOČJA LOKACIJSKEGA NAČRTA

36. člen

( promet )

Za izvedbo ustreznih prometnih navezav je potrebno izven lokacijskega načrta izvesti ustrezne priključke.

37. člen

( komunalna in energetska infrastruktura )

Za priključevanje območja na komunalno in energetsko infrastrukturo se določa komunalne koridorje izven območja lokacijskega načrta. Poteki tras in koridorjev so razvidni iz kartografskega dela lokacijskega načrta.

X.         Seznam prilog k lokacijskemu načrtu

38. člen

( priloge )

Lokacijski načrt ima naslednje priloge:

(1.) povzetek za javnost;

(2.) izvleček iz strateškega akta;

(3.) obrazložitev;

(4.) strokovne podlage;

    - geodetski načrt

    - smernice nosilcev urejanja prostora

(5). program opremljanja.

XI.       Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta

39. člen

( usmeritve )

Po realizaciji s tem lokacijskim načrtom načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora.

XII.      KONČNE DOLOČBE

40. člen

( inšpekcijsko nadzorstvo )

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor, Inšpekcija za prostor.

41. člen

( vpogled v lokacijski načrt )

Lokacijski načrt je na vpogled pri pripravljavcu, Občini Komenda, Zajčeva cesta 23, 1218 Komenda in na Upravni enoti Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik.

42. člen

( veljavnost odloka )

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Glasila Občine Komenda.

Številka: 3505-0003/2006

Datum:          20. 09. 2007 

ŽUPAN OBČINE KOMENDA

Tomaž DROLEC l.r.