Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, Ur. l. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/2000), 10. člena Statuta Občine Ruše (MUV, št. 5/99, 18/00), je Občinski svet Občine Ruše na 22. redni seji, dne 26. junija 2001, sprejel

O D L O K

o ureditvenem načrtu za središče naselja Ruše

I. uvodna določila

1. člen

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za središče naselja Ruše za območje, ki plansko predstavlja del ureditvenega območja naselja Ruše, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 340/99 v juniju 2001.

2. člen

Ureditveni načrt vsebuje:

A. TEKSTUALNI DEL

- Obrazložitev pogojev za posege v prostor

- Osnutek odloka o ureditvenem načrtu

- Pogoji in soglasja k ureditvenem načrtu

B. GRAFIČNE PRILOGE

- Izsek iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ruše M 1:5000

- Inventarizacija obstoječega stanja M 1:1000

- Navezava območja na širše prometno omrežje M 1:10000

- Valorizacija obstoječega stanja M 1:1000

- Ureditvena situacija M 1:1000

- Urbanistični in oblikovalski pogoji M 1:1000

- Osončenje M 1:1000

- Karakteristični vzdolžni in prečni prerezi M 1:1000

- Prometna situacija M 1:1000

- Situacija komunalne in energetske infrastrukture M 1:1000

- Uradna katastrska kopija M 1:1000

- Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel in objektov M 1:1000

- Tehnični elementi za zakoličenje komunalnih naprav M 1:1000

II. meja in opis območja obdelave

3. člen

Območje ureditvenega načrta obsega v Urbanistični zasnovi naselja Ruše (1988, novelirana 1994), v karti "Načini urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti", določeno pretežno centralno območje in južno ležeče območje predvideno za gradnjo hotelsko apartmajskega naselja.

Velikost območja je 22,3 ha.

Pretežno je pozidano s stanovanjsko zazidavo starega jedra naselja, blokovno pozidavo, kompleksom osnovne šole, na območju pa se nahajajo tudi upravne, javne in poslovno trgovske zgradbe.

Območje ureditvenega načrta sestavljajo naslednje parcele:

- 555, 556, 557/1, 557/2, 558, 559, 560, 561, 562/1, 562/2, 563/1, 563/2, 564, 565, 566, 567 (Sdel), 569(S del), 570, 571, 572, 573, 574, 575, 576, 577, 578, 579, 580, 581, 582, 583, 588(J del), 589, 595, 603, 604/1(J del), 616(J del), 619, 620, 621, 622, 623, 624, 625, 626, 627, 628, 629, 630, 631/1, 631/2, 632, 633, 634, 635, 637, 638, 639, 640, 641, 642, 643,644, 645, 646, 647(S del), 648(S del), 650, 651, 653(S del), 654(S del), 655, 656, 657, 658(S del), 659, 660(S del), 661, 662(S del), 663, 664(S del), 665, 666, 667, 668, 669, 670, 671, 674, 675/1, 675/2, 676, 677, 678, 679/1, 679/2, 680, 681, 682, 683, 685, 686/1, 686/2, 687, 691, 692, 693, 694, 695(J del), 697(Z del), 699, 707, 708, 709(osrednji del), 710, 714, 715, 716, 717, 718, 719, 720, 721, 722, 723, 724, 725, 726, 727, 728, 729, 730, 731, 732, 733, 734, 735, 736, 737, 738, 739, 740, 741, 742, 743, 744, 745/1, 745/2, 745/3, 746/1, 746/2, 747, 748, 749/1, 749/2, 750, 751, 831,832, 833, 834, 835, 836, 837/1, 837/2, 838/1, 838/2, 839, 840, 841, 842, 843, 944(J del), 949/2, 950/1, 950/2, 951, 952/1, 952/2, 953, 954, 955, 956, 957, 958, 959/1, 959/2, 960, 961, 962/1, 962/2, 963, 964, 965, 966, 967, 968, 969, 970, 971, 972, 973, 974, 975, 976/1, 976/2, 977, 978, 979, 980, 981, 1651, 1670, 1672, 1673, 1674, 1676 (S del), 1718, 1719/1, 1719/2(S del), 1721, 1722, 1729, 1732, 1734(S del), 1735, 1736, 1737, 1741/1, 1741/2, 1742, 1743, 1744, 1745, 1746,

- 1747, 1748, 1748, 1749, 1750, 1751, 1752, 1753, 1753, 1754/1, 1755, 1756, 1757, 1758, 1759/1, 1759/2, 1759/3, 1759/4, 1759/5, 1759/6, 1760, 1760/1, 1760/2, 1762, 1763, 1764, 1765/1, 1765/2, 1765/3, 1767, 1768/1, 1768/2, 1769, 1770, 1771, 1772, 1773, 1774, 1775(V del), 1776, 1777, 1778, 1779/1(V del), 1780, 1781, 1782, 1784, 1811, 1812(J del), 1836/2(V del), 1837/1, 1837/2, 1838, 1839/1, 1839/2, 1839/3, 1839/4, 1839/5, 1840, 1841, 1842, 1844, 1845, 1904 (S del), 2009(SZ del), 2019(Z del), 2020/2(S del), 2021(Z del), vse k.o. Ruše.

III. funkcija območja

4. člen

Obravnavano območje je centralnega značaja. Dejavnosti v območju so sledeče:

- stanovanjska,

- osnovna šola,

- poslovna,

- trgovska,

- gostinstvo in turizem,

- servisne dejavnosti,

- upravne dejavnosti,

- cerkev in

- hotelsko in počitniško naselje.

IV. urbanistični pogoji in pogoji za oblikovanje objektov

5. člen

Grafične priloge ureditvenega načrta prikazujejo:

- razporeditev obstoječih in predvidenih ter možnih nadomestnih objektov in odprtih površin,

- namembnost objektov in odprtih prostorov,

- maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov in površine odprtih prostorov,

- smeri dostopov in dovozov,

- usmeritve za prenovo grajene strukture in oblikovanje novih objektov,

- ureditev utrjenih in zelenih površin.

6. člen

Rušitve:

Objekti, predvideni za rušenje so razvidni iz grafične priloge št.4 "Valorizacija obstoječega stanja" in se nahajajo na parc. št. 626, 633, 634, 635, 638, 642, 1743, 1763, vse k.o.Ruše.

Nadomestne gradnje:

Nadomestne gradnje objektov so razvidne iz grafične priloge št.5 "Ureditvena situacija" in so predvidene na parc. št. 580, 581, 589, 595, 630, 633, 635, 640, 686/1, 686/2, 655, 657, 659, 661, 562/2, 663, 667, 668, 681, 682, 691, 741, 750, 751, 945/1, 951, 953, 954, 955, 968, 973, 974, 1718, 1721, 1732, 1735, 1751, 1759/3, 1765/2, 1776, 1778, 1780, 1781, 1782, 1784, vse k.o. Ruše.

Prenove ali rekonstrukcije:

Prenove ali rekonstrukcije objektov so razvidne iz grafične priloge št.4 "Valorizacija obstoječega stanja" in so predvidene na parc. št. 580, 589, 595, 603, 621, 629, 634, 627, 642, 644, 656, 675/1, 678, 683, 685, 687, 692, 693, 707, 708, 710, 748, 950/1, 952/2, 962/1, 962/2, 966, 976/1, 1756, 1762, 1764, 1765/1, 1775, 1743, vse k.o. Ruše.

Novogradnje:

Novogradnje so razvidne iz grafične priloge št.5 "Ureditvena situacija" in so predvidene na parc. št. 557/1, 562/1, 565, 576, 626, 633, 635, 640, 642, 686/1, 686/2, 951, 963, 969, 977, 1674, 1719/1, 1719/2, 1722, 1732, 1733, 1734, 1736, 1737, 1743, 1763, 1777, vse k.o. Ruše.

Nove ureditve odprtega prostora:

Nove ureditve odprtega prostora so razvidne iz grafične priloge št.5 "Ureditvena situacija" in so predvidene na parc. št. 625, 675, 675/2, 969, 970, 971, 975, 1763, 1811, 1837/1, 1838, 1839/3, 1839/5, 1845, vse k.o. Ruše.

OPIS NAMEMBNOSTI POSEGOV

Namembnost posegov je razvidna iz grafične priloge št.5 "Ureditvena situacija".

Spremembe namembnosti objektov so dopustne v taki meri, da ne spreminjajo ali ogrožajo pretežne namembnosti območij morfoloških enot.

Morfološka enota I. (območje stanovanjske gradnje zahodno od osnovne šole)

Območje se dopolni s stanovanjskimi dejavnostmi s prestrukturiranjem skladiščnih površin Elektra in zapolnitvijo proste parcele južno ob Falski cesti. Na območju novih stanovanjskih površin so možne stanovanjske in nemoteče dopolnilne dejavnosti.

Morfološka enota II. (območje osnovne šole)

Območje se dopolni s športnimi in rekreacijskimi površinami zahodno od šolskih zgradb. Na območju so možne kulturne, izobraževalne in socialne dejavnosti.

Morfološka enota III. (območje ob gasilskem domu)

Območje se po namembnosti ne spreminja.

Morfološka enota IV. (območje individualne stanovanjske gradnje med osnovno šolo in sedežem upravne enote)

Območje se po namembnosti ne spreminja. Na območju so možne stanovanjske in dopolnilne dejavnosti.

Morfološka enota V. (območje individualne stanovanjske gradnje zahodno od glasbene šole)

Območje se dopolni s stanovanjskimi dejavnostmi na jugu obstoječe zazidave. Na območju so možne stanovanjske in dopolnilne dejavnosti.

Morfološka enota VI. (območje centralnih dejavnosti kulturnega doma, sedeža upravne enote ter blagovnice)

Območje se po namembnosti ne spreminja, centralne dejavnosti se dopolnijo z avtopralnico. Na območju so možne centralne dejavnosti.

Morfološka enota VII. (območje individualne stanovanjske gradnje med glasbeno šolo in predvideno tržnico)

Območje se po namembnosti dopolnjuje: kulturno izobraževalne dejavnosti se zaokrožijo z umestitvijo Centra interesnih dejavnosti južno od glasbene šole, na izpraznjeni površini na vzhodu območja pa se umesti centralna dejavnost kompleksa tržnice. Na območju so možne stanovanjske, centralne in kulturne ter izobraževalne dejavnosti.

Morfološka enota VIII. (območje stanovanjske blokovne gradnje in vrtca severno od Kolodvorske ulice)

Območje se po namembnosti ne spreminja. Na njem so možne stanovanjske, vzgojnoizobraževalne in dopolnilne dejavnosti.

Morfološka enota IX. (območje pretežno stanovanjske gradnje severno od Falske ceste med blagovnico in Trgom vstaje)

Območje se po namembnosti ne spreminja. Na njem so možne stanovanjske in dopolnilne dejavnosti.

Morfološka enota X. (območje stanovanjskih in centralnih dejavnosti jugozahodno od Trga vstaje)

Območje se po namembnosti ne spreminja. Na njem so možne stanovanjske in centralne dejavnosti.

Morfološka enota XI. (območje centralnih dejavnosti na severu Trga vstaje in ob Gimnazijski ulici)

Območje se po namembnosti spreminja: proizvodni obrat se prestrukturira v stanovanjsko poslovni kompleks. Na območju so možne centralne in stanovanjske dejavnosti.

Morfološka enota XII. (območje individualne pretežno stanovanjske pozidave zahodno od Areške ulice)

Območje se po namembnosti ne spreminja. Na njem so možne stanovanjske in dopolnilne dejavnosti.

Morfološka enota XIII. (območje mešanih stanovanjskih dejavnosti med Cvetlično ulico in Mariborsko cesto ter trgom Vstaje)

Območje se po namembnosti dopolnjuje: na proste površine za obulično pozidavo se umeščajo novogradnje. Na območju so možne stanovanjske in centralne dejavnosti.

Morfološka enota XIV. (območje individualne stanovanjske gradnje južno od Cvetlične ulice)

Območje se po namembnosti ne spreminja. Na njem so možne stanovanjske dejavnosti.

Morfološka enota XV. (območje mešanih stanovanjskih dejavnosti severno od Mariborske ceste)

Območje se po namembnosti dopolnjuje: na proste površine za obulično pozidavo je možno locirati nadomestne gradnje. Na območju so možne stanovanjske in centralne dejavnosti.

Morfološka enota XVI. (območje individualne stanovanjske gradnje južno od Mariborske ceste)

Območje se po namembnosti dopolnjuje s pozidavo prostih površin. Na njem so možne stanovanjske in dopolnilne dejavnosti.

Morfološka enota XVII. (območje hotelskega apartmajskega kompleksa južno od obstoječe pozidave)

Območje je namenjeno hotelsko apartmajskemu kompleksu. Na njem so možne počitniške stanovanjske in dopolnilne dejavnosti hotelskega in apartmajskega kompleksa.

7. člen

FUNKCIONALNO OBLIKOVALSKI POGOJI

Horizontalni gabariti objektov so razvidni iz grafičnih prilog št. 5 1Ureditvena situacija1 in št. 6 "Urbanistični in oblikovalski pogoji", vertikalni gabariti pa so prikazani v grafični prilogi št. 8 1Karakteristični vzdolžni in prečni prerezi1.

Oblikovanje strešin je prikazano v grafični prilogi št.8. Za nadomestne gradnje in rekonstrukcije je potrebno smiselno povzemati višine slemena in venca sosednjih objektov.

Morfološka enota I. (območje stanovanjske gradnje zahodno od osnovne šole)

Na zahodni rob območja lociramo tri vila bloke etažnosti P+2 z možnim izkoristkom mansarde. V najjužnejšem je v pritličju možna trgovina z osnovno oskrbo. Vhodi v objekte so z južne ali vzhodne strani. Vhod v trgovino je z južne strani.

Južno ob Falsko cesto lociramo individualni stanovanjski objekt etažnosti P+1 z možnim izkoristkom mansarde. Parkirni prostori so v objektu, vhod je s severne strani.

Severno ob Falski cesti so možne nadomestne gradnje v okviru podanih gradbenih črt in meja.

Morfološka enota II. (območje osnovne šole)

Območje zahodno od osnovne šole se uredi z tekaško stezo in igrišči ter objektom slačilnic etažnosti P+M. Vhod v objekt je z vzhodne strani.

Južno od zgradb osnovne šole lociramo prizidek etažnosti P+2 z možnim izkoristkom mansarde. Vhod v prizidek je izveden v okvirju notranje funkcionalne organizacije šolske zgradbe s severa. Med novogradnjo in obstoječimi objekti je transparentna fuga veznega hodnika, ki oblikovno ločuje obe gradbeni masi.

Morfološka enota III. (območje ob gasilskem domu)

V morfološki enoti razen prometnih ureditev ni predvidenih gradbenih posegov. Območje se oblikovno načeloma ne spreminja.

Morfološka enota IV. (območje individualne stanovanjske gradnje med osnovno šolo in sedežem upravne enote)

Območje se oblikovno načeloma ne spreminja, možne so rekonstrukcije, dozidave in nadomestne gradnje v okvirju podanih in obstoječih gradbenih črt in meja.

Morfološka enota V. (območje individualne stanovanjske gradnje zahodno od glasbene šole)

Na jug območja, za obcestno zazidavo lociramo vrsto individualnih stanovanjskih objektov etažnosti P+1 z možnim izkoristkom mansarde in s pripadajočimi garažnimi objekti. Vhodi v objekte so z vzhodne oz. zahodne strani.

Ob južni strani Falske ceste so možne nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja.

Morfološka enota VI. (območje centralnih dejavnosti kulturnega doma, sedeža upravne enote ter blagovnice)

Obstoječi objekti se lahko rekonstruirajo. Na območju zahodno od blagovnice se izvedeta novogradnja avtopralnice in nadomestna gradnja hleva s spremembo namembnosti v objekt s penzionsko ponudbo.

Morfološka enota VII. (območje individualne stanovanjske gradnje med glasbeno šolo in predvideno tržnico)

Na izpraznjeno območje južno od potoka lociramo objekt tržnice in poslovnih prostorov etažnosti P+1+M. Glavnih vhodov je več, s severne in južne strani.

Na območje za glasbeno šolo lociramo objekt Centra interesnih dejavnosti etažnosti P+1+M, z vhodom s severne strani.

Na območju so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja.

Morfološka enota VIII. (območje stanovanjske blokovne gradnje in vrtca severno od Kolodvorske ulice)

Območje se razen prometnih ureditev načeloma ne spreminja.

Na območju so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja.

Morfološka enota IX. (območje pretežno stanovanjske gradnje severno od Falske ceste med blagovnico in Trgom vstaje)

Območje se razen prometnih ureditev načeloma ne spreminja.

Na območju so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja.

Morfološka enota X. (območje stanovanjskih in centralnih dejavnosti jugozahodno od Trga vstaje)

Na zahodnem robu območja se uredi parkirišče.

Na območju so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja.

Morfološka enota XI. (območje centralnih dejavnosti na severu Trga vstaje in ob Gimnazijski ulici)

Območje Trga vstaje se celovito prenovi v smislu enotnega oblikovanja proste tržne površine kot centra historičnega jedra naselja. Tlakovanje z naravnim kamnom in višinska enovitost ploščadi in ceste sta osnovni komponenti takega oblikovanja. Manjši trg se vzpostavi tudi za občinsko zgradbo kot predprostor pred vhodom v kletne prostore.

Na prestrukturiranem območju proizvodnega obrata Alchrom lociramo tri stanovanjske vila bloke etažnosti P+2 z možnim izkoristkom mansarde, vhodi z zahodne strani, ter rekonstruiramo objekt ob Mariborski cesti. Vila bloki in obulični objekt lahko imajo v pritličju poslovno ali trgovsko dejavnost.

Na območju so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja.

Morfološka enota XII. (območje individualne pretežno stanovanjske pozidave zahodno od Areške ulice)

Na območju so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja. Na parceli št. 1777 je predvidena novogradnja individualne stanovanjske hiše višine P+1 z možnim izkoristkom mansarde.

Morfološka enota XIII. (območje mešanih stanovanjskih dejavnosti med Cvetlično ulico in Mariborsko cesto ter trgom Vstaje)

Na območju so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja. Nadomestne gradnje so poslovno trgovskega značaja v pritličju, v nadstropju pa jih dopolnjuje stanovanjska dejavnost. Vhodi so s severne strani.

Morfološka enota XIV. (območje individualne stanovanjske gradnje južno od Cvetlične ulice)

Na južni strani Cvetlične ulice so možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja.

Morfološka enota XV. (območje mešanih stanovanjskih dejavnosti severno od Mariborske ceste)

Na območju so na objektih ob Mariborski cesti možne rekonstrukcije, severno za obcestno pozidavo pa nadomestne gradnje in dozidave v okviru podanih gradbenih črt in meja.

Morfološka enota XVI. (območje individualne stanovanjske gradnje južno od Mariborske ceste)

Ob Bezenski poti lociramo po dve stanovanjski novogradnji na severno in južno stran ceste. Na zahodni strani hudournika na severni strani Bezenske poti lociramo stanovanjsko novogradnjo. Vsi objekti so etažnosti P+1 z možnim izkoristkom mansarde, vhodi so s cestne strani.

Morfološka enota XVII. (območje hotelskega apartmajskega kompleksa južno od obstoječe pozidave)

Prostor med obstoječo pozidavo ob Falski cesti in potjo Pod goroj bo oblikovan na podlagi izbrane rešitve arhitekturnega natečaja za hotelski in apartmajski kompleks.

8. člen

POSTAVITEV VIZUALNO KOMUNIKACIJSKIH OBJEKTOV

V območju, ki ga ureja ta ureditveni načrt, je možno v skladu s karto 5 "Ureditvena situacija" postaviti naslednje vizualno komunikacijske objekte (VKO):

- veliki pano za reklamiranje;

- mali pano - obešanka na drogovih javne razsvetljave;

- mali pano - prostostoječi;

- transparent.

Veliki pano za reklamiranje je možno postaviti ob izteku Industrijske ulice v Mariborsko cesto na južni strani te ceste.

Mali pano je kot obešanke možno postaviti na drogove javne razsvetljave vzdolž severnega roba Kolodvorske ulice. Obešanke pod nobenim pogojem ne smejo segati v svetli profil ceste.

Transparente je nad ulico možno obešati v času za občino pomembnejših prireditev nad Mariborsko cesto med občinsko zgradbo in sosednjim objektom ter nad Falsko cesto med Domom kulture in sosednjim objektom. Svetla višina med voziščem in spodnjim robom transparenta mora znašati najmanj 4,50 m.

Male prostostoječe panoje je možno postaviti v skladu z načrtom postavitve, ki ga pripravi občinska uprava.

9. člen

VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

Za posege na kulturnih spomenikih in dediščini si je v postopku za izdajo dovoljenja za poseg v prostor potrebno pridobiti konservatorski program, za novogradnje znotraj naselbinskega območja pa kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

V. POGOJI ZA UREJANJE ODPRTIH POVRŠIN

10. člen

Osrednja parkovna površina na Trgu vstaje se preoblikuje v učinkovito krajinsko strukturo, kar pomeni dopolnitev programa ob osrednji peš poti, zasaditev v enotnih gostih strukturah brez hortikulturnega mešanja in opremo parka s parkovno mikrourbano opremo skladno z ostalim odprtim prostorom v neposredni bližini.

Izvedejo se dosaditve z ustreznimi rastlinskimi vrstami ob spomeniku NOB.

Prostor ob potoku se uredi z ustrezno zasaditvijo, potoku se dodajo kaskade in po možnosti omogoči dostop do potoka.

Šolski kompleks se opremi z igriščem za košarko, odbojko in rokomet ter večnamenskim igriščem. Okrog rokometnega igrišča se uredi tekaška steza, katere del se uporabi za tek na 100 m. Uredijo se tudi iztek za skok v daljavo južno od rokometnega igrišča, večnamenska tratna površina za met krogle, zbiranje, počivanje, razne igre itd. Prostor se opremi z drevesi, tribunami (ob odbojki), počivališči in ograjami.

Ob vseh stanovanjskih objektih je potrebno zagotoviti otroška igrišča za starostne stopnje do 3 let, 3-6 let, 6-12 let (to ne velja za individualno gradnjo) s funkcionalnimi zelenimi površinami.

Vsa parkirišča se obsadi z drevesi.

V projektni dokumentaciji mora biti upoštevan prikazani koncept zelenih površin, ki pa se dopolni glede na zgoraj omenjene pogoje. Projektna dokumentacija mora vsebovati vse prvine odprtega prostora (igrala, grmovnice, drevesa, pokrovne rastline, zidci, klopi, pergole, popenjalke itd.) z kvantifikacijo in oceno stroškov.

VI. POGOJI ZA UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN

11. člen

PROMETNO OMREŽJE

Prometno omrežje obravnavanega območja sestavljajo obstoječe in predvidene javne ceste, ki so kategorizirane na državne in občinske. Dopolnjujejo jih nekategorizirane ceste po katerih se odvija promet in so namenjene dovozom in dostopom do objektov in zemljišč. Javne prometne površine so tudi avtobusna postajališča, parkirišča ob voziščih javnih cest, pločniki, kolesarske steze, ploščadi in trgi.

12. člen

CESTNO OMREŽJE, OBMOČJA UMIRJENEGA PROMETA, PROMETNA DOSTOPNOST

Za povečanje prometne varnosti, izboljšanje bivalnih razmer in prilagajanje prometa historičnemu jedru naselja Ruš je na glavnih cestnih potezah treba omejiti hitrost motornih vozil na 30 km/h.

Te ceste so:

- odsek regionalne ceste R III-705 (Mariborska cesta - Trg vstaje - Falska cesta)

odsek zbirne lokalne ceste LZ 369 420 Kolodvorska ulica (od Falske ceste do - priključka zbirne ceste V - Z).

V prvi fazi je treba na teh cestah uvesti območje omejene hitrosti skladno s 87. členom Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. list RS, št. 30/98). V postopnem nadaljevanju urejanja centra je na teh cestnih potezah predvidena rekonstrukcija v smislu urejanja naprav in ukrepov za umirjanje prometa skladno s 105. členom Zakona o varnosti Cestnega prometa. Pri tem je treba upoštevati "Prometno študijo naselja Ruše" (Institut za promet št. 20/99).

Območja umirjenega prometa so predvidena na cestah kjer je veliko nemotoriziranih udeležencev v prometu in na vseh ozkih enopasovnih dvosmernih cestah, kjer ni možno dograditi pločnikov. Te ceste so:

Lesjakova ulica, nekategoriziran vzhodni dostop do šole s Falske ceste, Šarhova pot, Bezenska pot, Kurirska pot, Vinska pot, Cvetlična ulica, Pod goroj. Te ceste je treba urediti kot skupne prometne površine na katerih imajo prednost pešci in kolesarji.

Za zagotovitev prometne dostopnosti novih območij namenjenih pozidavi je treba zgraditi dva nova in rekonstruirati tri obstoječe priključke na kategorizirane ceste.

Predvidene novogradnje so:

- južni krak križišča Falska cesta - Kolodvorska ulica kot dostop v morfološke enote št. V., VII., XVII., X (za priključek, in cestno navezavo, ki je načrtovana kot dvosmerna dvopasovna cesta s pločniki, je predvidena kategorizacija občinske krajevne ceste - LK)

- priključek zbirne ceste na Kolodvorsko ulico (morfološka enota III.)

Predvidene rekonstrukcije so:

- rekonstrukcija obstoječega priključka "Alchrom" na Mariborsko cesto, kot dostop v morfološko enoto št. XI. (priključek je načrtovan kot skupna prometna površina in predviden kot nekategoriziran dostop)

- rekonstrukcija obstoječega priključka na Falsko cesto, kot dostop v morfološko enoto št. I. (priključek je načrtovan kot dvosmerna dvopasovna cesta s pločniki, za katero je predvidena kategorizacija javne poti JP)

- rekonstrukcija oziroma podaljšanje obstoječe parkirne ceste, ki se navezuje na Gimnazijsko ulico, kot dostop v morfološko enoto št. XI. (priključek je načrtovan kot skupna prometna površina in predviden kot nekategoriziran dostop).

Vse prometne dostope na območjih kjer so predvidene nadomestne gradnje je treba podrobno določiti v izrisih iz ureditvenega načrta.

13. člen

MIRUJOČI PROMET

Za vse novogradnje so predvidene površine za parkiranje osebnih vozil. Parkiranje je predvideno na parkiriščih ali v garažah. Potrebno število parkirnih mest je določeno v odvisnosti od dejavnosti.

Na mestih kjer so predvidene nadomestne gradnje je treba način parkiranja osebnih vozil in potrebno število parkirnih mest določiti v izrisih iz ureditvenega načrta.

Načrtovana je gradnja štirih javnih parkirnih površin (ob Mariborski cesti v morfološki enoti št. XV.; na jugozahodni strani historičenega jedra v morfološki enoti št. XVII.; ob Šarhovi poti v morfološki enoti št. VIII.; ob Gimnazijski ulici v morfološki enoti št. XI.). Te parkirne površine so namenjene reševanju mirujočega prometa v centru naselja in s tem sproščanju površin za pešce, kolesarje in neovirano gibanje invalidov.

Na vseh javnih parkirnih površinah je treba 5% delež parkirišč urediti kot parkirna mesta za invalide.

14. člen

INTERVENTNI IN DOSTAVNI PROMET

Na območju ureditvenega načrta je treba omogočiti interventni dovoz do vseh objektov. Kadar dovoz ni možen po voziščih cest ga je treba zagotoviti po ploščadih in trgih. Enako kot za interventne dovoze velja tudi za vožnjo dostavnih vozil. Strožji so le pogoji pogoji za vožnjo dostavnih vozil po ploščadih in trgih. Na teh območjih skupna masa vozil ne sme presegati 7,5 tone.

Na prometno močno obremenjenih območjih in trgih je možno določiti čas dostave izven prometnih konic.

15. člen

PROMET PEŠCEV IN KOLESARJEV

Zasnova prometnih ureditev je z zmanjšanjem hitrosti, območji umirjenega prometa in parternimi ureditvami prilagojena nemotoriziranih udeleženem v prometu.

Pešcem so namenjeni pločniki, ploščadi, trgi, skupne prometne površine in poti za pešce. Na teh površinah je treba zagotoviti neovirano gibanje invalidom.

Vožnja kolesarjev je predvidena na voziščih, ploščadih, trgih, skupnih prometnih površinah in kolesarskih stezah in poteh. Na ciljih kolesarskih voženj je treba predvideti stojna mesta za kolesa.

16. člen

JAVNI POTNIŠKI PROMET

Na potezi Mariborska cesta - Trg vstaje - Falska cesta je speljana linija javnega avtobusnega potniškega prometa. Urejeni so trije pari avtobusnih postajališč, ki s 5 minutnim radijem dostopnosti pokrivajo območje ureditvenega načrta.

V drugi fazi urejanja cestnega omrežja je predvidena umestitev teh avtobusnih postajališč v sklope naprav za umirjanje prometa.

VII. POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

17. člen

SPLOŠNO

Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno dokumentacijo. Obstoječo infrastrukturo, ki bo prizadeta ob izgradnji novih objektov in novi ureditvi je potrebno prestaviti oz. prilagoditi zazidavi.

V dostopnih novo načrtovanih cestnih površinah je treba zagotoviti prostor za položitev komunalne in energetske infrastrukture (vodovod, kanalizacija, elektrika, plin, telekomunikacije, KRS). Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev, vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.

Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5 m, minimalni horizontalni odmik 3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).

Za oskrbo predvidene ureditve je potrebno izvesti naslednje:

18. člen

VODOOSKRBA

Za vse predvidene objekte bo z navezavo na obstoječe omrežje treba v novih predvidenih dostopnih cestah dograditi vodovodne cevovode min. premera E 100mm. Priključitev objektov ob cevovodu bo možna z izvedbo samostojnih vodovodnih priključkov za posamezne objekte.

Požarno varnost bo treba zagotoviti z razmestitvijo ustreznega števila hidrantov.

Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91). Po istem pravilniku je potrebno zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti naj bodo podtalni, izven prometnih površin, tako da so stalno dostopni.

Pri celostnem urejanju obravnavanega območja je treba ob novogradnjah vodovodnih cevovodov za območja nove pozidave rekonstruirati tudi obstoječe vodovodno omrežje v skladu s "Programom sanacije vodovodnega omrežja občine Ruše - št. 1/RU/00, ki ga je izdelal Mariborski vodovod v januarju 2000.

19. člen

ODVAJANJE ONESNAŽENIH VODA

Za območje, ki se nahaja v širšem in v vplivnem varstvenem pasu je treba pri posegih v prostor dosledno upoštevati določila Odloka o varstvu zalog pitne vode črpališč Vodnjak I. in Vodnjak II. v Rušah (MUV, št. 10/93).

Priključitev na javno kanalizacijo je obvezna po veljavnem odloku (MUV, št. 18/88).

Za potrebe obstoječe in nove zazidave je treba dograditi sistem mešane kanalizacije. Ta naj smiselno upošteva projekt Generalni koncept zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Ruše (št. K 3102, z julijem 98) ter hkrati zgraditi kanal od obstoječega objekta mehanske čistilne naprave do centralne čistilne naprave. (Občina je še v fazi sprejemanja mikrolokacije le-te.)

Za odvajanje meteornih voda s cest in parkirišč je treba zgraditi cestno kanalizacijo z vsemi potrebnimi čistilnimi objekti (peskolovi). Odvajanje meteornih voda iz nepozidanih utrjenih površin, parkirišč in garaž naj bo niveletno urejeno s primernimi padci in stekanjem v kanalizacijo in hudourniške potoke preko kontrolnih jaškov oz. lovilcev olj.

V kolikor se na obravnavanem območju pojavijo tudi tehnološke vode, jih je pred izpustom v kanalizacijo ali vodotok potrebno očistiti in nevtralizirati do take stopnje, da ustreza zahtevam Zakona o vodah in njegovim podzakonskim predpisom. Za nevtralizacijo je potrebno predvideti ustrezno nevtralizacijsko napravo.

Pri gradnji kanalizacijskih vodov je treba upoštevati minimalne potrebne odmike med vodovodom in kanalizacijo (min. horizontalni odmik 3.0 m in min. vertikalni odmik 0.5 m).

20. člen

VODNOGOSPODARSKE UREDITVE

Zemljiščem in objektom tega dela območja je treba zagotoviti ustrezno varnost pred škodljivim delovanjem hudournih voda, za kar je bil izdelan projekt "Idejno tehnične zasnove ureditve hudournikov v območju središča naselja Ruše", ki ga je izdelalo podjetje Higra d.o.o. Maribor, št. projekta 307-VII/00 junija 2000. Potrebne so delne vodnogospodarske ureditve na Ruškem potoku, Jugovem potoku hudourniku ob Bezenski poti in hudourniku pri letnem gledališču.

Na Ruškem potoku bo treba zaradi dotrajanosti betonsko - kamnite kinete ter zaradi omejenega prostora za širitev kinete pristopiti k izdelavi predlogov za sanacijo kinete na kritičnih odsekih. Treba je omogočiti dostopnosti do korita in na določenih mestih očistiti profil od zaraščenosti.

Na Jugovem potoku je treba kanaliziran odsek v celoti obnoviti. Kanaliziran odsek in usedalnik je treba dimenzionirati na Q100 + varnostna višina. Korito odprtega dela potoka je treba očistiti, pretočni profil obnoviti, cestna prepusta 2 x E 100 cm zamenjati s ploščatim prepustom in koriti potoka poglobiti.

Na hudourniku ob Bezenski poti bo glede na predvideno novogradnjo dveh stanovanjskih objektov na desnem bregu potoka treba nadaljevati z gradnjo kamnite kinete v dolžini cca. 210 m do razbremenilnega objekta ob Mariborski cesti.

Potrebna je celovita rešitev ureditve hudournika pri letnem gledališču, od predvidenega izliva v Ruški potok na Falski cesti pred vtokom v prepust, do pregrade. Hudournik je treba urediti tako, da se kanalizira del potoka v dolžini cca. 60 m od izliva v Ruški potok gorvodno, dalje pa kot odprti jarek, ki poteka ob bodoči cesti za parkirišče in novo počitniško naselje do obstoječe lokalne ceste. Po prečkanju ceste poteka trasa ob predvideni cesti do prodne pregrade kot odprti jarek.

21. člen

ELEKTROOSKRBA

Proste kapacitete obstoječih transformatorskih postaj (TP Ruše 3, TP Ruše 1, TP Ruše 10) ne omogočajo priključitev predvidenih objektov obravnavanega območja, zato je treba:

- transformatorsko postajo TP Ruše 10 preurediti tako, da se zdajšnji transformator moči 400kVA zamenja z močnejšim (630 kVA)

- transformatorsko postajo TP Ruše 1 delno preurediti

- transformatorsko postajo TP Ruše 3 delno preurediti.

Zaradi kvalitetnega napajanja novih porabnikov z električno energijo je treba zgraditi novo transformatorsko postajo, moči 400 kVA. Vzporedno z izgradnjo te je treba zgraditi visoko napetostni kabel (od TP Ruše 3 do TP Ruše nova).

Uporabnike v novih objektih bo treba napajati z električno energijo, za kar bo treba zgraditi novo dodatno nizkonapetostno kabelsko omrežje, z navezavo na preurejene transformatorske postaje.

Obstoječe nizkonapetostno omrežje na območju obdelave je treba kablirati in prilagoditi zazidavi.

22. člen

JAVNA RAZSVETLJAVA

Zgraditi je treba javno razsvetljavo. Napajanje bo izvedeno preko nizkonapetostnega kabelskega omrežja, priključenim na obstoječe TP. Omrežje JR naj poteka v isti trasi z NN omrežjem.

Dograditi je treba javno razsvetljavo. Osvetlijo se predvideni objekti in dovozne poti. Svetilke naj bodo enotne za celotno ureditev in naj poudarjajo ambientalne kvalitete.

23. člen

TK IN KRS OMREŽJE

Za priključitev uporabnikov na telekomunikacijsko omrežje je treba dograditi kabelsko TK omrežje in kabelske TK priključke do posameznih objektov. Posamezni uporabniki se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet lokalne telefonske centrale LC, za kar je potrebno naročiti ustrezen projekt priključitve pri pristojni gospodarski družbi.

V sklopu načrtovanega telekomunikacijskega omrežja je treba predvideti in dograditi KRS omrežje. Zagotavljanje KRS signalov preko KRS omrežja bo možno s priključki na kabelsko KRS omrežje, za kar je treba naročiti ustrezen projekt priključitve pri pristojni gospodarski družbi. Montaža satelitskih anten (krožnikov) na tem območju ni dopustna.

24. člen

PLINOVODNO OMREŽJE IN OGREVANJE

Za potrebe obstoječih in predvidenih objektov je treba dograditi nizkotlačno omrežje zemeljskega plina v skladu s Programom plinifikacije mesta Ruše z zemeljskim plinom za obdobje od leta 1997 do 2004.

Ogrevanje individualnih objektov se bo vršilo individualno s priključitvijo na plinovodno omrežje. Ogrevanje na trdo gorivo ni dopustno. Do izgradnje plinovodnega omrežja je dopustno ogrevanje na tekoči naftni plin. Rezervoarji za tekoči naftni plin morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih.

Ogrevanje objektov iz skupnega vira se priporoča tam, kjer to poteka že danes (blokovna gradnja, vrtec, šola); ob rekonstrukciji kotlovnice naj se tudi kotlovnica priključi na omrežje zemeljskega plina. Enako priporočilo naj se upošteva v primeru strnjene zazidave.

25. člen

ODSTRANJEVANJE ODPADKOV

Komunalne odpadke je treba zbrati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Ruše (MUV, št. 1/96). Posode za odpadke se namestijo na pokritih in vizuelno neizpostavljenih mestih oz. ekoloških otokih, kateri se obsadijo in primerno uredijo. V kolikor se bodo pojavili posebni odpadki, ki jih ni možno odvažati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki, se je potrebno s pristojno komunalno organizacijo dogovoriti o njihovem zbiranju, odlaganju in odvažanju.

I. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA

26. člen

ZAŠČITA PRED ONESNAŽEVANJEM PODTALNICE

Obravnavano območje se v večjem delu ne nahaja na območju, kjer je z Odlokom o varstvu zalog pitne vode črpališč Vodnjak I. in Vodnjak II. V Rušah (MUV, št. 10/93) zaščitene območje podtalnice. V vodovarstvenem območju se nahaja le njegov jugozahodni del.

Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaževanja podtalnice in drugih tekočih in stoječih voda upoštevati sledeče:

- Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/95),

- Zakon o vodah (Ur. list SRS, št. 38/81, 4/89 in 15/91),

- Odlok o varstvu zalog pitne vode črpališč Vodnjak I. in Vodnjak II. V Rušah (MUV št. 10/93),

- Pravilnik o tehničnih normativih za skladiščenje vnetljivih in nevarnih snovi (Ur. list SFRJ, št. 14/80),

- Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. list RS, št. 46/97, 52/97, 54/98 in 7/00)

- Pravilnik o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Ur. list SRS, št. 7/79),

- Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 35/96).

- Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Ur. List RS, št. 10/99)

27. člen

ZAŠČITA PRED ONESNAŽENJEM ZRAKA

V izogib onesnaženju zraka se kot splošno navodilo za nove objekte priporoča ogrevanje z zemeljskim plinom. Obstoječi objekti se lahko ogrevajo iz lastnih skupnih ali individualnih kotlovnic. Ob rekonstrukciji je obvezen prehod na ekološko neoporečen energent.

Potrebno je upoštevati:

- Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 73/94) in Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 68/96),

- Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur. list RS št. 73/94) in njena dopolnitev (Ur. list RS, št. 51/98),

- Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zrak (Ur. list RS, št. 73/94),

- Uredbo o kakovosti tekočih goriv glede vsebnosti žvepla, svinca in benzena ((Ur. list RS, št. 8/95),

- Odlok o varstvu zraka na območju mariborskih občin (MUV, št. 7/87).

28. člen

POŽARNA VARNOST

Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Ur. list RS, št. 71/93).

Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je treba upoštevati:

- Pravilnik o požarnovarstvenih pogojih, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskega ureditvenega akta, pri projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov (Ur. list SRS, št. 42/85),

- Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91),

- Pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu (Ur. list RS, št. 22/91),

- Pravilnik o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o uskladiščevanju in pretakanju vnetljivih tekočin (Ur. list SFRJ, št. 20/71),

- Slovenski standard SIST DIN 14090 - površine za gasilce na zemljišču in

- Predpise za zemeljski plin DVGW TRGI 1986/96.

Po Pravilniku o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91) je potrebno zagotoviti v vodovodnem omrežju 10 litrov vode na sekundo in zagotoviti zadostne količine vode za gašenje (ocena 25 do 30 l/sek., prednost imajo podzemni hidranti).

Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80 kN.

29. člen

HRUP

Glede hrupa je treba upoštevati:

- Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 45/95),

- Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Ur.list SRS, št. 29/86)

- Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 66/96),

- Uredba o hrupu zaradi cestnega ali železniškega prometa (Ur. l. RS, št. 45/95).

IX. FAZNOST IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA IN TOLERANCE

30. člen

Ureditveni načrt se lahko izvaja v več fazah, ki so med seboj časovno neodvisne.

31. člen

Tolerance v ureditvenem načrtu so možne in se lokacijsko preverijo v izrisu iz ureditvenega načrta. Tolerance pri novogradnjah znašajo ±1,0m v vse smeri, pri nadomestnih gradnjah odmiki od gradbenih črt in gradbenih meja niso možni. Tolerance pri ureditvah okolja in objektih nizkih gradenj so lahko večje, pri čemer morajo temeljiti na strokovni podlagi za nameravano ureditev ali objekt.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

32. člen

Ureditveni načrt je stalno na vpogled v Občinski upravi Občine Ruše in na Upravni enoti Ruše.

33. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

34. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo v delu, ki se nanaša na območje obdelave predmetnega ureditvenega načrta, veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Ruše (MUV, št. 3/92).

Vse obstoječe objekte je možno v skladu z določili tega odloka rekonstruirati v obstoječih gabaritih in v skladu s 5. členom tega odloka.

35. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Župan Občine Ruše

Vili Rezman, prof., s. r.

Številka: 031-004/99 104

Datum: 26. junij 2001