|
Na podlagi 30. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list
RS, št. 35/03) in 72. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) je Občinski
svet Občine Črnomelj na 19. redni seji dne 14. 12. 2004 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o občinskem lokacijskem načrtu poslovna cona »Ručetna
vas« |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt
poslovna cona »Ručetna vas« (v nadaljevanju: OLN), ki ga je izdelalo
podjetje BD projektiranje d.o.o., pod št. LN 04/04,december 2004.
Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge. |
|
|
2. člen |
|
|
OLN vsebuje:
|
|
|
– tekstualni del
|
|
|
– priloge:
|
|
|
– povzetek za javnost
|
|
|
– izvleček iz strateškega prostorskega akta
|
|
|
– seznam sektorskih aktov in predpisov
|
|
|
– ocena stroškov za izvedbo javne infrastrukture
|
|
|
– lastništvo zemljišč
|
|
|
– mnenja pristojnih inštitucij in upravljalcev
|
|
|
– odlok
|
|
|
– grafične priloge:
|
|
|
1. Digitalni katastrski načrt M 1:1000
|
|
|
2. Geodetski posnetek M 1:1000
|
|
|
3. Prikaz ureditvenega območja na DKN M 1:1000
|
|
|
4. Prikaz ureditvenega območja
|
|
|
na geodetskem posnetku M 1:1000
|
|
|
5. Prikaz ureditvenih enot M 1:1000
|
|
|
6. Prikaz lokacijske situacije M 1:1000
|
|
|
7. Prikaz cestnega omrežja M 1:1000
|
|
|
8. Prikaz komunalnega omrežja in naprav M 1:1000
|
|
|
– DODATEK – izvlečki iz Strokovnih podlag
|
|
|
in idejne zasnove za LN za poslovno cono »Ručetna vas«:
|
|
|
– Primer ureditve območja – 1. varianta M 1:1000
|
|
|
– Primer ureditve območja – 2. varianta M 1:1000
|
|
|
– Primer ureditve območja – 3. varianta M 1:1000
|
|
|
II. MEJA OBMOČJA |
|
|
3. člen |
|
|
Obravnavano območje zajema pas med regionalno cesto
Črmošnjice-Črnomelj (R1-216/1178) na SV in Ručetno vasjo na JZ. Območje
je veliko cca. 4,1 ha. Vas in območje obravnave ločuje njivski kompleks,
ki se ohranja. |
|
|
V območje so zajete naslednje parcele (vse k.o.
Petrova vas):1668, 1669, 1700/2, 1670/1, 1673, 1672, 1671, 1677/2, 1695,
1694/2, stp. 146, 1696/1, 1699/2, 1699/1, 1700/3, 1700/1, 1701,
4562/4-del, 4562/7, 4640-del, 4555, 1704, 1703, 1702, 1706, 1705, 1708,
1710/2, 1738/2, 1738/1, 1737, 1735/1, 1735/2, 1718, 1717, 1719/1,
1719/4, 1719/3, 1720, 1721. |
|
|
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
|
4. člen |
|
|
Opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi
območji |
|
|
Obravnavano območje leži ob regionalni cesti
Črmošnjice-Črnomelj, ki deluje kot močna prostorska bariera. Teren
načrtovane proizvodne cone je nagnjen proti regionalni cesti, odprt ter
vizualno izpostavljen, zato je oblikovna pojavnost obravnavane poslovne
cone pomembna. Potrebna je gradbena sanacija obstoječih objektov in
zunanjih ureditev v okviru ureditvenega območja. Obstoječa mizarska
kompleksa načenjata sklenjene njivske površine v bližini regionalne
ceste. V ozadju, višje na pobočju se nazirata vaški gruči Ručetne vasi,
ki se v predelu lokalne ceste drobita v strukturno nepovezane
novogradnje. Drugod po pobočju se njive izmenjujejo z vinogradniškimi
površinami in posameznimi zidanicami. |
|
|
Zaradi umestitve v podeželsko pokrajino z dokaj močno
identiteto, je potrebno načrtovano proizvodno cono obravnavati tako, da
ne pride do nedoslednega mešanja podeželskih in proizvodnih funkcij, kar
ima lahko za posledico pomensko in oblikovno nejasnost. Oblikovati je
potrebno jasno razpoznavne sklope posameznih dejavnosti ter tako
prispevati k mentalni čitljivosti in skladnejši podobi tega dela
belokranjske pokrajine. V samem območju urejanja pa je potrebno z
nekaterimi potezami vzpostaviti povezavo poslovne cone z ruralnim,
sonaravnim okoljem (zasaditev visokodebelnega sadnega drevja ob robu
cone z asociacijo na vaške sadovnjake na obrobju vasi, uporaba lesa za
oblogo fasad – predvsem skladiščnih objektov ipd.). |
|
|
Pomemben moment pri oblikovanju rešitve je tudi
potreba po izvedbi nove navezave lokalne poti do Ručetne vasi na
regionalno cesto Črmošnjice-Črnomelj. Prek nove cestne navezave se bo
vršilo tudi prometno napajanje poslovne cone. V zvezi s tem je potrebno
izvesti tudi rekonstrukcijo regionalne ceste. |
|
|
IV. POGOJI ZA GRADNJO OBJEKTOV |
|
|
5. člen |
|
|
Koncept urejanja |
|
|
Prostorska ureditev je zasnovana tako, da je možna
postopna izvedba posameznih zaključenih ureditvenih enot. Temelj
urbanistične zasnove je cestno omrežje, ki izhaja iz obstoječega
cestnega omrežja z rekonstrukcijo javne poti proti Ručetni vasi in
izvedbo njenega novega priključka na regionalno cesto R1-216/1178
Črmošnjice – Črnomelj v območju križišča R1-216/1178 Črmošnjice –
Črnomelj in R2-421/2506 Ručetna vas – Štrekljevec. S tem se
proizvodno-servisnim enotam zagotovi dostop do javne ceste. |
|
|
Na osnovno cestno mrežo se naslanja vodilna geometrija
prostora, ki predstavlja osnovo za parcelacijo, umestitev objektov v
prostor in zunanjo ureditev. V cestnem telesu se vodijo tudi glavni vodi
javne komunalne infrastrukture. |
|
|
Ureditveno območje zajema poleg površin za
proizvodno-servisne dejavnosti tudi območje pretežne stanovanjske
izgradnje, kjer se nahajajo obstoječi stanovanjski objekti, možna pa je
izgradnja novih stanovanjskih enot z nižjo gostoto. Del površin je
namenjen poslovnim dejavnostim centralnega tipa. |
|
|
Na stiku z njivskimi površinami ter na prehodu med
posameznimi dejavnostmi (predvsem med proizvodnimi in stanovanjskimi
površinami) se izvede ozelenitev z avtohtonim listnatim drevjem
(visokodebelno sadno drevje ipd.) v obliki organske, naravne, gručaste
zasaditve. Ob regionalni cesti se v predelu proizvodnih, skladiščnih in
servisnih površin izvede zasaditev z avtohtonim drevjem v nepravilnem
vzorcu. |
|
|
6. člen |
|
|
Pogoji za gradnjo objektov in zunanjo ureditev |
|
|
1. Ureditvene enote UE2, UE3, UE4 in UE7: |
|
|
Namembnost: |
|
|
– storitveni, servisni in proizvodni progami;
dejavnosti, ki okolje močno obremenjujejo, niso dovoljene. |
|
|
Vrste gradenj oziroma del: |
|
|
– novogradnje, rekonstrukcije, nadomestne gradnje,
obnove in vzdrževalna dela ter spremembe namembnosti objektov. |
|
|
Vrste dopustnih objektov glede namen: |
|
|
– dovoljena je gradnja vseh vrst objektov skladnih z
dovoljenimi programi v ureditveni enoti. |
|
|
Gradbeni in oblikovalski pogoji: |
|
|
– oblikovanje: objekti morajo biti preprostih,
pravokotnih oblik – pravokotni volumni se lahko med seboj tudi stikujejo; |
|
|
– lega objektov: stranice novozgrajenih objektov so
vzporedne oziroma pravokotne na gradbeno-parcelacijsko mrežo, ki je
osnova za parcelacijo. V kolikor je v ureditveni enoti označena gradbena
linija (ob regionalni cesti), se morajo stavbe, ki se gradijo v bližini
regionalne ceste poravnati z gradbeno linijo. Odmiki od sosednjih
zemljišč morajo biti vsaj 4 m. Manjši odmiki so dovoljeni le v soglasju
z lastniki sosednjih zemljišč ob pogoju, da so zagotovljeni
požarno-varnostni odmiki od sosednjih objektov. Odmik ne velja za
obstoječe objekte, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega OLN; |
|
|
– pozidanost zemljišča s stavbami je od 20% do 70%. V
tlorisno površino stavb se štejejo tudi pomožni objekti; |
|
|
– nivo terena v ureditvenih enotah ne sme biti nižji
od javnih cest na katere mejijo; |
|
|
– višinska kota pritličja ne sme biti nižja od javnih
cest na katere meji zemljišče s stavbo; |
|
|
-------------------------------------------------------
|
|
|
Ureditvena enota Višinska kota pritličja
|
|
|
-------------------------------------------------------
|
|
|
UE2 od +192,5 do +195
|
|
|
UE3 od +193,5 do +194
|
|
|
UE4 od +194 do +198
|
|
|
UE7 od +197 do +202,5
|
|
|
-------------------------------------------------------
|
|
|
– etažnost: višina stavb ne sme presegati 15 m do vrha
strehe.; |
|
|
– naklon strehe; od 15o do 30o. Kritina objektov v
ureditvenih enotah UE1, UE2, UE3, UE4 in UE5 mora biti po barvi enaka,
ravno tako morajo imeti enake barve kritino objekti v UE6, UE7, UE8 in
UE9; |
|
|
– fasade in materiali: klasična, zidana gradnja v
kombinaciji z lahko kovinsko (lesena fasadna obloga) – predvsem v
primeru skladiščnih objektov. Pretirano členjenje in drobljenje fasad ni
dovoljeno. Glavne fasade morajo biti orientirane proti javnim cestam.
Zidani deli fasad se pobarvajo z nevsiljivimi barvami kot so oker,
temnejša rumena in podobne sonaravne barve. Bleščečih barv ni dovoljeno
uporabljati. Leseni deli fasade morajo biti enake barve in obdelani na
način, ki ohranja videz, strukturo in barvo naravnega lesa. Uporaba
refleksnih stekel ni dovoljena; |
|
|
– odprte površine se uredijo skladno z delovnim
procesom posameznega obrata. Skladiščenje lesa naj se odvija v okviru
prostorov, ograjenih z visokimi ograjami iz lesenih letev ter po potrebi
pokritih s strehami na lahkih kovinskih konstrukcijah; |
|
|
– za začasne objekte, kot so na primer šotori, se
pripravi izvleček iz lokacijskega načrta, v katerem se natančneje določi
njihova funkcija, lega, arhitekturna zasnova, materiali in časovno
obdobje v katerem bo objekt stal; |
|
|
Prometna ureditev: |
|
|
– v okviru ureditvenih enot mora biti zagotovljeno
zadostno število parkirišč za potrebe dejavnosti v objektih. Parkirna
mesta je možno urediti tudi v podzemnih parkiriščih; |
|
|
– pri določanju števila parkirnih mest se upošteva
veljavne predpise glede zagotavljanja števila parkirišč za posamezne
dejavnosti.; |
|
|
– dostopne poti za motorna vozila k objektom morajo
biti urejene z javne poti in v zadostni razdalji od križišč. |
|
|
2. UreditvenI enoti UE1 in UE6: |
|
|
Namembnost: |
|
|
– poslovni in storitveni programi centralnega ali
reprezentančnega tipa (pisarne, razstavni in prodajni saloni, manjši
gostinski programi ipd.) ter stanovanja v višjih etažah; |
|
|
Vrste gradenj oziroma del: |
|
|
– novogradnje, rekonstrukcije, nadomestne gradnje,
obnove in vzdrževalna dela ter spremembe namembnosti objektov. |
|
|
Vrste dopustnih objektov glede namen: |
|
|
– dovoljena je gradnja vseh vrst objektov skladnih z
dovoljenimi programi v ureditveni enoti. |
|
|
Gradbeni in oblikovalski pogoji: |
|
|
– oblikovanje: objekti morajo biti preprostih,
pravokotnih oblik – pravokotni volumni se lahko med seboj tudi
stikujejo; |
|
|
– lega objektov: stranice objektov so vzporedne
oziroma pravokotne na gradbeno-parcelacijsko mrežo, ki je osnova za
parcelacijo. V kolikor je v ureditveni enoti označena gradbena linija
(ob regionalni cesti), se morajo stavbe, ki se gradijo v bližini
regionalne ceste poravnati z gradbeno linijo. Odmiki od sosednjih
zemljišč morajo biti vsaj 4 m. Manjši odmiki so dovoljeni le v soglasju
z lastniki sosednjih zemljišč ob pogoju, da so zagotovljeni
požarno-varnostni odmiki od sosednjih objektov. Odmik ne velja za
obstoječe objekte, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega OLN; |
|
|
– pozidanost zemljišča s stavbami je lahko od 30% do
70%. S tem je določena tlorisna površina katere koli etaže vidnega dela
objekta v primerjavi s tlorisno površino posamezne parcele. Sem niso
vštete morebitne parkirne površine pod zemljo, ki lahko zasedejo tudi
večji del parcele, vendar morajo biti od meje ureditvene enote
odmaknjene najmanj 5 m. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi
pomožni objekti; |
|
|
– nivo terena v ureditvenih enotah ne sme biti nižji
od javnih cest na katere mejijo; |
|
|
– višinska kota pritličja ne sme biti nižja od javnih
cest na katere meji zemljišče s stavbo; |
|
|
---------------------------------------------------- |
|
|
Ureditvena enota Višinska kota pritličja |
|
|
---------------------------------------------------- |
|
|
UE1 od +192,5 do +193,5 |
|
|
UE6 od +195 do +197 |
|
|
---------------------------------------------------- |
|
|
– etažnost: P + 1 + M in povsem vkopana klet. Možna je
izvedba visokega, poslovnega pritličja; |
|
|
– strehe objektov imajo lahko naklon od 15o do 30o.
Kritina objektov v ureditvenih enotah UE1, UE2, UE3, UE4 in UE5 mora
biti enaka, ravno tako morajo imeti enako kritino objekti v UE6, UE7,
UE8 in UE9; |
|
|
– fasade in materiali: klasična zidana gradnja v
kombinaciji z lahko kovinsko. Pretirano členjenje in drobljenje fasad ni
dovoljeno. Glavne fasade morajo biti orientirane proti javnim cestam.
Zidani deli fasade naj se pobarvajo z nevsiljivimi barvami kot so oker,
temnejša rumena in podobne sonaravne barve. Bleščečih barv ni dovoljeno
uporabljati. Morebitni leseni deli fasade morajo biti enake barve in
obdelani na način, ki ohranja videz, strukturo in barvo naravnega lesa.
Uporaba refleksnih stekel ni dovoljena; |
|
|
– odprte površine se uredijo skladno z reprezentačno
vlogo objektov v teh dveh ureditvenih enotah. Na prehodu k ostalim
ureditvenim, predvsem proizvodnim enotam, naj se zasadi avtohtono
listnato drevje (visokodebelno sadno drevje v organskih gručah), kot je
prikazano na grafičnih prilogah; |
|
|
– za začasne objekte, kot so na primer šotori, se
ravno tako pripravi izvleček iz lokacijskega načrta, v katerem se
natančneje določi njihova funkcija, lega, arhitekturna zasnova,
materiali in časovno obdobje v katerem bo objekt stal; |
|
|
Prometna ureditev: |
|
|
– v okviru ureditvenih enot mora biti zagotovljeno
zadostno število parkirišč za potrebe dejavnosti v objektih. Parkirna
mesta je možno urediti tudi v podzemnih parkiriščih; |
|
|
– pri določanju števila parkirnih mest je potrebno
upoštevati veljavne predpise glede zagotavljanja števila parkirišč za
posamezne dejavnosti. |
|
|
– dostopne poti za motorna vozila k objektom morajo
biti urejene z javne poti v zadostni razdalji od križišč. |
|
|
3. Ureditveni enoti UE5 in UE8: |
|
|
Namembnost |
|
|
– je stanovanjska. Možne so bivalnemu okolju primerne
dejavnosti z majhnim obsegom in brez negativnih vplivov na okolje; |
|
|
Vrste gradenj oziroma del: |
|
|
– novogradnje, rekonstrukcije, nadomestne gradnje,
obnove in vzdrževalna dela ter spremembe namembnosti objektov. |
|
|
Vrste dopustnih objektov glede namen: |
|
|
– dovoljena je gradnja vseh vrst objektov skladnih z
dovoljenimi programi v ureditveni enoti. |
|
|
Gradbeni in oblikovalski pogoji: |
|
|
– oblikovanje: objekti morajo biti preprostih,
pravokotnih oblik – pravokotni volumni se lahko med seboj tudi
stikujejo; |
|
|
– lega objektov na parceli: obstoječi objekti in
njihovi prizidki (vključno s tistimi, ki so bili zgrajeni pred
uveljavitvijo tega lokacijskega načrta in jih je potrebno legalizirati)
naj ohranijo dosedanjo lego, novozgrajeni objekti pa morajo imeti svoje
stranice vzporedne oziroma pravokotne na linije (gradbeno-parcelacijsko
mrežo), v kolikor je ta v ureditveni enoti predpisana, sicer se
umestitev novih stavb prilagodi terenu in obstoječim objektom v
ureditveni enoti. Novozgrajeni objekti morajo biti odmaknjeni od
parcelne meje najmanj 4 m, ob soglasju lastnikov sosednjih zemljišč pa
lahko tudi manj, pri čemer mora biti upoštevan minimalni požarni odmik; |
|
|
– pozidanost zemljišča s stavbami je lahko od 20% do
70%. S tem je določena tlorisna površina katere koli etaže vidnega dela
objekta v primerjavi s tlorisno površino posamezne parcele. Niso vštete
morebitne parkirne površine pod zemljo, ki lahko zasedejo tudi večji del
parcele, vendar morajo biti od meje ureditvene enote odmaknjene najmanj
5 m. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi pomožni objekti; |
|
|
– nivo terena v ureditvenih enotah ne sme biti nižji
od javnih cest na katere mejijo; |
|
|
– višinska kota pritličja: |
|
|
– ne sme biti nižja od javnih cest na katere meji
zemljišče s stavbo. |
|
|
---------------------------------------------------- |
|
|
Ureditvena enota Višinska kota pritličja |
|
|
---------------------------------------------------- |
|
|
UE5 od +199,5 do +200,5 |
|
|
UE8 od +200,5 do +198,5 |
|
|
---------------------------------------------------- |
|
|
– etažnost: P + 1 + M in povsem vkopana klet; |
|
|
– strehe objektov imajo lahko naklon od 30o do 45o.
Kritina objektov v ureditvenih enotah UE1, UE2, UE3, UE4 in UE5 mora
biti enaka, ravno tako morajo imeti enako kritino objekti v UE6, UE7,
UE8 in UE9; |
|
|
– fasade in materiali: klasična zidana gradnja; možna
je kombinacija z lahko kovinsko. Pretirano členjenje in drobljenje fasad
ni dovoljeno. Glavne fasade morajo biti orientirane proti javnim cestam.
Zidani deli fasade naj se pobarvajo z nevsiljivimi barvami kot so oker,
temnejša rumena in podobne sonaravne barve. Bleščečih barv ni dovoljeno
uporabljati. Morebitni leseni deli fasade morajo biti enake barve in
obdelani na način, ki ohranja videz, strukturo in barvo naravnega lesa.
Uporaba refleksnih stekel ni dovoljena; |
|
|
– odprte površine se uredijo skladno s prevladujočo
stanovanjsko vlogo objektov v teh dveh ureditvenih enotah. Na prehodu k
ostalim ureditvenim, predvsem proizvodnim enotam, se zasadi avtohtono
listnato drevje (visokodebelno sadno drevje v organskih gručah), kot je
prikazano na grafičnih prilogah; |
|
|
– za začasne objekte, kot so na primer šotori, se
pripravi izvleček iz lokacijskega načrta, v katerem se natančneje določi
njihova funkcija, lega, arhitekturna zasnova, materiali in časovno
obdobje v katerem bo objekt stal; |
|
|
– prometna ureditev: |
|
|
– v okviru ureditvenih enot mora biti zagotovljeno
zadostno število parkirišč za potrebe dejavnosti v objektih. Parkirna
mesta je možno urediti tudi v podzemnih parkiriščih; |
|
|
– pri določanju števila parkirnih mest je potrebno
upoštevati veljavne predpise glede zagotavljanja števila parkirišč za
posamezne dejavnosti. |
|
|
– dostopne poti za motorna vozila k objektom morajo
biti urejene z javne poti v zadostni razdalji od križišč. |
|
|
4. Ureditvena enota UE9: |
|
|
Namembnost: |
|
|
– stanovanja – stanovanjska gradnja z nizko gostoto.
Možna je tudi uvedba bivalnemu okolju primernih drugih dejavnosti, ki pa
morajo imeti majhen obseg in ne smejo povzročati hrupa ter imeti ostalih
negativnih vplivov na okolje; |
|
|
Vrste gradenj oziroma del: |
|
|
– novogradnje, rekonstrukcije, nadomestne gradnje,
obnove in vzdrževalna dela ter spremembe namembnosti objektov. |
|
|
Vrste dopustnih objektov glede namen: |
|
|
– dovoljena je gradnja vseh vrst objektov skladnih z
dovoljenimi programi v ureditveni enoti. |
|
|
Gradbeni in oblikovalski pogoji: |
|
|
– oblikovanje: objekti morajo biti preprostih,
pravokotnih oblik (pravokotni volumni se lahko med seboj tudi stikujejo)
v razmerju 1:1,5 ali 1:2; |
|
|
– lega objektov na parceli: lega objektov mora biti
prilagojena nagnjenemu terenu in javnim oziroma skupnim potem.
Novozgrajeni objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje najmanj 4
m, ob soglasju soseda pa lahko tudi manj, pri čemer mora biti upoštevan
minimalni požarni odmik. Možna je izvedba vrstnih hiš; |
|
|
– pozidanost zemljišča s stavbami je lahko od 20% do
40%. S tem je določena tlorisna površina katere koli etaže vidnega dela
objekta v primerjavi s tlorisno površino posamezne parcele; |
|
|
– nivo terena v ureditvenih enotah ne sme biti nižji
od javnih cest na katere mejijo; |
|
|
– višinska kota pritličja se prilagodi legi objekta na
nagnjenem terenu; |
|
|
– etažnost: P + M in povsem ali delno vkopana klet; |
|
|
– strehe objektov imajo lahko naklon 43o-46o. Kritina
je opečna ali v naravni opečni barvi; |
|
|
– fasade in materiali: klasična zidana gradnja.
Pretirano členjenje in drobljenje fasad ni dovoljeno. Glavne fasade
morajo biti orientirane proti javnim cestam. Zidani deli fasade naj se
pobarvajo z nevsiljivimi barvami kot so oker, temnejša rumena in podobne
sonaravne barve. Bleščečih barv ni dovoljeno uporabljati. Morebitni
leseni deli fasade morajo biti enake barve in obdelani na način, ki
ohranja videz, strukturo in barvo naravnega lesa. Uporaba refleksnih
stekel ni dovoljena; |
|
|
– odprte površine se uredijo skladno s prevladujočo
stanovanjsko vlogo objektov. Ob robu ureditvene enote, predvsem na
prehodu v njivske površine se zasadi avtohtono listnato drevje
(visokodebelno sadno drevje v organskih gručah)), tako kot je to
prikazano na grafičnih prilogah OLN; |
|
|
Prometna ureditev: |
|
|
– v okviru ureditvenih enot mora biti zagotovljeno
zadostno število parkirišč za potrebe dejavnosti v objektih. Parkirna
mesta je možno urediti tudi v podzemnih parkiriščih; |
|
|
– pri določanju števila parkirnih mest je potrebno
upoštevati veljavne predpise glede zagotavljanja števila parkirišč za
posamezne dejavnosti. |
|
|
– dostopne poti za motorna vozila k objektom morajo
biti urejene z javne poti v zadostni razdalji od križišč. |
|
|
5. Ureditvena enota Z: |
|
|
Namembnost: |
|
|
– zelenica z gručami avtohtonega listnatega drevja; |
|
|
Pogoji urejanja: |
|
|
– v območju se vzdržujejo travnate površine in zasadi
avtohtono listnato drevje (visokodebelno sadno drevje v organskih
gručah), kot je prikazano na grafičnih prilogah; |
|
|
– ni dovoljena gradnja objektov; |
|
|
– kakršnokoli urejanje in poseganje v ta prostor mora
biti sonaravno. |
|
|
6. Ureditvena enota C: |
|
|
– zajema javno cestno omrežje in je opisana v poglavju
Idejne rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega, kanalizacijskega
omrežja ter omrežja zvez. |
|
|
7. člen |
|
|
Predpisana vsebina izvlečka iz lokacijskega načrta |
|
|
Glede na to, da so pogoji izgradnje javnega primarnega
infrastrukturnega omrežja v tem lokacijskem načrtu določeni zelo
podrobno, pogoji za sekundarno infrastrukturno omrežje, gradnjo objektov
na zasebnih zemljiščih, njihovo priključevanje na infrastrukturna
omrežja in naprave ter zunanjo ureditev okrog objektov pa samo okvirno,
je potrebno pri slednjem s strani posameznih investitorjev pripraviti
podroben izvleček iz lokacijskega načrta. |
|
|
Tako je za vsak poseg v posamezne ureditvene enote
obravnavanega izvedbenega prostorskega akta, za katerega je potrebno
pridobiti gradbeno dovoljenje, potrebno pripraviti izvleček, ki mora
izhajati iz izhodišč in določil tega lokacijskega načrta. Priporočljivo
je, da se v primeru zahtev po manjših parcelah posamezni izvlečki
pripravljajo kot skupinski izvlečki, to je da se več posameznih
lokacijskih zahtevkov obravnava v skupnem prostorskem sklopu zaradi
lažje izvedbe morebitnega sekundarnega infrastrukturnega omrežja in bolj
organiziranega pristopa k izgradnji in urejanju proizvodne cone. |
|
|
V vsakem izvlečku se natančno določi: |
|
|
1. na lokacijski situaciji: |
|
|
– namembnost objektov in odprtih prostorov, |
|
|
– oblika in razporeditev predvidenih objektov ali
naprav ter odprtih prostorov, |
|
|
– velikost objektov in površin odprtih prostorov, |
|
|
– ureditev zunanjih površin z dostopi in dovozi, |
|
|
– višine in oblika vertikalnih gabaritov predvidenih
objektov ali naprav (prerezi skozi tipične dele objektov M 1:500), |
|
|
– prikaz glavnih dostopov in dovozov, |
|
|
– funkcionalne površine, ki pripadajo objektom (s
podatki o njihovi velikosti, |
|
|
2. v tekstualni obliki: |
|
|
– opis zasnove objektov in ureditve zunanjih površin
(vključno s podatki o bruto površinah posameznih objektov), |
|
|
– organizacija programa po etažah predvidenih objektov
(s površinami posameznih dejavnosti), |
|
|
– opis rešitve infrastrukturnega omrežja in naprav (s
podatki o obremenitvah posameznih javnih infrastrukturnih objektov in
naprav), |
|
|
– rešitve glede varnosti objektov ali naprav v primeru
naravnih in drugih nesreč. |
|
|
3. na situaciji infrastrukturnih omrežij in naprav se
opišejo interna infrastrukturna omrežja in naprave, njihovi priključki
na javna infrastrukturna omrežja in naprave ter priključki objektov na
interno omrežje za: |
|
|
– prometno ureditev (motorni, mirujoči, urgentni in
peš promet), |
|
|
– elektroomrežje in naprave, |
|
|
– vodovodno omrežje in naprave, |
|
|
– kanalizacijsko omrežje in naprave, |
|
|
– plinsko omrežje in naprave, |
|
|
– telekomunikacijsko omrežje in naprave, |
|
|
– drugo. |
|
|
V. PROMETNO, ENERGETSKO, VODOVODNO, KANALIZACIJSKO OMREŽJE IN OMREŽJA
ZVEZ |
|
|
8. člen |
|
|
Prometna infrastruktura |
|
|
Cestno omrežje |
|
|
Območje, ki se ureja z OLN, je predvideno ob
regionalni cesti R1-216/1178 Črmošnjice – Črnomelj, od km 9.190 do km
9.610. |
|
|
Na regionalni cesti R1-216/1178 je za potrebe poslovne
cone predvidena ureditev novega cestnega priključka. Le-tega se uredi v
km 9.425, kjer se obstoječe »T« križišče preuredi v štirikrako križišče. |
|
|
Cestno omrežje sestavljajo: |
|
|
– cesta A, s priključkom na regionalno cesto v km
9.425. Priključek se uredi v osi z obstoječim priključkom regionalne
ceste R2-421/2506 Ručetna vas – Štrekljevec. Obstoječe »T« križišče se
oblikuje kot štirikrako križišče. Dolžina ceste A je 126 m, z navezavo
na cesti C in D. |
|
|
– cesta B, se priključuje na cesto A in predstavlja
priključek za jugovzhodni del kompleksa. Dolžina ceste B je 122 m. |
|
|
– cesta C, predstavlja povezavo zahodnega dela
kompleksa na cesto A. Dolžina ceste C je 142 m. |
|
|
– cesta D, predstavlja povezavo severozahodnega dela
kompleksa na cesto A. Dolžina ceste D je 75 m. |
|
|
– cesta P, ki predstavlja regionalno cesto R1-216/1178
Črmošnjice – Črnomelj, od km 9.190 do km 9.910. Predvidena je ureditev
tehničnih elementov na tangiranem odseku, z ureditvijo obojestranskega
avtobusnega postajališča in pripadajočimi hodniki za pešce. |
|
|
Ceste se izvedejo v asfaltu ter so niveletno
postavljene tako, da se uvozi na manipulativne površine posameznih
objektov izvedejo brez priključnih ramp. |
|
|
Normalni prečni profil cest A je:
|
|
|
– širina voznega pasu 2x3,00 m = 6,00 m
|
|
|
– širina hodnika za pešce 1x1,60 m = 1,60 m
|
|
|
– bankina 1x0,75 m = 0,75 m
|
|
|
– berma ob hodniku za pešce 1x 0,25 m = 0,25 m
|
|
|
Skupaj: 8,60 m
|
|
|
|
|
|
Normalni prečni profil cest B je:
|
|
|
– širina voznega pasu 2x2,75 m = 5,50 m
|
|
|
– bankina 2x0,50 m = 1,00 m
|
|
|
Skupaj: 6,50 m
|
|
|
|
|
|
Normalni prečni profil cest C je:
|
|
|
– širina voznega pasu 2x2,75 m = 5,50 m
|
|
|
– širina hodnika za pešce 1x1,60 m = 1,60 m
|
|
|
– bankina 1x0,50 m = 0,50 m
|
|
|
– berma ob hodniku za pešce 1x 0,25 m = 0,25 m
|
|
|
Skupaj: 7,85 m
|
|
|
|
|
|
Normalni prečni profil cest D je:
|
|
|
– širina voznega pasu 2x2,50 m = 5,00 m
|
|
|
– širina hodnika za pešce 1x1,20 m = 1,20 m
|
|
|
– bankina 1x0,50 m = 0,50 m
|
|
|
– berma ob hodniku za pešce 1x 0,25 m = 0,25 m
|
|
|
Skupaj: 6,95 m
|
|
|
|
|
|
Normalni prečni profil ceste P je:
|
|
|
– širina voznega pasu 2x3,00 m = 6,00 m
|
|
|
– širina razvrstilnega pasu 1x3.00 m = 3.00 m
|
|
|
– širina robnega pasu 2x0,30 m = 0,60 m
|
|
|
– širina hodnika za pešce 1x1,60 m = 1,60 m
|
|
|
– berma ob hodniku za pešce 1x 0,25 m = 0,25 m
|
|
|
– bankina 1x1.00 m = 1.00 m
|
|
|
Skupaj: 12,45 m
|
|
|
Predvidena računska hitrost je 40 km/h, razen za
regionalno cesto, kjer se upošteva računska hitrost 90 km/h. |
|
|
Požarne poti in dostopne ceste |
|
|
Kot požarna pot se opredelijo vse notranje in dostopne
ceste. Vsi objekti imajo omogočene dostope s treh strani, zato ni
potrebno zagotavljati dodatnih požarnih poti. |
|
|
|
|
|
Dimenzioniranje cestišča |
|
|
Cestišče se dimenzionira na maksimalno obremenitev, to
je osno nosilnost 25 t. |
|
|
Pri projektiranju cestnega omrežja se upošteva Zakon o
javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) ter Pravilnik o tehničnih
pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi
zunaj naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št.
31/81), kakor tudi Odlok o občinskih cestah v Občini Črnomelj (Uradni
list RS, št. 60/01). |
|
|
|
|
|
Peš in kolesarski promet |
|
|
Za peš promet so zagotovljeni hodniki za pešce, ki so
od vozišča ločeni z dvignjenimi robniki 15/25/100 cm. Na mestu prehodov
za pešce se izvedejo poglobljeni robniki oziroma klančine za
premagovanje arhitektonskih ovir funkcionalno motenih oseb. |
|
|
Kolesarski promet znotraj cone se odvija po cesti. |
|
|
9. člen |
|
|
Komunalna infrastruktura |
|
|
Vodovod |
|
|
Oskrba s pitno vodo se zagotavlja s priključitvijo na
obstoječe vodovodno omrežje. |
|
|
Pri dimenzioniranju cevovoda se predvidi maksimalna
poraba z upoštevanjem požarne vode. Vodovod se v celoti izvede iz
nuktilne litine ustreznega profila. Profili se definirajo po znanem
končnem odvzemu. Minimalni profil je DN 100. Priključki objektov se
izvedejo preko vodomernega jaška. Minimalna globina polaganja je 1,20 m
zaradi zagotovitve minimalnih vertikalnih odmikov pri križanju z
ostalimi komunalnimi napravami. Za kompleks se upošteva en požar
istočasno. Pri projektiranju se upošteva Pravilnik o tehničnih
normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS. št. 30/91) in požarno
vodo 12 l/s. |
|
|
|
|
|
Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upošteva: |
|
|
– Odlok o javnem vodovodu in o oskrbi prebivalstva z
vodo na območju občin Črnomelj in Semič (Uradni list RS, št. 108/02), |
|
|
– Pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in
uporabo javnega vodovodnega sistema (Uradni list RS, št. 13/01), |
|
|
Kanalizacija |
|
|
– Fekalna kanalizacija: predviden je ločen sistem
odvajanja odpadnih in meteornih vod. Odpadne vode se bodo zbirale v
nepropustnih in nepretočnih greznicah (za vsak objekt posebej), z rednim
praznjenjem in odvozom odpadnih voda na centralno čistilno napravo. Vse
naprave in objekti se morajo izvesti vodotesno. Kvaliteta odpadne vode
mora ustrezati Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda iz virov onesnaževanja (Ur. RS, št. 32/93). |
|
|
– Meteorna kanalizacija: odvod meteorne vode se izvede
preko sistema ponikanja za vsak objekt posebej. Odvod padavinskih vod s
parkirišč in utrjenih površin v okviru posameznih lokacij se izvede
preko lovilcev olj in maščob. Posebej se izvede meteorna kanalizacija
notranjih dostopnih cest. Predviden je izpust na teren. |
|
|
Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala se
uporabljajo podatki Hidrometeorološkega zavoda R Slovenije Ljubljana,
Hidrometeorološke postaje Novo mesto za opazovalno obdobje 6 let: |
|
|
– odtočni čas: 15 min
|
|
|
– pogostnost naliva: n = 1
|
|
|
– intenziteta naliva: q = 160 l/s/ha
|
|
|
Pri izračunu količine odpadne vode se upošteva koeficiente
odtoka za odvod odpadne vode s površin, parkov in vrtov (Jože Kolar,
1983). Pri projektiranju se upošteva: |
|
|
– Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in
padavinskih voda za območje občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 14/98), |
|
|
– Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96, 21/03). |
|
|
Odstranjevanje odpadkov |
|
|
Povzročitelj onesnaževanja mora upoštevati vsa pravila
ravnanja z odpadki, ki so potrebna za preprečevanje ali zmanjševanje
nastajanja odpadkov in njihove škodljivosti za okolje, in za zagotovitev
predelave nastalih odpadkov ali njihovo varno odstranitev, če predelava
ni mogoča. V zvezi s tem mora upoštevati veljavne predpise. |
|
|
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj
območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo. Odpadke, ki
imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni
odpadki in dr./), steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko
predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v
nadaljnjo predelavo. |
|
|
Odpadna olja kot posebni odpadki s številko 54102 se
morajo skladiščiti v posebnih posodah. Posebej je potrebno deponirati
tudi prazno embalažo olj. O končni dispoziciji odpadka se mora voditi
posebna evidenca. |
|
|
10. člen |
|
|
Energetska infrastruktura |
|
|
Visoko napetostni razvod in trafo postaja |
|
|
Predvidena poraba energije bo definirana po pridobitvi
programov posameznih parcel oziroma investitorjev. Celotno območje se
priključi na 20 kV priključni daljnovod DV Semič in se po kablovodu
priključi preko predvidene elektrokabelske kanalizacije, ki je razvidna
iz situacije, vse do lokacije obstoječega droga na omenjenem DV Semič.
Projektirano transformatorsko postajo se predvidi glede na predvideno
višino in lokacijo energetske obtežbe planiranih dejavnosti (center
obtežbe). Projektirana TP mora biti tipske kabelske izvedbe s SN bloki s
SF6 celicami ter zazankana glede na obstoječe 20kV omrežje. Kablovode se
uvleče v kabelsko kanalizacijo. Cona se zazanka z 20 kV daljnovodom na
obstoječi daljnovod DV Rožni dol. |
|
|
Obstoječe dele 20kV daljnovodov na območju
ureditvenega načrta se prestavi oziroma uvleče v kabelsko kanalizacijo,
ki mora biti obbetonirana pod voznimi površinami Kabelska kanalizacija
se izvede s PVC fi160 mm cevmi, v cev le-te se položi še dvojček PEHD
2x50mm za potrebe prenosa informacij. |
|
|
|
|
|
Nizkonapetostni razvod |
|
|
Električne vode vodimo po kabelski kanalizaciji.
Kabelsko kanalizacijo vodimo v bankini cest, in sicer od priključevanja
na projektirano trafo postajo in do posameznih odjemnih mest. Za vsak
objekt posebej se predvidijo odjemna mesta in samostojno merilno mesto.
Posamezna odjemna mesta se pri stanovanjskih hišah izvedejo s
samostoječimi merilnimi omaricami, in sicer na robu parcel, ki morajo
biti na stalno dostopnem mestu. Upošteva se zemeljski napajalni kabel
ustrezne kapacitete glede na predvideno energetsko obtežbo posameznega
objekta. Predvidena kabelska kanalizacija se izvede iz PVC cevi
2x3xfi160mm. Kanalizacijo se polaga v globino 80 cm. Cevi se
obbetonirajo s pustim betonom. Jaški so tipske izvedbe za omenjeno
število cevi in se projektirajo na maksimalno razdaljo 45m,
priporočljiva medsebojna oddaljenost je 40m. Minimalni odmik od
sosednjih komunalnih vodov in naprav je predviden v dolžini 1m v
horizontalnem gabaritu, odvisno od vrste komunalnega voda, ki se ga
križa. Pri prehodih in poteku kabla pod utrjenimi površinami se le-tega
zaščiti s PVC cevjo in obbetonira. Pri križanju z cevovodom je potrebno
1m v vsako stran od mesta križanja kabel zaščiti s PVC cevjo. |
|
|
|
|
|
Javna razsvetljava |
|
|
Predvidena je klasična javna oziroma cestna in ulična
razsvetljava. Razporeditev svetilk je razvidna iz zbirne situacije
komunalnih naprav, medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od
40m. Kable vodimo ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski
kanalizaciji. Svetilke so tipizirane, višina kandelabrov znotraj
kompleksa se določi v projektni dokumentaciji. |
|
|
|
|
|
Zaščitni sistemi in ozemljitev |
|
|
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko
napetostjo je TN-C (vsi elektro vodi, razen javne razsvetljave, ki naj
bo v sistemu zaščite TN-C-S) sistem. Poleg tega se ozemljitev izvede
tudi s pocinkanim valjancem FeZn 25x4 mm. |
|
|
11. člen |
|
|
Telekomunikacije |
|
|
Telefonska kabelska kanalizacija se predvidi ob
glavnih dostopnih poteh znotraj LN, v koridorju skupaj z ostalo
komunalno infrastrukturo in navezavo na obstoječe telekomunikacijsko
omrežje. Poleg kanalizacije 2x2 x fi110 in tipiziranih jaškov za
omenjeno količino cevi za telekomunikacije se predvidijo še cevi 2x fi
50 PEHD za instalacijo KRS. |
|
|
Na območju ureditvenega načrta potekajo tudi obstoječi
TK vodi, ki tvorijo medkrajevni (ob regionalni cesti) kot tudi krajevni
sistem TK omrežja. Vse omenjene obstoječe TK vode je potrebno zaščititi
oziroma prestaviti v cevi projektirane TK kabelske kanalizacije, ki se
na mestih prehoda pod utrjenimi (povoznimi) površinami ustrezno
obbetonira. |
|
|
12. člen |
|
|
Ogrevanje |
|
|
Objekti bodo imeli vsak svojo kotlovnico na plinsko
ali oljno gorivo. Možna je tudi izvedba skupne kotlovnice za več
objektov hkrati na plin ali olje. |
|
|
VI. ETAPNOST IZVEDBE LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
IN OBVEZNOSTI INVESTITORJEV |
|
|
13. člen |
|
|
Faznost izgradnje |
|
|
Izvajanje lokacijskega je odvisno od zainteresiranost
investitorjev za gradnjo v posameznih ureditvenih enotah. Od dinamike
izvajanja javne infrastrukture, predvsem prometne, je odvisna tudi
možnost izgradnje poslovnih in drugih objektov, ki se bodo nanjo
navezovali. Njihova realizacija je možna le vzporedno ali v faznem
zamiku glede na ureditev cest ter komunalnega omrežja in naprav. |
|
|
14. člen |
|
|
Obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju
lokacijskega načrta |
|
|
Sočasno z gradnjo objektov se mora izvesti vsa javna
infrastruktura, ki je potrebna za delovanje posamezne ureditvene enote.
Obratovanje objektov pred komunalno opremo območja ni dovoljeno.
Investitorji znotraj obravnavanega območja si morajo v fazi
projektiranja pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste, kakor tudi
ostalih upraviteljev javne infrastrukture tangirane s tem lokacijskim
načrtom ter po potrebi z njimi skleniti pravna razmerja. |
|
|
VII. UKREPI ZA VAROVANJE NARAVNIH IN USTVARJENIH VREDNOT ČLOVEKOVEGA
OKOLJA |
|
|
15. člen |
|
|
Rešitve v zvezi z varovanjem in urejanjem naravnih vrednot
in kulturne dediščine |
|
|
Obravnavano območje ne zajema zavarovanih naravnih in
kulturnih predelov oziroma objektov. |
|
|
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje
narave ter trajnostno rabo naravnih dobrin |
|
|
16. člen |
|
|
Splošno |
|
|
Program, ki se na območju obravnave uvaja, predvideva
določene obremenitve okolja, zato je potrebno v primerih, kjer to
zahtevajo predpisi, pred izdajo gradbenega dovoljenja pripraviti presojo
o vplivih na okolje. Pri izvajanju vseh dejavnosti na obravnavanem
območju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS,
št. 41/04) s podzakonskimi akti. |
|
|
17. člen |
|
|
Varstvo pred hrupom |
|
|
Pri projektiranju in izvedbi objektov in naprav ter
kasneje pri njihovem obratovanju ter pri rekonstrukciji in obratovanju
obstoječih objektov in naprav, je investitor dolžan upoštevati veljavne
predpise. |
|
|
Na obravnavanem območju velja III. stopnja varstva
pred hrupom (III. območje), kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj
moteč zaradi povzročanja hrupa, saj gre za
trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju
oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim
proizvodnim dejavnostim (mešano območje). Povzročitelji hrupa morajo
upoštevati predpisane mejne vrednosti ravni hrupa za dnevni in nočni čas
ter v zvezi s tem vršiti redne meritve in ob prekoračitvah ustrezno
ukrepati. |
|
|
Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v
rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za poseg
v prostor ali za spremembo namembnosti ali za pridobitev obratovalnega
dovoljenja izpolnjevati te pogoje: |
|
|
– raven hrupa, ki je posledica uporabe ali obratovanja
vira, ne sme presegati predpisane mejne ravni za vir hrupa, |
|
|
– zagotovljeni morajo biti ukrepi varstva pred hrupom
za preprečevanje ali zmanjšanje ravni hrupa kot posledice uporabe ali
obratovanja vira na najmanjšo možno mero. |
|
|
Novi posegi v okolje in rekonstrukcije objektov in
naprav ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom v območju, kjer
predpisane mejne ravni niso presežene. Novi posegi v okolje in
rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti povečanja
obremenitve s hrupom v območju, kjer je obremenitev s hrupom čezmerna.
Obstoječe dejavnosti v območju, ki so vir čezmernega hrupa, je potrebno
sanirati tako, da se zagotovi upoštevanje mejnih vrednosti hrupa za
predpisano stopnjo varstva pred hrupom. |
|
|
Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost
ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi
preprečevanja širjenja hrupa v okolju. |
|
|
Lastnik ali upravljavec vira hrupa je dolžan skladno s
predpisi o obratovalnem monitoringu izvajati prve in občasne meritve
ravni hrupa kot posledice obremenitve območja s hrupom iz vira.
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, lahko lastniku ali upravljavcu
dovoli, da občasnih meritev ravni hrupa ni treba izvajati, če na podlagi
rezultatov meritev ali podatkov o tehnoloških, obratovalnih in drugih
elementih, pomembnih za ugotavljanje obremenitve območja s hrupom
ugotovi, da je vir hrupa na podlagi določb točke a v prilogi 1 Uredbe o
hrupu v naravnem in življenskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95,
66/96) nepomemben. |
|
|
V skladu z 19. členom Uredbe o hrupu v naravnem in
življenskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96) sta v III. območju
uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje
izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv in žag ter izvajanje
drugih hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke
ravni hrupa, dovoljena od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro.
Uporaba naprav in izvajanje opravil iz prejšnjega odstavka sta
prepovedana tudi na praznik, če je dela prost dan. |
|
|
18. člen |
|
|
Varstvo zraka |
|
|
Pri varstvu zraka je potrebno upoštevati predpise, ki
urejajo to področje. |
|
|
Pri napravah, ki brez čistilnih naprav odpadnih plinov
čezmerno onesnažujejo zrak, mora povzročitelj obremenitve zagotoviti
njihovo vgradnjo in obratovanje, če čezmernega onesnaževanja ni mogoče
preprečiti z drugimi ukrepi. Pri gradnji oziroma rekonstrukciji naprav
mora investitor oziroma povzročitelj obremenitve izbrati v praksi
uspešno preizkušeno in na trgu dostopno tehnologijo, ki zagotavlja, da
predpisane mejne vrednosti niso presežene, in hkrati omogoča najnižjo
tehnično dosegljivo emisijo. Pri načrtovanju in obratovanju naprav mora
investitor oziroma povzročitelj obremenitve izvajati naslednje ukrepe za
zmanjševanje emisije: |
|
|
– tesnjenje delov naprav, zajemanje odpadnih plinov na
izvoru, zapiranje krožnih tokov, |
|
|
– reciklažo snovi in rekuperacijo toplote,
recirkulacijo odpadnega zraka in druge ukrepe za zmanjšanje količine
odpadnih plinov, |
|
|
– popolnejšo izrabo surovin in energije in druge
ukrepe za optimiranje proizvodnih procesov, |
|
|
– optimiranje obratovalnih stanj zagona, spremembe
zmogljivosti in zaustavljanja ter drugih izjemnih pogonskih stanj, |
|
|
– preprečevanje povečanja emisije zaradi kopičenja
izpuščenih snovi v krožnem procesu, če gre za anorganske prašnate snovi
I. in II. nevarnostne skupine iz 4. člena Uredbe o emisiji snovi v zrak
iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96,
109/01 in 41/04) ali rakotvorne snovi iz 6. člena te uredbe ali snovi,
ki vsebujejo svinec. |
|
|
Pri stanjih in pojavih, pri katerih se morajo čistilne
naprave odpadnih plinov izklopiti ali obiti oziroma kadar gre za zagon,
spremembo moči ali obsega proizvodnje, ustavljanje, šaržiranje in
podobne prehodne pojave v tehnološkem procesu, mora povzročitelj
obremenitve zagotoviti stalen nadzor in njihovo vodenje, tako da se ne
presega najnižja dosegljiva raven emisije v teh pogojih. |
|
|
Na podlagi 14. člena Uredbe o emisiji snovi v zrak iz
nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96,
109/01 in 41/04) je povzročitelj obremenitve dolžan skladno s predpisi o
obratovalnem monitoringu izvajati prve in občasne ali trajne meritve
emisij. Trajne meritve emisije so obvezne v naslednjih primerih: |
|
|
1. Za emisijo prahu: |
|
|
– za količine nad 2 kg prahu na uro ali |
|
|
– za količine snovi iz I. nevarnostne skupine 4. ali
6. člena ali spojin iz I. nevarnostne skupine 7. člena Uredbe o emisiji
snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št.
73/94, 68/96, 109/01 in 41/04), ki so v obliki prahu in presegajo
petkratno mejno količino, določeno s to uredbo. |
|
|
2. Za emisijo spojin v plinastem stanju ali pari in za
količine, večje od: |
|
|
Snov Emitirana količina
|
|
|
--------------------------------------------------------------
|
|
|
dušikovi oksidi (izraženi kot NO 2) 30 kg/h
|
|
|
ogljikov monoksid v zgorevalnih procesih 5 kg/h
|
|
|
ogljikov monoksid iz drugih virov 100 kg/h
|
|
|
žveplovi oksidi (izraženi kot SO 2) 50 kg/h
|
|
|
fluor in spojine fluorav plinasti fazi
|
|
|
(izražene kot HF) 0.5 kg/h
|
|
|
anorganske spojine klorav plinasti fazi
|
|
|
(izražene kot HCl) 3 kg/h
|
|
|
|
|
|
klor 1 kg/h
|
|
|
žveplovodik 1 kg/h
|
|
|
3. Za organske spojine, če so izpuščene količine, izražene
kot skupni organski ogljik (TOC): |
|
|
– večje od 1 kg/h in so organske spojine iz I.
nevarnostne skupine 7. člena Uredbe o emisiji snovi v zrak iz
nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96,
109/01 in 41/04), |
|
|
– večje od 10 kg/h in so organske spojine iz II. in
III. nevarnostne skupine 7. člena Uredbe o emisiji snovi v zrak iz
nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96,
109/01 in 41/04). |
|
|
Če je nihanje dnevnih povprečnih vrednosti
koncentracij, ki se trajno merijo, majhno, lahko ministrstvo, pristojno
za varstvo okolja, namesto trajnih dovoli občasne meritve, vendar
presledki med posameznimi meritvami ne smejo biti daljši od enega
meseca. |
|
|
19. člen |
|
|
Varstvo pred elektromagnetnimi sevanji |
|
|
Pri projektiranju in izvedbi objektov je investitor
dolžan upoštevati veljavne predpise. |
|
|
Pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za vsak nov ali
rekonstruiran objekt ali napravo, ki je vir elektromagnetnega sevanja
mora biti izpolnjen pogoj, da elektromagnetno polje kot posledica
uporabe ali obratovanja vira ne sme presegati mejnih vrednosti količin
elektromagnetnega polja v posameznih območjih naravnega in življenjskega
okolja, določenih z Uredbo o elektro-magnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96). |
|
|
20. člen |
|
|
Varstvo plodne zemlje |
|
|
Investitorji morajo plodno zemljo pred izkopom
deponirati v delovnih pasovih v nasipu višine največ 2m in ločeno od
ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih
ureditvah (park, zelenice ipd.). Potrebno je upoštevati predpise o
varstvu tal. |
|
|
21. člen |
|
|
Varstvo vegetacije |
|
|
Z upoštevanjem predpisov o varstvu okolja se
zagotovijo primerni pogoji za kmetovanje na kmetijskih površinah okrog
obrtne cone. |
|
|
22. člen |
|
|
Varstvo voda |
|
|
Upoštevati je potrebno veljavne predpise za to
področje. |
|
|
Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi
snovmi (goriva, olja, kemikalije, barve, laki, topila) mora biti v
pokritih prostorih, urejenih tako, da se ob morebitnem razlitju snovi
celotna vsebina prestreže in zadrži. Vse morebitne nesreče, ki bi bile
lahko vir onesnaženja podtalnice, je treba čim prej sanirati in
obvestiti pristojne ustanove. |
|
|
Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le
tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust
neposredno v vode v skladu z določili veljavnih predpisov. |
|
|
VIII. UKREPI ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN
DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
23. člen |
|
|
Obramba in zaščita |
|
|
V območju urejanja tega zazidalnega načrta ni posebnih
zahtev s strani Ministrstva za obrambo. Ravno tako v tem območju ne bo
objektov iz 64. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94). |
|
|
24. člen |
|
|
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
|
Pri načrtovanju dozidave in gradnje novih objektov je
potrebno upoštevati določila Odredbe o dimenzioniranju in izvedbi
gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS št. 18/63) za
območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg. |
|
|
V območju urejanja tega lokacijskega načrta ni
posebnih zahtev s strani Ministrstva za obrambo. Ravno tako v tem
območju ne bo objektov iz 64. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94). |
|
|
25. člen |
|
|
Varstvo pred požarom |
|
|
Požarno varstvo vseh objektov in lokacije mora biti
urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Notranji
(krožni) cestni sistem omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer
se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme
za gasilce, zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne
količine požarne vode. |
|
|
IX. PARCELACIJA, GRADBENE PARCELE, ELEMENTI ZAKOLIČENJA IN JAVNO DOBRO |
|
|
26. člen |
|
|
Parcelacija |
|
|
Parcelacija javnih in zasebnih površin se izvede na
osnovi lokacijske situacije in v njej opredeljenih lokacijskih izhodišč.
Parcele posameznih privatnih investitorjev se določijo v okviru
ureditvenih enot, sledeč linijam parcelacijske mreže, katere osnovni
kvadrat meri 20x20 m = 400 m2. Parcelne meje morajo ležati na linijah
parcelacijske mreže. Velikost in oblika posameznih parcel mora biti
smiselna in dopuščati popoln izkoristek vsake ureditvene enote ter njeno
delitev na uporabno velike parcele. V tistih ureditvenih enotah, kjer
parcelacijska mreža na grafičnih prilogah ni označena, se nove parcele
prilagajajo obstoječi parcelaciji, potrebnim zunanjim površinam
načrtovanih in obstoječih objektov ter terenskim razmeram. |
|
|
27. člen |
|
|
Določitev gradbenih parcel |
|
|
Gradbene parcele privatnih investitorjev se določijo
znotraj posameznih ureditvenih enot na osnovi parcelacijske mreže (v
kolikor je ta določena) v okviru priprave gradbenih projektov. Gradbena
parcela mora biti tako velika, da omogoča nemoteno odvijanje dejavnosti
znotraj posamezne parcele vključno z zagotovitvijo zadostnih zunanjih
manipulativnih površin in parkirnih prostorov. |
|
|
28. člen |
|
|
Elementi zakoličenja |
|
|
Elementi zakoličenja so podani v grafičnih prilogah OLN. |
|
|
29. člen |
|
|
Načrtovane javne površine in zasebna zemljišča |
|
|
Razmejitev med javnimi cestnimi površinami in
ostalimi, predvsem zasebnimi zemljišči je opredeljena na listu »Prikaz
lokacijske situacije« in »Prikaz ureditvenih enot«. Javne površine
obsegajo javne ceste (Ureditvena enota C). |
|
|
X. ODSTOPANJA |
|
|
30. člen |
|
|
Rešitve, ki so s tem lokacijskim načrtom določene le
okvirno, se podrobneje opredelijo v projektni dokumentaciji. |
|
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
|
31. člen |
|
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega dokumenta
opravlja pristojni inšpektorat. |
|
|
32. člen |
|
|
Dokument je stalno na vpogled na Občini Črnomelj. |
|
|
33. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Št. 35004-132/2004 |
|
|
Črnomelj, dne 14. decembra 2004. |
|
|
Župan
Občine Črnomelj
Andrej Fabjan l.r. |
|
|
|