Na podlagi
149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1; Uradni list RS,
št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US,
33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A,
48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in
84/18 – ZIURKOE, 158/20), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo,
76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZJUJFFO, 11/18 – ZSPDSLS-1,
30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 3. in 17. člena Zakona o
prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo,
21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US
in 73/19 – odl. US, 158/20 – ZIUOPDVE), 3., 7., 59. in 60. člena Zakona
o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 –
ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40) 30. in
31. člena Gradbenega zakona (GZ; Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 –
popr. in 65/20), 35. člena Zakona o geodetski dejavnosti (ZGeoD-1;
Uradni list RS, št. 77/10 in 61/17 – ZAID), 39. člena Zakona o urejanju
prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17) so Občinski svet Občine
Rogaška Slatina na podlagi 16. člena Statuta Občine Rogaška Slatina
(Uradni list RS, št. 28/15) na seji dne 24. 2. 2021, Občinski svet
Občine Šmarje pri Jelšah na podlagi 16. člena
Statuta Občine Šmarje pri
Jelšah (Uradni list RS, št. 57/17, 54/19) na seji dne 25. 3. 2021,
Občinski svet Občine Podčetrtek na podlagi 17. člena
Statuta Občine
Podčetrtek (Uradni list RS, št. 43/18 – uradno prečiščeno besedilo) na
seji dne 4. 3. 2021, Občinski svet Občine Rogatec na podlagi 16. člena
Statuta Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 29/18) na seji dne 2. 2.
2021, Občinski svet Občine Kozje na podlagi 16. člena Statuta Občine
Kozje (Uradni list RS, št. 62/17) na seji dne 21. 1. 2021 in Občinski
svet Občine Bistrica ob Sotli na podlagi 15. člena Statuta Občine
Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 82/16 – uradno prečiščeno
besedilo – UPB1) na seji dne 19. 2. 2021 sprejeli |
|
O D L O K |
o zbiranju
določenih vrst komunalnih odpadkov v občinah Rogaška Slatina, Šmarje pri
Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina) |
|
(1) Ta odlok določa
način, predmet in pogoje izvajanja obvezne občinske gospodarske javne
službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju:
javna služba) na celotnem območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri
Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli (v nadaljevanju:
občine) in vsebuje: |
I. splošne določbe |
II. organizacijsko
in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe |
III. vrsto in obseg
storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev |
IV. pogoje za
zagotavljanje in uporabo storitev javne službe |
V. pravice in
obveznosti izvajalca javne službe in uporabnikov storitev javne službe |
VI. financiranje
javne službe |
VII. vrsto objektov
in opreme za izvajanje javne službe |
VIII. nadzor nad
izvajanjem tega odloka |
IX. kazenske
določbe in |
X. prehodne in
končne določbe. |
(2) Način, predmet
in pogoje za izvajanja gospodarske javne službe obdelave določenih vrst
komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov iz občin v Regionalnem
centru za ravnanje s komunalnimi odpadki Celje, določajo veljavni odloki
o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odlaganja
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v posameznih
občinah. |
(3) Podrobnejša
tehnična pravila ravnanja s komunalnimi odpadki so opredeljena v
tehničnem pravilniku o zbiranju odpadkov na območju občin (v
nadaljevanju: Tehnični pravilnik), ki ga sprejme pristojni organ
izvajalca. |
|
2. člen |
|
Namen odloka je: |
– opredelitev
vsebine in standardov javne službe |
– zagotavljanje
varnega in učinkovitega izvajanja javne službe |
– uskladitev s
predpisi, ki se nanašajo na organiziranje in financiranje izvajanja
javne službe in varovanje okolja |
– določiti
obveznosti občin in izvajalcev javne službe pri izvajanju javne službe |
– določiti pravice
in obveznosti uporabnikov pri koriščenju javne službe |
– ureditev
financiranja ter določanja in potrjevanja cen javne službe |
– zagotavljanje
trajnostnega razvoja javne službe |
– določiti vrsto in
obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe in |
– zagotavljanje
nadzora nad izvajanjem javne službe. |
|
3. člen |
|
(cilji ravnanja s komunalnimi odpadki) |
|
Cilji ravnanja s
komunalnimi odpadki po tem odloku so: |
– zagotoviti
učinkovito izvajanje javne službe in uspešno doseganje standardov in
ciljev ravnanja z odpadki |
– omogočiti
povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe |
– zagotoviti
učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru
nastanka po sistemu »od vrat do vrat« in posledično zmanjšanje količine
odpadkov, ki se odlagajo |
– zagotoviti
vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo, recikliranje in predelavo |
– zagotoviti
izločanje nevarnih odpadkov in izločanje biološko razgradljivih odpadkov
ter ustrezno ravnanje z njimi |
– uveljaviti načelo
»stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov« |
– preprečevanje
neorganiziranega odlaganja odpadkov v okolje |
– zagotoviti oddajo
mešanih komunalnih odpadkov v obdelavo, preden se jih odstrani z
odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov |
– zagotoviti
spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov |
– osveščati in
obveščati uporabnike storitev javne službe o učinkovitem ravnanju z
odpadki in |
– zagotoviti
izdelavo programov in uvedbo učinkovitih ukrepov na področju ravnanja s
komunalnimi odpadki. |
|
4. člen |
|
(uporaba predpisov) |
|
(1) Za vprašanja v
zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom,
se uporabljajo veljavni zakonski in podzakonski predpisi. |
(2) Če so po
uveljavitvi tega odloka sprejeti zakoni ali podzakonski akti in določbe
tega odloka niso v skladu z njimi, veljajo neposredno določbe kasneje
sprejetih zakonov ali podzakonskih aktov. |
|
5. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
(1) Posamezni
izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
1. biološki odpadki
so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski
odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinske dejavnosti in trgovin
na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane; |
2. embalaža so vsi
izdelki iz kateregakoli materiala, namenjeni temu, da blago, ne glede na
to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi
hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali
prestavitve na poti od proizvajalca do končnega uporabnika. Embalaža so
tudi: |
– izdelki, za
katere se da očitno ugotoviti, da bo iz njih v nadaljnjih postopkih
(npr. konfekcioniranje) izdelana embalaža, uporabljena za namene iz te
točke, |
– nevračljivi
predmeti, uporabljeni za namene iz prve alineje tega odstavka in pomožna
sredstva za embaliranje, ki se uporabljajo za ovijanje ali povezovanje
blaga, zlasti za pakiranje, nepredušno zapiranje, pripravo za odpremo in
označevanje blaga in |
– predmeti, ki
ustrezajo merilom iz uredbe, ki ureja ravnanje z embalažo; |
3. gradbeni odpadki
po tem odloku so odpadki, ki nastajajo pri manjših vzdrževalnih delih v
stanovanjski enoti (npr. obnova kopalnice ipd.). Za večja gradbena dela
velja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih
delih, kar pomeni, da mora investitor izbrati izvajalca gradbenih del,
ki mora med drugim poskrbeti tudi za oddajo v nadaljnje ravnanje
nastalih gradbenih odpadkov; |
4. hišni kompostnik
je zabojnik za hišno kompostiranje v skladu z uredbo, ki ureja ravnanje
z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim
odpadkom. Je konstrukcija namenjena ločenemu zbiranju in kompostiranju
biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter zelenega vrtnega odpada v
lastnem vrtu. Raba tako pridobljenega komposta je omejena na vrt, ki
pripada določenemu gospodinjstvu; |
5. imetnik odpadkov
je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v
posesti; |
6. izvajalec javne
službe (v nadaljevanju: izvajalec ali izvajalec javne službe) je
izvajalec, ki ima pravico in obveznost po tem odloku izvajati javno
službo; |
7. komunalni
odpadek po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi
ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali
druge dejavnosti ter javnega sektorja in je uvrščen v skupino odpadkov s
številko 20 – Komunalni odpadki s klasifikacijskega seznama odpadkov in
podskupino s številko 15 01 – Embalaža s klasifikacijskega seznama
odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju
tega odloka: odpadek ali komunalni odpadek); |
8. kosovni odpadki
so odpadki iz podskupine »Drugi komunalni odpadki« s klasifikacijsko
številko 20 03 07 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v
predpisu o ravnanju z odpadki, vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki
zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v
zabojnikih, posodah ali vrečah za odpadke; |
9. ločene frakcije
komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: ločene frakcije) so
nenevarni in nevarni komunalni odpadki, ki se zbirajo ločeno od mešanih
komunalnih odpadkov; |
10. mešani
komunalni odpadki so odpadki, ki se skladno s predpisom, ki ureja
ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz
klasifikacijskega seznama odpadkov (plastificiran papir, celofan,
onesnažena embalaža, ki se je ne da očistiti, plenice, higienski vložki,
izrabljena obuvala, porcelan, gumijasti izdelki, kemični svinčniki
ipd.), razen ločenih frakcij, odpadkov s tržnic in odpadkov iz čiščenja
cest, blata iz greznic in odpadkov iz čiščenja kanalizacije; |
11. nevarni
komunalni odpadki so komunalni odpadki, ki so zaradi ene ali več
nevarnih lastnosti s predpisom uvrščeni med nevarne odpadke; |
12. objekt je
objekt po predpisih o graditvi objektov, v ali na katerem se opravlja
proizvodna ali storitvena dejavnost ali je v javni rabi, ki povzroča
nastajanje komunalnih odpadkov; |
13. oddaja odpadkov
je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom; |
14. odpadna
embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali skupinska
embalaža, ki nastaja kot ločeno zbrana frakcija v gospodinjstvih in kot
tem odpadkom podoben odpadek iz trgovine, industrije, obrti, storitvenih
dejavnosti in javnega sektorja. Odpadna embalaža, ki je komunalni
odpadek, je tudi odpadna embalaža, izločena pri obdelavi mešanih
komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov; |
15. odpadna
embalaža, ki ni komunalni odpadek, je odpadna embalaža, ki nastaja pri
opravljanju proizvodne, trgovinske in storitvene dejavnosti ter pri
izvajanju del v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in prometu; |
16. povzročitelj
odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje
odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), ali oseba, ki izvaja
predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo
lastnosti ali sestava teh odpadkov; |
17. premična
zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno
zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na
naseljenih območjih omogoča, da izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov
iz gospodinjstva določen krajši čas prepušča te frakcije izvajalcu.
Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen
zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za
prepuščanje in ločeno zbiranje teh frakcij; |
18. prepuščanje
odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista,
kadar je to dovoljeno na podlagi posebnega predpisa, ki ureja ravnanje z
določeno vrsto odpadka; |
19. prevzemno mesto
je mesto, na katerem izvajalec prevzame komunalne odpadke, ki mu jih
uporabniki prepustijo po sistemu od vrat do vrat. Je vnaprej določen
prostor, praviloma na javni površini, kjer uporabniki v predpisanih
namenskih posodah ali zabojnikih ali tipiziranih vrečah za odpadke
prepuščajo te odpadke izvajalcu. Prepuščanje poteka po vnaprej določenem
urniku, ki je objavljen na spletni strani izvajalca. V primeru ločenega
zbiranja komunalnih odpadkov v večstanovanjskem objektu, je lahko
prevzemno mesto tudi zbirno mesto; |
20. sistem od vrat
do vrat je sistem prepuščanja določenih komunalnih odpadkov, pri katerem
je prevzemno mesto za prepuščanje teh odpadkov namenjeno določenim
znanim uporabnikom; |
21. stavba je
objekt po predpisih o graditvi objektov, v katerem stalno ali začasno
prebiva ena ali več oseb; |
22. uporabnik
storitev javne službe zbiranja (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je
izvirni povzročitelj odpadkov, če v tem odloku ni drugače določeno; |
23. zbiralnica
ločenih frakcij ali »ekološki otok« je objekt gospodarske javne
infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, ki
je urejen in opremljen za ločeno zbiranje nekaterih nenevarnih frakcij,
kjer izvirni povzročitelji komunalnih odpadkov iz gospodinjstva te
frakcije prepuščajo izvajalcu; |
24. zbiralnica
nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in
začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih
odpadkov izvajalcu te frakcije oddajajo; |
25. zbiranje
odpadkov je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim
sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za
obdelavo odpadkov. Pri predhodnem sortiranju odpadkov se številka
odpadka, ki jo mora odpadku dodeliti povzročitelj odpadkov, razen v
primeru prepuščanja odpadka, ko mu jo mora dodeliti zbiralec, ki odpadek
prevzame, ne spremeni; |
26. zbirni center
je objekt gospodarske javne infrastrukture, urejen in opremljen za
prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in
predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo
odpadkov, za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih
frakcij, kjer izvirni povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice
izvajalcu prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je
lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij; |
27. zbirno mesto je
prostor, praviloma na zasebni površini ali v zasebnih prostorih, kjer
imajo povzročitelji odpadkov nameščene predpisane namenske posode ali
zabojnike za ločeno zbiranje in začasno hranjenje komunalnih odpadkov v
času do prevzema odpadkov. |
(2) Vsi ostali
izrazi, ki niso določeni v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot je
določeno v vsakokrat veljavnih zakonitih državnih predpisih. |
|
6. člen |
|
(strokovno-tehnične naloge javne službe) |
|
(1)
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki
niso prenesene na izvajalca, opravlja občinska uprava. |
(2) Občinske uprave
občin ustanoviteljic izvajalca skrbijo za koordinacijo med občinami in
izvajalcem. |
(3) Strokovno
tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese
na izvajalca so: |
– strokovne,
tehnične in organizacijske naloge v zvezi z načrtovanjem razvoja javne
službe in izvedbo načrtovanih infrastrukturnih ureditev |
– zagotavljanje
strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti
predvidenega poselitvenega območja |
– zagotavljanje
strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog
pri urejanju javne službe |
– pospeševanje
uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe |
– izvajanje
trajnostno naravnanih aktivnosti in projektov ter zasledovanje ciljev
teh projektov, vključno z analiziranjem, poročanjem in informiranjem v
zvezi s temi projekti. |
(4) Izvajalcu se
podelijo naslednje naloge: |
– uporaba zbiralnic
ločenih frakcij in zbirnih centrov za namene izvajanja javne službe |
– upravljanje,
izkoriščanje in vzdrževanje objektov in naprav potrebne za izvajanje
javne službe |
– vodenje vseh
evidenc, ki so za opravljanje javne službe potrebne, skladno z
veljavnimi predpisi in |
– podajanje
predlogov za investicijske posege v objekte in naprave, potrebne za
izvajanje javne službe. |
(5) Občinska uprava
izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in
dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti. |
|
7. člen |
|
(subsidiarno ukrepanje) |
|
(1) Občina
zagotavlja: |
– izvajanje vseh
storitev, določenih v veljavnih predpisih |
– financiranje
javne službe in gospodarske javne infrastrukture v takšni višini, da je
možno trajnostno zagotavljati ustrezen in predpisan obseg in kakovost
storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme izvajalca in
gospodarske javne infrastrukture tako, da se ohranja njihova vrednost |
– sankcioniranje
uporabnikov zaradi onemogočanja ali omejevanja izvajanja storitev javne
službe |
– sankcioniranje
morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki izvajajo storitve javne
službe na področju občine in |
– pisno obveščanje
izvajalca o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov. |
(2) Občina skrbi za
odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s
komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni
mogoče naložiti določenim ali določljivim izvirnim povzročiteljem ali če
ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali
posledic ni mogoče drugače odpraviti. |
(3) Izvajalec je v
primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti
zbiranje komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja
ter oddajo teh odpadkov v obdelavo. |
(4) Če se v primeru
iz drugega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina
pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov. |
(5) Sredstva za
pokrivanje stroškov iz drugega in tretjega odstavka tega člena se
zagotavljajo v občinskem proračunu. |
|
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
8. člen |
|
(območje in oblika izvajanja javne službe) |
|
(1) Občine
zagotavljajo izvajanje javne službe z ustanovitvijo javnega podjetja na
celotnem območju občin v skladu z veljavnimi predpisi tako, da so
storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem odpadkov, uporaba
storitev javne službe pa je za vse povzročitelje odpadkov obvezna. |
(2) Izvajalec javne
službe ter upravljavec gospodarske javne infrastrukture na celotnem
območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec,
Kozje in Bistrica ob Sotli je OKP JAVNO PODJETJE ZA KOMUNALNE STORITVE
ROGAŠKA SLATINA d.o.o., Celjska cesta 12, Rogaška Slatina (v
nadaljevanju: izvajalec ali upravljavec), ustanovljen na podlagi Odloka
o ustanovitvi OKP javnega podjetja za komunalne storitve Rogaška Slatina
d.o.o. (Uradni list RS, št. 89/12). |
|
9. člen |
|
(tehnični pravilnik) |
|
(1) Pristojni organ
izvajalca sprejme Tehnični pravilnik, ki vsebuje: |
– opredelitev
tehnologije zbiranja odpadkov |
– tehnologijo,
pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov |
– tipizacijo
predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne
prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov |
– tipizacijo
namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe |
– minimalne
standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic |
– podrobnejše
pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih |
– podrobnejšo
vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih
centrov |
– druge pogoje
glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za zbiranje
odpadkov skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe. |
(2) Izvajalec
objavi Tehnični pravilnik na svoji spletni strani. |
|
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA
RAZPOREDITEV |
|
10. člen |
|
(vrsta in obseg storitev javne službe) |
|
(1) Javna služba po
tem odloku obsega storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov
in sicer: |
– storitve
prevzemanja določenih vrst komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih,
zbiralnicah ločenih frakcij, zbirnih centrih in premičnih zbiralnicah |
– storitve prevoza
prevzetih komunalnih odpadkov, zaradi oddaje v nadaljnjo obdelavo in/ali
odlaganja ali odstranjevanja (prevoz do regijskega centra za obdelavo
odpadkov RCERO Celje). |
(2) Storitve iz
prejšnjega odstavka so v okviru opravljanja javne službe kot javne
dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne
službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja
javnih služb, za povzročitelje odpadkov obvezna. |
|
11. člen |
|
(naloge javne službe) |
|
(1) Izvajalec v
okviru javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in oddajanja v
nadaljnje ravnanje zagotavlja: |
– zbiranje
komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat |
– zbiranje kosovnih
odpadkov v zbiralnih akcijah ali na poziv uporabnika |
– zbiranje
komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah |
– zbiranje odpadkov
v zbirnem centru |
– predhodno
razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru |
– izvajanje
sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov |
– oddajanje zbranih
odpadkov v nadaljnje ravnanje in |
– ozaveščanje in
obveščanje uporabnikov. |
(2) Izvajalec
prevzema komunalne odpadke, ki jih zbira, brez evidenčnega lista iz
predpisa, ki ureja odpadke. |
(3) Izvajalec za
vse komunalne odpadke, ki jih zbere vodi evidenco v skladu s predpisom,
ki ureja odpadke. |
(4) Imetniki
odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu skladno s tem odlokom in
navodili izvajalca. |
|
12. člen |
|
(obveznost vključitve v javno službo) |
|
(1) V sistem
ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi izvirni povzročitelji
odpadkov na območju občine, ne glede na njihovo stalno ali začasno
prebivališče oziroma sedež. |
(2) Povzročitelji
odpadkov iz prejšnjega odstavka so obvezni uporabniki storitev javne
službe ravnanja s komunalnimi odpadki. |
(3) Ločeno zbiranje
odpadkov na izvoru nastanka je obvezno za vse povzročitelje odpadkov. |
|
13. člen |
|
(uporabniki storitev javne službe) |
|
(1) Uporabniki in
plačniki storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabniki) so lastniki
objektov iz območja občin, kjer se izvaja javna služba na način, določen
v veljavnih predpisih. |
(2) Uporabniki in
plačniki storitev javne službe iz prvega odstavka tega člena so fizične
osebe, fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, samostojni podjetniki
posamezniki, pravne osebe, vse druge pravno-organizacijske oblike, ter
drugi subjekti, povzročitelji odpadkov in imajo sposobnost biti stranka. Fizične
osebe, ki opravljajo dejavnost, samostojni podjetniki posamezniki in
pravne osebe morajo v tridesetih dneh od začetka opravljanja dejavnosti
z izvajalcem skleniti pogodb v kateri se dogovori način zbiranja in
prevoza komunalnih odpadkov. |
(3) Če je tako
določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je
lahko uporabnik in plačnik storitev javne službe tudi posestnik objekta,
pri čemer morajo lastnik, posestnik in izvajalec podpisati medsebojni
dogovor v katerem se zapisniško uredi datum spremembe uporabnika,
lokacija prevzema, število nameščenih posod za ločeno zbiranje, drugi
pogoji zbiranja in subsidiarna odgovornost lastnika za morebitna
neplačila terjatev. Ne glede na prejšnji stavek za spremembo uporabnika
zadošča pisno obvestilo, poslano izvajalcu s strani novega ali starega
uporabnika, pri čemer mora biti tisti, ki je obvestilo poslal, to
sposoben dokazati. V tem primeru se upoštevajo podatki, ki so bili
sporočeni v takšnem obvestilu, izvajalec pa ima pravico posredovane
podatke preveriti pri novem ali starem uporabniku ter z ogledom na
terenu. |
(4) V primeru
izvajanja javne službe gospodinjstvom, v razmerju do izvajalca kot
uporabnik in plačnik storitev javne službe nastopa ena od polnoletnih
oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki podpiše tudi dogovor o
poravnavanju obveznosti. Ostali člani gospodinjstva so subsidiarno
odgovorni na smiselno enak način, kot je določen v petem odstavku tega
člena. Če člani gospodinjstva ne podpišejo dogovora iz tega odstavka, se
kot uporabnik šteje kateri koli član gospodinjstva. Izvajalec lahko v
primeru iz prejšnjega stavka izstavlja račune kateremu koli članu
gospodinjstva, ki nastopa kot plačnik. V primeru iz predprejšnjega in
prejšnjega stavka so ostali člani gospodinjstva subsidiarno odgovorni za
neplačane terjatve na način iz petega odstavka tega člena. |
(5) Če je objekt v
solastnini in ne gre za gospodinjstvo, lahko obveznosti uporabnikov
javne službe prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni
dogovor. Obveznosti solastnik iz prejšnjega stavka prevzame z dnem, ko
kateri koli solastnik obvesti izvajalca o sklenjenem dogovoru in mu
predloži izvod dogovora. Solastnik, ki je prevzel obveznosti, mora z
izvajalcem podpisati poseben dogovor v katerem se opredeli odjemno mesto
ter ostale pravice in obveznosti solastnika in izvajalca. Če solastnik,
ki je prevzel obveznosti do izvajalca, dolga po prvem opominu ne
poravna, se šteje, da so ostali solastniki subsidiarno odgovorni za vse
zapadle in neporavnane obveznosti. Vsak solastnik v primeru subsidiarne
odgovornosti iz prejšnjega stavka odgovarja za vse zapadle in
neporavnane obveznosti do celote, vključno s stroški in zamudnimi
obrestmi. V primeru zamude s plačilom ene ali več terjatev s strani
solastnika, ki je prevzel obveznosti do izvajalca v smislu prvega stavka
tega odstavka, lahko izvajalec začne izstavljati račune kateremu koli
izmed solastnikov. |
(6) V
večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stanovanjske)
obveznosti uporabnikov izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja
porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki
ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. Plačniki storitev so lastniki
ali gospodinjstva v skladu s tem členom, razen če upravnik in izvajalec
skleneta pogodbo o poravnavanju obveznosti, pri čemer upravnik nastopa
za račun lastnikov oziroma gospodinjstev. Lahko pa se izvajalec dogovori
z upravnikom stavbe, da mu mesečno zagotavlja podatke o številu oseb in
druge potrebne podatke, ki so osnova za porazdelitev stroškov. Obračun
storitev ter izstavitev računov posameznim uporabnikom pa izvede
izvajalec. |
(7) Šesti odstavek
tega člena se smiselno uporablja tudi za poslovne in
poslovno-stanovanjske stavbe. |
(8) V primeru, ko
povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali
dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe urediti in plačevati
posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo
odpadki. |
(9) Imetniki
odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za
pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine,
so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne
službe po tem odloku. |
(10) Za objekte, na
katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme
dokazovanja je na strani lastnika, ki neuporabo objekta dokazuje, da je
ukinjen vodovodni priključek, električni priključek ipd. |
(11) Pravne osebe,
samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno
opravljajo dejavnost, morajo z izvajalcem skleniti pogodbo, v kateri se
dogovorijo o načinu zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Navedene
osebe morajo pogodbo skleniti najkasneje v roku 30 dni od začetka
opravljanja dejavnosti. |
|
14. člen |
|
(obveznost sporočanja sprememb) |
|
(1) Uporabnik mora
izvajalca pisno obvestiti v roku 15 dni od nastanka o naslednjih
sprememb: |
– naslova |
– lastništva |
– najemnih razmerij |
– plačnikov |
– uporabnikov, tudi
število stalno ali začasno prijavljenih oseb |
– fizičnih sprememb
na stavbah ali gradbenih inženirskih objektov in |
– ostalih sprememb,
ki kakorkoli vplivajo na uporabo ali obračun storitev javne službe. |
(2) V primerih iz
druge do pete alineje prvega odstavka tega člena je sprememba možna pod
pogojem, da dosedanji uporabnik izvajalcu posreduje pisni dogovor,
sklenjen med dosedanjim in novim uporabnikom in so poravnane vse
obveznosti dosedanjega uporabnika oziroma na podlagi obvestila v skladu
s tretjim odstavkom 13. člena tega odloka. |
(3) Ne glede na
drugi odstavek tega člena se v primeru smrti uporabnika, komunalne
storitve zaračunavajo lastnikom, razen v primeru dogovora med
solastniki. |
(4) Novi uporabnik
in izvajalec se dogovorita o lokaciji prevzemnega mesta, številu
nameščenih posod za ločeno zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov
ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev zbiranja. Izvajalec
novega uporabnika vpiše v seznam nameščenih posod pri povzročiteljih
odpadkov. Novi uporabnik mora izvajalcu zbiranja sporočiti podatke o
številu povzročiteljev odpadkov iz gospodinjstva oziroma številu
zaposlenih, če je povzročitelj odpadkov pravna ali fizična oseba, ki
izvaja dejavnost. |
|
15. člen |
|
(zbiranje odpadkov) |
|
(1) Izvajalec je
dolžan ločeno zbrane odpadke iz 11. člena (naloge javne službe) oddajati
shemam, zbiralcem in predelovalcem, skladno s predpisi, pri čemer lahko
mešane komunalne odpadke predeluje le s strani občine potrjen izvajalec
gospodarskih javnih služb obdelave in odlaganja mešanih komunalnih
odpadkov, kateremu je občina skladno z odlokom iz drugega odstavka
1. člena tega odloka podelila koncesijo. |
(2) Izvajalec je
dolžan zagotavljati ločeno zbiranje komunalnih odpadkov po načelu
zbiranja »od vrat do vrat« za odpadke določene v 20. členu tega odloka. |
(3) Uporabnik
odpadke zbira v zaprti opremi za zbiranje na svojem zbirnem mestu.
Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja komunalnih odpadkov,
to je najkasneje do 6. ure na dan zbiranja po urniku zagotoviti, da se
zabojnik/tipizirana vreča prestavi iz zbirnega mesta na prevzemno mesto,
po prevzemu odpadkov s strani izvajalca pa opremo v najkrajšem možnem
času, to je še isti dan vrniti nazaj na zbirno mesto. Uporabnik za
objekt, v katerem nihče nima urejenega stalnega ali začasnega bivališča
(npr. počitniški objekt) in je v času prevzemanja komunalnih odpadkov
odsoten, lahko tipizirane vreče odda na prevzemno mesto največ sedem dni
pred dnem zbiranja po urniku. |
(4) Za uporabnike
na območjih, ki so nedostopna za komunalna vozila ali dostop do njih
zaradi redke poselitve pomeni nesorazmerne stroške izvajanja javne
službe, izvajalec določi skupno prevzemno mesto, ki so ga uporabniki
dolžni uporabljati skladno s tretjim odstavkom tega člena. |
(5) Za uporabnike
na začasno nedostopnih območjih, izvajalec določi skupno prevzemno
mesto, o katerem obvesti uporabnike preko spleta ali sredstev javnega
obveščanja ali pisno. |
(6) Načrtovalci in
projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih
objektov, sosesk in naselij, ter pri prenovi zgradb in delov naselij,
poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega
odloka, ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov,
vključno z opremo izvajalca. V novih zazidljivih območjih je treba s
prostorsko izvedbenimi akti predvideti tudi mesta za zbiralnice in
prevzemna mesta za odpadke. |
|
16. člen |
|
(urnik zbiranja odpadkov) |
|
(1) Izvajalec
prevzema: |
– mešane komunalne
odpadke najmanj enkrat na 14 dni |
– odpadno embalažo
iz plastike, kovin in sestavljenih materialov najmanj enkrat na 14 dni |
– biološke odpadke
od marca do oktobra enkrat tedensko, od novembra do februarja enkrat na
14 dni |
– stekleno embalažo
in odpadni papir najmanj enkrat na dva meseca |
– odpadni tekstil,
belo tehniko in elektronsko opremo najmanj dvakrat letno |
– nevarne odpadke
enkrat letno in |
– kosovne odpadke
enkrat letno na podlagi naročilnice. |
(2) Izvajalec z
namenom optimizacije prevoznih poti in znižanja stroškov pripravi Urnike
odvoza odpadkov, ki morajo vsebovati podatke o dnevu odvoza posameznih
vrstah odpadkov po občinah in naseljih ali ulicah. Urnike odvoza
odpadkov za tekoče leto je izvajalec dolžan objaviti na svoji spletni
strani. Informacijo o prevzemu kosovnih odpadkov in o delovnem času
zbirnih centrov je izvajalec dolžan objaviti na svoji spletni strani. |
(3) Izvajalec sme
pri prevzemanju odpadkov odstopiti od urnika odvozov odpadkov zgolj v
primeru višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere, začasna
neprevoznost poti do prevzemnih mest in nenadne okvare posebnih vozil. |
(4) Čas prevzemanja
odpadkov za pogodbene uporabnike izvajalec zagotovi na podlagi pogodbe,
skladno s Tehničnim pravilnikom. |
|
17. člen |
|
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov) |
|
(1) Izvajalec javne
službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo
in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov: |
– ločene frakcije
iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov |
– kosovni odpadki |
– odpadki z vrtov,
parkov in pokopališč |
– odpadki s tržnic |
– odpadki iz
čiščenja cest |
– mešani komunalni
odpadki in |
– izrabljene gume v
skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. |
(2) Ne glede na
prejšnji odstavek se v okviru javne službe ne zbirajo: |
– odpadna embalaža,
ki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno
embalažo, nastaja kot odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek, |
– odpadki z vrtov
in parkov od izvirnih povzročiteljev, ki so izvirni povzročitelji iz
dejavnosti v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko
razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, |
– biološko
razgradljivi kuhinjski odpadki od izvirnih povzročiteljev, ki so izvirni
povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva v skladu s predpisom, ki
ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim
vrtnim odpadom, |
– odpadna jedilna
olja od izvirnih povzročiteljev, ki so povzročitelji odpadnih jedilnih
olj iz gostinstva v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadnimi
jedilnimi olji in mastmi. |
(3) Izvajalec mora
zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno
zbranih frakcij komunalnih odpadkov. |
(4) Ostanki
komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prejšnjih
odstavkov, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki. |
(5) Imetniki
odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z oddajo: |
– v tipizirane in
označene zabojnike ali izjemoma v tipizirane vreče, postavljene na
prevzemnih mestih po sistemu od vrat do vrat |
– v tipiziranih in
označenih skupnih zabojnikih in izjemoma v tipiziranih vrečah na skupnih
zbirnih mestih |
– v zbiralnicah
ločenih frakcij (ekološki otok) |
– v zbirnih centrih
ali |
– v premičnih
zbiralnicah, pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom. |
(6) Izvajalec
prevzema odpadke na prevzemnih mestih v dneh, ki so za posamezno vrsto
odpadka določeni z letnim urnikom odvozov in ga objavi najkasneje do 31.
decembra za naslednje leto na svoji internetni strani. |
(7) V primeru
izpada prevzemanja odpadkov na prevzemnih mestih, v skladu z letnim
urnikom odvozov, zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere
ali začasna neprevoznost poti do mest prevzemanja teh odpadkov, mora
izvajalec o vzrokih izpada ter o novih terminih pravočasno (vsaj en dan
prej ali na isti dan oziroma odvisno od dogodka) obvestiti povzročitelje
najmanj z objavo na svoji spletni strani. Pri tem mora uporabnike
obvestiti o nadomestnem terminu izvedbe storitve. |
(8) V primeru, da
cesta, ki vodi do prevzemnih mest ne omogoča dovoza za specialna vozila
izvajalca, si mora uporabnik v dogovoru z izvajalcem zagotoviti ustrezno
število vreč za zbiranje posameznih vrst odpadkov in jih na dan
prevzemanja dostaviti na prevzemno mesto. |
(9) Izvajalec ni
dolžan prevzemati odpadkov iz neoriginalne in neoznačene posode oziroma
zabojnika, če je odložena poleg ali na že napolnjen zabojnik, ki ga
povzročiteljem nudi izvajalec. Za viške odpadkov, ki pri povzročiteljih
odpadkov nastajajo občasno in presegajo volumen nameščene posode oziroma
zabojnika, si je povzročitelj dolžan zagotoviti oziroma kupiti namensko
označene vrečke pri izvajalcu. V primeru nepravilnega odlaganja odpadkov
na prevzemnem mestu, mora izvajalec kršitelja prijaviti pristojnemu
inšpektoratu. |
|
18. člen |
|
(prevzemanje ločeno zbranih frakcij) |
|
(1) Storitve
prevzemanja ločenih frakcij obsegajo: |
– prevzemanje
zbrane odpadne embalaže po sistemu od vrat do vrat v skladu s Tehničnim
pravilnikom |
– prevzemanje
ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, v zbirnih centrih in po
sistemu od vrat do vrat v skladu s Tehničnim pravilnikom |
– prevzemanje
ločenih frakcij v zbirnih centrih |
– prevzemanje
kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in |
– zbiranje kosovnih
odpadkov od uporabnika na njegov poziv. |
(2) Storitve
prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo: |
– prevzemanje
nevarnih frakcij v zbiralnicah nevarnih frakcij |
– prevzemanje
nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v
zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij. |
(3) Podrobneje se
obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega
in drugega odstavka tega člena določita v Tehničnem pravilniku. |
|
19. člen |
|
(biološko razgradljivi odpadki) |
|
(1) Biološko
razgradljivi odpadki, ki nastajajo pri povzročiteljih iz gospodinjstev,
se morajo zbirati po sistemu »od vrat do vrat« ločeno od drugih ločeno
zbranih frakcij komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja
ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, če
ni v tem členu drugače določeno. Prevzemno mesto za ločeno zbrane
biološko razgradljive odpadke je isto kot za mešane komunalne odpadke. |
(2) Za biološko
razgradljive odpadke je treba zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje
pri povzročiteljih odpadkov na območju mestnega jedra ali večjega
stanovanjskega naselja. |
(3) Uporabnik na
območju katerega izvajalec uredi javno zbiranje bioloških odpadkov po
sistemu od vrat do vrat, svojo odločitev o uporabi javne storitve
ravnanja z biološkimi odpadki pisno sporoči izvajalcu. V primeru, da
uporabnik biološke odpadke na tem območju želi hišno kompostirati, mora
o tem podati pisno izjavo in izvajati hišno kompostiranje. V primeru, da
izvajalec ugotovi, da uporabnik tega ne izvaja v celoti, ga izvajalec
vključi v sistem zbiranja. Za uporabnike v objektih, kjer ni možnosti za
hišno kompostiranje, je uporaba storitev javne službe ravnanja z
biološkimi odpadki obvezna. |
(4) Na območjih,
kjer izvajalec ne zagotavlja rednega zbiranja biološko razgradljivih
odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, mora povzročitelj odpadkov sam
zagotoviti kompostiranje svojih biološko razgradljivih odpadkov v hišnem
kompostniku, točkovno na enem mestu na lastnih zemljiščih na način in
količinah, da se pri tem ne povzroča obremenitev okolja z emisijami
vonjav. |
(5) Zbiranje
bioloških odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« je obvezno za stanovalce
večstanovanjskih stavb. |
(6) Izvajalec
spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne biološko razgradljive odpadke
kompostirajo v hišnih kompostnikih tudi na območjih z organiziranim
rednim prevzemanjem biološko razgradljivih odpadkov, če imajo za tako
kompostiranje na razpolago vrt in pri tem upoštevajo ustrezne postopke
predelave biološko razgradljivih odpadkov, tako da pri tem ne povzročajo
obremenitev okolja z emisijami vonjav. |
(7) Pri uporabniku
lahko izvaja nadzor zbiranja in hišnega kompostiranja izvajalec ter
drugi pristojni organi. Če se pri nadzoru ugotovi, da uporabnik
bioloških odpadkov ne kompostira oziroma jih odlaga v zabojnike za
mešane komunalne odpadke, se ukrepa skladno s tem odlokom. |
(8) Hišno
kompostiranje mora biti praviloma urejeno s hišnim kompostnikom, ki se
nahaja na funkcionalni površini objekta. Uporaba komposta ali njegova
odstranitev je stvar uporabnika. |
(9) Izvajalec mora
zagotoviti: |
– da se na
območjih, kjer je organizirano ločeno zbiranje biološko razgradljivih
odpadkov, ti odpadki zbirajo v predpisanih zabojnikih ali posodah in
prevažajo z vozili, opremljenimi za prevoz biološko razgradljivih
odpadkov, tako da se odpadki ne izpuščajo v okolje in da ne povzročajo
emisije vonjav; |
– prevzemanje
biološko razgradljivih odpadkov skladno z letnim urnikom zbiranja; |
– da prevzemno
mesto opremi s tipskim zabojnikom ustrezne barve in velikosti za
zbiranje bioloških odpadkov; |
– da zamenja
obstoječi zabojnik za biološke odpadke, če je zabojnik tako močno
poškodovan, uničen ali izrabljen, da lahko prepuščanje teh odpadkov
povzroči tveganje za okolje ali zdravje ljudi; |
– čiščenje in
razkuževanje predpisanih zabojnikov in posod za zbiranje vsaj enkrat
letno in |
– čiščenje in
razkuževanje vozil, s katerimi zagotavlja prevažanje biološko
razgradljivih odpadkov. |
(10) Če
povzročitelj odpadkov odlaga v posodo za zbiranje biološko razgradljivih
odpadkov nepravilno ločene odpadke, ki jih ni mogoče predati v končno
oskrbo, izvajalec takih odpadkov na dan odvoza tovrstnih odpadkov ne
prevzame, temveč jih prevzame na dan odvoza mešanih odpadkov. Pri tem
povzročitelj odpadkov izvajalcu plača strošek prihoda (zbiranje in
odvoz), dodatni strošek zbiranja in odvoza ter predpisano dajatev za
odlaganje odpadkov, ob prevzemu na dan odvoza ostankov odpadkov.
Izvajalec to ugotovitev posreduje prekrškovnemu organu. |
(11) Povzročitelji
kuhinjskih odpadkov iz gostinstva morajo oddajati kuhinjske odpadke
specializiranemu zbiralcu za tovrstne odpadke skladno s predpisom. |
|
20. člen |
|
(zbiranje po sistemu »od vrat do vrat«) |
|
(1) Izvajalec po
sistemu »od vrat do vrat« v skladu z urniki odvoza odpadkov prevzema: |
– mešane komunalne
odpadke |
– biološko
razgradljive odpadke in |
– odpadno embalažo
iz plastike, kovin in sestavljenih materialov. |
(2) Po sistemu »od
vrat do vrat« izvajalec zagotavlja tudi prevzem naslednjih odpadkov: |
– odpadni papir |
– stekleno embalažo |
– odpadni tekstil |
– odpadno belo
tehniko in elektronsko opremo. |
(3) Uporabniki
papir in steklo zbirajo ločeno v karton/škatlo ali posebno vrečo in ga
po urniku na dan odvoza odložijo na prevzemno mesto oziroma ga oddajo na
obstoječih ekoloških otokih ali v zbirnem centru. |
(4) Zabojniki ali
vreče za zbiranje odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« morajo biti
označeni tako, da uporabnik zbiranja nedvoumno ve, kateri odpadki
spadajo v posamezni zabojnik ali vrečo. |
(5) Izvajalec ni
dolžan prevzemati odpadkov iz neoriginalne in neoznačene posode oziroma
zabojnika, če je odložena poleg ali na že napolnjen zabojnik, ki ga
povzročiteljem nudi izvajalec javne službe. |
(6) Za viške
odpadkov, ki pri povzročiteljih odpadkov nastajajo občasno in presegajo
volumen nameščene posode oziroma zabojnika, si je povzročitelj dolžan
zagotoviti oziroma kupiti namensko označene vreče pri izvajalcu. |
(7) Izvajalec mora
vse prevzete odpadke iz prvega in drugega odstavka tega člena stehtati
pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo v
nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati
tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z
odpadki. |
(8) V primeru
kršitve, mora izvajalec kršila prijaviti pristojnemu inšpektoratu. |
|
21. člen |
|
(zbiralnice ločenih frakcij – ekološki otoki) |
|
(1) Izvajalec v
zbiralnici zbira: |
– odpadni papir in
karton |
– odpadno embalažo
iz papirja in kartona |
– odpadno embalažo
iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano
embalažo s številko odpadka 15 01 06 ter |
– odpadno embalažo
iz stekla. |
(2) Ne glede na
prejšnji odstavek izvajalcu v zbiralnici ni treba zagotoviti ločenega
zbiranja za odpadke iz prejšnjega odstavka, kadar jih zbira po sistemu
od vrat do vrat. |
(3) Zbiralnica je
namenjena za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem
komunalnih odpadkov. |
(4) Zbiralnica je
namenjena tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek,
ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim
izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z
izvajalcem. |
(5) V občini mora
biti ustrezno število zbiralnic, tako da je posamezna zbiralnica urejena
za največ 500 prebivalcev. |
(6) Zbiralnice
morajo biti praviloma urejene v stanovanjskih območjih, večjih trgovinah
ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah, vrtcih
in drugih ustanovah. |
(7) Ne glede na
prejšnji odstavek mora biti v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi
objekti zbiralnica urejena na vsakih 400 prebivalcev, če se na
zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja
in kartona ter odpadna embalaža iz stekla. Zbiralnica mora biti urejena
na vsakih 300 prebivalcev, če je opremljena tudi z zabojnikom za
prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih
materialov. |
(8) Kadar izvajalec
javne službe zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov iz prvega odstavka tega
člena po sistemu »od vrat do vrat«, lahko obstoječe zbiralnice brez
predhodnih obvestil tudi ukine, če bi se ugotovile večkratne kršitve
nepravilno ločenih odpadkov (zlasti nepravilno odloženi odpadki,
odlaganje poleg zabojnikov ipd.). |
|
22. člen |
|
(urejanje in vzdrževanje zbiralnic ločenih frakcij – ekoloških otokov |
|
(1) Zbiralnice se
uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za transportna vozila, če se
s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi
ureditve zbiralnice ogrožena splošna raba javne površine, občina ali
vaška oziroma trška skupnost zagotovi drugo primerno javno površino. Če
zbiralnice ni mogoče urediti na javni površini, se lahko uredi tudi na
zasebnem zemljišču, ki je dostopno za transportna vozila, če lastnik
zemljišča poda pisno soglasje k postavitvi zbiralnice na njegovem
zemljišču. |
(2) Zbiralnica mora
biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani
površini in je opremljena z: |
– zabojnikom za
prepuščanje odpadnega papirja, kartona in odpadne embalaže iz papirja in
kartona, |
– zabojnikom za
prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih
materialov ter |
– zabojnikom za
prepuščanje odpadne embalaže iz stekla. |
(3) Zbiralnica mora
biti urejena in vzdrževana tako, da: |
– izvirni
povzročitelj lahko prepusti odpadke iz prejšnjega odstavka na preprost
način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost
za človekovo zdravje, |
– se zaradi
prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta zbiralnica in njena okolica
ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. |
(4) Zabojniki iz
drugega odstavka tega člena morajo biti označeni z navedbo vrst
odpadkov, katerim so namenjeni. |
(5) Izvajalec
prazni zabojnika iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena vsaj
enkrat na 14 dni, zabojnik iz 3. točke drugega odstavka tega člena pa
vsaj enkrat mesečno. Na podlagi obvestila o posameznem polno naloženem
zabojniku iz drugega odstavka tega člena pa tudi pogosteje. |
(6) Izvajalec mora
na podlagi obvestila o posameznem polno naloženem zabojniku zabojnik
izprazniti najkasneje v 48 urah od prejema obvestila. |
(7) Izvajalec mora
vse prevzete odpadke iz prvega odstavka tega člena stehtati pred
predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v
nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati
tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z
odpadki. |
|
23. člen |
|
(premične zbiralnice) |
|
(1) Izvajalec v
premični zbiralnici zbira: |
– nevarne in
nenevarne komunalne odpadke iz gospodinjstev v skladu z uredbo, ki ureja
javno službo, |
– zelo majhno
odpadno električno in elektronsko opremo v skladu s predpisom, ki ureja
ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. |
(2) Premična
zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih
odpadkov. |
(3) Izvajalec mora
v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, zagotoviti prevzemanje
odpadkov iz prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno. Če je
gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na
km², pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. |
(4) Izvajalec mora
najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični
zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času
prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem
poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis
odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo
prepuščanje. |
(5) Prevzem
odpadkov v premični zbiralnici mora na posameznem kraju trajati vsaj 60
minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je
prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov
na območju občine. |
(6) Izvajalec mora
zagotoviti prevzemanje nevarnih frakcij v skladu z podzakonskim
predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri
opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. |
(7) Ločeno zbiranje
nevarnih frakcij se zagotavlja najmanj enkrat v koledarskem letu s
premično zbiralnico nevarnih frakcij po vnaprej določenem urniku, ki ga
določi izvajalec. |
(8) Izvajalec mora
povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj štirinajst dni pred prevzemom
nevarnih frakcij obvestiti o času in načinu prevzema z obvestilom,
objavljenim v sredstvih javnega obveščanja, na spletni strani izvajalca
in na drug krajevno običajen način. |
(9) Prevzemanje
nevarnih frakcij iz gospodinjstev izvajalec izvaja tudi v zbirnih
centrih. Prevzemno mesto nevarnih odpadkov je opremljeno s tipiziranimi
in označenimi posodami ali zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij
komunalnih odpadkov. Ko je zbrana primerna količina nevarnih odpadkov,
jih izvajalec odda pooblaščenim prevzemnikom oziroma odstranjevalcem,
skladno s podzakonskim predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. |
|
24. člen |
|
(urejanje in vzdrževanje premičnih zbiralnic) |
|
(1) Premična
zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki, posodami ali vrečami za
ločeno zbiranje komunalnih odpadkov iz prvega odstavka 23. člena tega
odloka. Zabojniki, posode ali vreče pa morajo biti označene s številkami
odpadkov. |
(2) Premična
zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz
nevarnega blaga. |
(3) Premična
zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: |
– je onemogočen
dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in |
– se zaradi
prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in
njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi
vonjavami. |
(4) V premični
zbiralnici mora odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je
usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in
ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. |
(5) Izvajalec mora
vse prevzete odpadke iz prvega odstavka prejšnjega člena stehtati pred
predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v
nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati
tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z
odpadki. |
(6) Izvajalec mora
prepuščene ločene frakcije in oddane nevarne frakcije v zbiralnicah
redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali
odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in
razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa,
med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov. |
|
25. člen |
|
(zbiranje mešanih komunalnih odpadkov) |
|
(1) Izvajalec zbira
mešane komunalne odpadke po sistemu od vrat do vrat od vseh izvirnih
povzročiteljev teh odpadkov. Lasten prevoz mešanih komunalnih odpadkov
na zbirni center ni dovoljen. |
(2) Zbiranje
mešanih komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so
uporabniki dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke
izvajalcu v tipiziranih posodah s prostornino 120 l, 240 l in 1100 l. |
(3) Druge posode,
zabojniki ali tipizirane vreče za prepuščanje mešanih komunalnih
odpadkov, ki jih določa pravilnik iz 9. člena tega odloka, se lahko
uporabijo samo, če iz objektivno opravičljivih razlogov (na primer
zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali
izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče uporabiti posode ali
zabojnika iz prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki do
prevzema hraniti odpadke pri sebi. |
(4) Če se mešani
komunalni odpadki prepuščajo v zabojniku, izvajalec vsako prevzemno
mesto opremi z zabojnikom za te odpadke, katerega prostornina ne sme
biti manjša od 120 litrov, na stroške uporabnika. |
(5) Izvajalec
prevzema mešane komunalne odpadke najmanj enkrat na dva tedna. |
(6) Ne glede na
prejšnji odstavek lahko izvajalec pri uporabniku, ki je izvirni
povzročitelj teh odpadkov iz dejavnosti, prevzema mešane komunalne
odpadke pogosteje, če se tako dogovorita. |
(7) Izvajalec mora
zamenjati obstoječi zabojnik za mešane komunalne odpadke, če prostornina
zabojnika ne ustreza potrebam uporabnika ali če je zabojnik tako močno
poškodovan, uničen ali izrabljen, da lahko prepuščanje teh odpadkov
povzroči tveganje za okolje ali zdravje ljudi. |
|
26. člen |
|
(velikost in število obveznih posod za odpadke) |
|
(1) Povzročitelji
odpadkov zbirajo odpadke na izvoru v tipizirane namenske posode za
komunalne odpadke, ki imajo certifikat, da so narejene skladno z
evropskimi normami o zbirnih posodah za odpadke (EN-840-1 do 6). |
(2) Standardne
velikosti posod za zbiranje frakcij odpadkov po sistemu »od vrat do
vrat« po skupinah uporabnikov so: |
1. v stanovanjskih
hišah: 120 l, 240 l in 1.100 l, |
2. v stanovanjskih
blokih: 120 l, 240 l in 1.100 l, |
3. za dejavnosti
(pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki
opravljajo dejavnost) – 120 l, 240 l in 1.100 l posode. |
Za večje količine
odpadkov pri velikih uporabnikih pravnih osebah, samostojnih podjetnikih
posameznikih in fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost, se uporabljajo
5 m³ do 8 m³ zabojniki, ter zabojniki s stiskalno napravo (pres),
kapacitete 7 m³ do 10 m³. |
(3) Velikost in
število obveznih posod oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike
storitev določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov. Glede na
pogostost prevzemanja odpadkov iz 25. člena tega odloka se število
obveznih posod ali zabojnikov in njihovo velikost določi z upoštevanjem
predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila
povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s Tehničnim
pravilnikom. |
(4) Kadar zaradi
prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega
števila prevzemnih mest za namestitev posod ali zabojnikov za vse
uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov določijo skupne
posode ali zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec
skladno z merili, določenimi v Tehničnem pravilniku. |
(5) Uporabniki so
dolžni na svoje stroške zagotoviti nabavo in vzdrževanje tipiziranih
posod, zabojnikov ali vreč za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov na
prevzemnih mestih. Stroški zamenjave in vzdrževanja se določijo v
tarifnem pravilniku. |
(6) Če imajo
uporabniki občasno več odpadkov, kot to dopušča njihova posoda za
zbiranje odpadkov, jih morajo odložiti v namensko predpisano vrečo za
zbiranje odpadkov z logotipom izvajalca (zelena vreča), ter jo postaviti
poleg predpisane posode za zbiranje odpadkov ali pa prepustiti v zbirnem
centru, če ta omogoča njihovo prevzemanje. |
(7) Če količina
prepuščenih odpadkov redno presega prostornino posod ali zabojnikov za
odpadke, lahko izvajalec določi ustrezno povečanje prostornine posode
ali zabojnika oziroma povečanje števila posod ali zabojnikov. |
|
27. člen |
|
(vzdrževanje zabojnikov) |
|
(1) Uporabniki so
dolžni vzdrževati zabojnike, poškodovane popraviti, dotrajane pa
nadomestiti z novimi. |
(2) V primeru, ko
izvajalec zaradi malomarnosti uporabniku poškoduje zabojnik v času
njegove življenjske dobe, ga je v dogovoru z uporabnikom dolžan
popraviti ali zamenjati z novim zabojnikom. |
(3) Čiščenje
zabojnikov ni vključeno v osnovni obseg storitev zbiranja komunalnih
odpadkov, razen enkrat letno čiščenje rjavih zabojnikov za biološko
razgradljive odpadke. Ostala čiščenja zabojnikov, ki jih naroči
uporabnik se plačajo v skladu s cenikom izvajalca. |
(4) Zabojniki na
zbirnih mestih uporabnikov večstanovanjskih stavb (bloki,
večstanovanjske hiše) ali poslovnih stavb, kjer odpadke povzroča več
različnih povzročitelji odpadkov, morajo biti vedno zaprti, kar
zagotavlja upravnik stavbe (vsaka posoda posebej ali v skupnem
prostoru). |
|
28. člen |
|
(barve posod za odpadke) |
|
(1) Zabojniki za
različne odpadke se med seboj ločijo po barvah oziroma po barvah
pokrovov, in sicer: |
– zelen zabojnik za
mešane komunalne odpadke |
– zelen zabojnik z
rumenim pokrovom za mešano embalažo |
– zelen zabojnik z
modrim pokrovom za papir |
– zelen zabojnik z
rjavo nalepko z napisom, da se v zabojniku zbira karton |
– zelen zabojnik z
rdečim pokrovom za stekleno embalažo |
– rjav zabojnik za
biološke odpadke in |
– zelen zabojnik z
rdečim pokrovom in z nalepko z napisom, da se v zabojniku zbirajo
odpadne sveče. |
(2) Zabojnik lahko
izjemoma tipizira tudi nalepka, iz katere je razvidno, katera frakcija
odpadkov se zbira v zabojniku. |
|
29. člen |
|
(tipizirane vreče) |
|
(1) Oddaja odpadkov
v tipiziranih vrečah je lahko skladno z določili tega odloka stalna ali
občasna. |
(2) Izvajalec
določi letno število tipiziranih vreč za redno oddajo odpadkov s
Tehničnim pravilnikom. |
(3) V primeru
občasnega povečanja količine odpadkov, so uporabniki le-te dolžni zbrati
in oddati na prevzemno mesto v tipiziranih vrečah. |
(4) Zaprte
tipizirane vrečke se smejo postaviti le na prevzemno mesto v času
zbiranja komunalnih odpadkov po tem odloku. Uporaba drugih vreč za
oddajo odpadkov ni dovoljena. |
(5) Z nakupom
dodatne tipizirane vrečke je plačana tudi storitev ravnanja s
komunalnimi odpadki. |
(6) Uporabniki, ki
uporabljajo skupne posode dobijo ob namestitvi teh posod ključe za
posode in rumene vreče brezplačno. Za uporabo skupnih posod plačujejo
najem. Teh posod ni možno odkupiti in so last izvajalca. Pri naslednjih
delitvah se zaračuna strošek pošiljanja vreč po pošti, če uporabnik
zahteva, da se mu vreče pošljejo. Vsi uporabniki imajo možnost dviga
vreč na upravi podjetja ali v skladišču med delovnim časom izvajalca. |
|
30. člen |
|
(prevzemna mesta) |
|
(1) Prevzemna mesta
se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova
splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini,
se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču, če lastnik
zemljišča poda pisno soglasje k določitvi prevzemnega mesta na njegovem
zemljišču in pisno soglasje lastnikov zemljišč, potrebnih za dostop s
smetarskim vozilom izvajalca zbiranja. |
(2) Prevzemno mesto
je lahko oddaljeno največ pet metrov od roba prometne poti specialnega
komunalnega vozila. |
(3) Uporabnik mora
zagotoviti, da se zabojnik ali namenska vreča prestavi z zbirnega mesta
na prevzemno mesto do 6.00 ure zjutraj glede na predviden dan odvoza, po
prevzemu odpadkov pa prazni zabojnik čimprej, najkasneje pa do konca
dne, ko je bil prevoz opravljen, vrne na zbirno mesto. |
(4) Prevzemno mesto
soglasno določita povzročitelj odpadkov in izvajalec. Če do soglasja ne
pride, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke občinski
inšpekcijski organ. |
(5) Dovozna pot do
prevzemnega mesta za komunalne odpadke ne sme imeti stopnic, robnikov
ali drugih ovir in mora biti urejena tako, da je omogočen neposreden in
nemoten dostop s specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem času, v vseh
vremenskih razmerah in mora prenesti osne obremenitve specialnega
komunalnega vozila. |
(6) Povzročitelj
odpadkov je dolžan v zimskem času zagotoviti neoviran dostop do
prevzemnega mesta. Prav tako mora odstraniti zapadli sneg s pokrovov
posod za ločeno zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov. |
(7) Lastniki
zemljišč morajo zagotoviti, da veje dreves ali drugih rastlin ne ovirajo
prehoda specialnega komunalnega vozila. Če tega na poziv izvajalca ne
storijo, na njihove stroške obrez vej opravi izvajalec. |
(8) V času popolne
ali delne zapore ceste, ki specialnim komunalnim vozilom izvajalca
onemogoča dostop do prevzemnih mest na območju zapore, mora investitor v
roku pet dni pred načrtovano zaporo ceste obvestiti izvajalca in se z
njim dogovoriti o začasnem prevzemnem mestu. |
(9) Dovozna pot do
prevzemnega mesta mora biti urejena tako, da: |
– je omogočen
neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem
času in v vseh vremenskih razmerah, |
– mora prometna
površina do odjemnega mesta prenesti osne obremenitve specialnega
komunalnega vozila, ki veljajo za lokalne ceste, |
– je najmanjša
širina dovozne poti za specialno vozilo do prevzemnega mesta odpadkov in
za prevoz odpadkov 3 m, svetla višina pa 4 m, |
– mora imeti slepa
cesta zaključek z obračališčem. Obračališče mora biti izvedeno v obliki
črke T z najmanjšim zunanjim radijem 6,6 m. Obračališče je lahko urejeno
tudi na drug način, če vozila na njem obračajo enako varno. Notranji
najmanjši radij dovozne poti do prevzemnega mesta za odpadke v križišču
ali krivini mora biti 6,5 m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer
je lahko najmanjši radij 3 m in je zagotovljena preglednost križišča, |
(10) Izvajalec na
območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za specialna komunalna
vozila, v dogovoru s povzročitelji odpadkov določi skupno zbirno mesto,
ki je hkrati tudi prevzemno mesto in ustrezno embalažo za zbiranje
določenih vrst komunalnih odpadkov (tipske posode, zabojniki, tipske
vreče). Če je navedeno zbirno mesto začasnega značaja, se opusti in
sanira takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo določeno. |
(11) Če je zaradi
popolne ali delne zapore občinske ceste izvajalcu onemogočen odvoz
odpadkov z območja zapore, se morata izvajalec in investitor dogovoriti
o načinu začasnega prepuščanja odpadkov s strani povzročiteljev
odpadkov. Investitor mora na svoje stroške zagotoviti ločeno zbiranje
odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu, ter o tem obvestiti
izvajalca in povzročitelje odpadkov. |
(12) Načrtovalci in
projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih
objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij
poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega
odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja odpadkov, vključno z opremo
izvajalca. |
|
31. člen |
|
(zbirna mesta) |
|
(1) V času do
predvidenega prevzema komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v zaprtih
posodah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnih površinah ali v
zasebnih prostorih pri uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo
zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije
vonjav in onesnaževanja okolice. |
(2) Uporabniki so
dolžni po odložitvi ločeno zbranih komunalnih odpadkov v zabojnike,
poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, tipizirane vreče pa
zavezane. |
(3) Za vzdrževanje,
urejenost in čistočo zbirnega in prevzemnega mesta ter dovozne poti do
mesta prevzema skrbi uporabnik. |
(4) Če s tem
soglaša izvajalec, so lahko zbirna mesta hkrati tudi prevzemna mesta. |
(5) Za zbirna mesta
povzročiteljev iz večstanovanjskih stavb (bloki, večstanovanjske hiše),
poslovno-stanovanjskih ali poslovnih stavb, kjer odpadke povzroča več
različnih povzročiteljev odpadkov, za katere je na podlagi posebnih
predpisov določen upravnik take stavbe, je za izvajanje določb iz prvega
do tretjega odstavka tega člena in ostalih določb tega odloka dolžan
skrbeti upravnik stavbe. |
(6) Izvajalec je
dolžan izprazniti le zabojnike, ki so vključeni v sistem zbiranja
oziroma odpeljati le tipizirane vreče. Praznjenje zabojnikov mora
izvesti varno, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za
opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta, ter ne
poškoduje zabojnikov ali okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da
izvajalec onesnaži prevzemno mesto, ga je dolžan očistiti. |
|
32. člen |
|
(zbirni center) |
|
(1) Občina
zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov v zbirnem centru. |
(2) Občina mora
zagotoviti, da je zbirni center na lokaciji, ki omogoča nemoten dostop
povzročiteljem za prepuščanje posameznih vrst odpadkov, prav tako pa
tudi dostop specialnim komunalnim vozilom izvajalca za njihovo zbiranje
in prevoz. |
(3) V zbirnih
centrih izvajalec zbira: |
– nevarne komunalne
odpadke v skladu z uredbo, ki ureja javno službo |
– nenevarne
komunalne odpadke v skladu z uredbo, ki ureja javno službo |
– odpadno
električno in elektronsko opremo v skladu predpisom, ki ureja ravnanje z
odpadno električno in elektronsko opremo |
– kosovne odpadke |
– izrabljene gume v
skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami |
– manjše količine
odpadne folije silažnih bal proti plačilu stroškov končne oskrbe po
veljavnem ceniku izvajalca, kot posebno storitev izvajalca. |
(4) V zbirnem
centru Tuncovec izvajalec poleg odpadkov iz tretjega odstavka tega člena
kot posebno storitev zbira tudi: |
– manjše količine
gradbenih odpadkov proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem
ceniku izvajalca |
– manjše količine
odpadkov, ki vsebujejo vezan azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in
proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca in |
– odpadno folijo
silažnih bal (tudi večje količine) proti plačilu stroškov končne oskrbe
po veljavnem ceniku izvajalca. |
(5) Zbirni center
je namenjen vsem povzročiteljem, ki so vključeni v sistem rednega
zbiranja odpadkov na območju občin za katere velja ta odlok. |
(6) Vrste odpadkov,
ki jih prevzema izvajalec v zbirnem centru ter vrsto posod za njihovo
zbiranje (tip, barva, volumen in število), vodi izvajalec v registru
zbirnega centra. |
(7) Izvajalec
prevzema odpadke v zbirnem centru v obratovalnem času zbirnega centra, o
katerem povzročitelje obvesti na krajevno običajen način in objavi na
svoji spletni strani. |
(8) V vsaki občini
se uredi vsaj en zbirni center, razen če ni v tem odloku drugače
določeno. |
(9) Ne glede na
osmi odstavek tega člena, zbirnega centra ni treba urediti na območju
občine, ki ima manj kot 3.000 prebivalcev ali če je v okviru javne
službe zbiranja zagotovljeno, da lahko izvirni povzročitelji komunalnih
odpadkov prepuščajo odpadke v zbirnem centru na območju druge občine ter |
– javno službo
zbiranja v obeh občinah izvaja isti izvajalec javne službe in |
– se občini
dogovorita o skupni uporabi tega zbirnega centra ali je ta zbirni center
skupna infrastruktura lokalnega pomena obeh občin. |
|
33. člen |
|
(ureditev in vzdrževanje zbirnega centra) |
|
(1) Zbirni center
mora biti vpisan v kataster gospodarske infrastrukture v skladu s
predpisi. |
(2) Zbirni center
upravlja izvajalec. |
(3) Zbirni center
mora biti načrtovan, zgrajen, urejen in opremljen za: |
– prevzem odpadkov
iz tretjega odstavka 32. člena, |
– prevzem odpadkov,
ki jih izvajalec zbiranja zbere po sistemu od vrat do vrat, v
zbiralnicah in s premično zbiralnico in jih ne odda neposredno v
nadaljnje ravnanje, |
– tehtanje
prevzetih, predhodno skladiščenih in oddanih odpadkov ter |
– predhodno
razvrščanje in predhodno skladiščenje prevzetih odpadkov. |
(4) Ne glede na
prejšnji odstavek zbirnega centra ni treba urediti in opremiti za
tehtanje prevzetih, predhodno skladiščenih in oddanih odpadkov, če
izvajalec zagotovi tehtanje odpadkov iz sedmega odstavka tega člena v
drugem zbirnem centru, ki ga kot izvajalec upravlja na geografsko
zaokroženem območju, ali pred oddajo odpadkov v nadaljnje ravnanje. |
(5) Zbirni center
mora biti urejen in vzdrževan tako, da: |
– uporabnik lahko
prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi,
ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje in |
– se zaradi
prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali
njegovi okolici ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in
neprijetnimi vonjavami. |
(6) V zbirnem
centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov
prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o
nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz
predpisa, ki ureja odpadke. |
(7) Izvajalec mora
stehtati vse odpadke, ki jih prevzame v zbirnem centru, in vse odpadke,
ki jih odda v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z
njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo
ravnanja z odpadki. |
(8) Izvajalec mora
v zbirnem centru omogočiti izvajalcu priprave za ponovno uporabo, da
vsaj iz prevzetega odpadnega tekstila, oblačil in kosovnih odpadkov
izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo in mu jih
oddati. |
(9) Kosovne
odpadke, ki jih odda v pripravo za ponovno uporabo, odda kot odpadke s
številko odpadka 20 03 07. |
(10) Izvajalec mora
zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij in jih v
začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako
opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča
prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do
raztresanja odpadkov. |
(11) Na območju
zbirnega centra je nepristojnim osebam prepovedano brskati po zabojnikih
in drugih posodah ter odnašati ločene frakcije in druge odpadke izven
zbirnega centra. |
(12) Odpadki se
pred ali v neposredno bližino zbirnih centrov ne smejo odlagati. |
|
34. člen |
|
(uporaba zbirnega centra) |
|
(1) V zbirnem
centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki so uporabniki storitev javne
službe v skladu s tem odlokom. |
(2) Uporabnik mora
odpadke pred oddajo v zbirnem centru ustrezno ločiti. Tekoči odpadki
morajo biti embalirani varno, v ustrezni embalaži in označeni najmanj z
navedbo vsebine in nevarnih lastnosti. |
(3) Uporabnik se
mora pred predajo odpadkov v zbirnem centru identificirati z veljavnim
osebnim dokumentom in z dokazilom, da je kot uporabnik vključen v sistem
ravnanja z odpadki. Dokazilo je lahko potrdilo o poravnanih obveznostih
za storitev ravnanja z odpadki za pretekli mesec ali drug ustrezni
dokument. V primeru, da uporabnik zavrne identifikacijo, pooblaščeni
delavec odpadkov ni dolžan sprejeti. Povzročitelj odpadkov je pri oddaji
odpadkov dolžan slediti navodilom delavca na tehtnici in delavca v
zbirnem centru. |
(4) Uporabnik iz
gospodinjstva lahko morebitne viške odpadne embalaže in komunalnih
odpadkov, razen mešanih komunalnih odpadkov, oddajo brez doplačila.
Obračun mešanih komunalnih se po oddanih količinah izvede skladno z
veljavnim cenikom izvajalca. |
(5) V zbirnem
centru lahko posamezne odpadke (številke skupin odpadkov 15 in 20)
oddajo tudi uporabniki, ki so pravne osebe, samostojni podjetniki ali
posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V tem primeru se oddaja
odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom izvajalca. Ti uporabniki
so dolžni za odpadke pred oddajo izročiti naročilnico, ki mora biti
podpisana in iz katere morajo biti nedvoumno razvidni vsi podatki o
pravni osebi, samostojnem podjetniku ali posamezniku, ki samostojno
opravlja dejavnost. V primeru, da uporabnik ne predloži naročilnice,
pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti. |
(6) Kdor odloži
odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti
in prepeljati v zbirni center. |
|
35. člen |
|
(zbiranje kosovnih odpadkov) |
|
(1) Izvajalec mora
kosovne odpadke prevzeti od uporabnika najmanj enkrat v koledarskem letu
na njegov poziv, uporabniki pa lahko v delovnem času zbirnih centrov
kosovne odpadke predajo na zbirnih centrih. |
(2) Naročila
terminsko niso omejena, ima pa izvajalec, zaradi organizacije odvozov,
pravico do 3-tedenskega odzivnega časa. Na podlagi prejetega
izpolnjenega naročila, se o natančnem terminu prevzema kosovnih
odpadkov, izvajalec dogovori z vsakim uporabnikom posebej. Predpogoj za
brezplačen odvoz kosovnih odpadkov so poravnane vse zapadle obveznosti
uporabnika do izvajalca. |
(3) Zbiranje
kosovnih odpadkov je namenjeno vsem uporabnikom, ki so vključeni v
sistem rednega odvoza odpadkov v okviru javne službe. |
(4) Kosovni odpadki
so komunalni odpadki s številko odpadka 20 03 07, vključno s pohištvom
in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni
za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge komunalne odpadke, kot
so npr. vzmetnice, pohištvo, sanitarni elementi, preproge, odpadni
kovinski deli, odpadna električna in elektronska oprema in ostali
odpadki, ki jih zaradi velikosti ni možno odlagati v posode za odpadke. |
(5) Izvajalec mora
imeti na svoji spletni strani objavljeno obvestilo o možnostih, načinu
in času prevzema kosovnih odpadkov, uporabnike, ki so gospodinjstva pa o
tem enkrat letno tudi obvestiti. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in
opis kosovnih odpadkov, ki jih lahko uporabniki prepustijo kot kosovne
odpadke in navodila za njihovo prepuščanje. |
(6) Izvajalec vodi
evidenco uporabnikov, ki so v koledarskem letu že naročili kosovni odvoz
odpadkov. Če uporabnik več kot enkrat v koledarskem letu naroči odvoz
kosovnih odpadkov, mora plačati stroške po ceniku izvajalca. |
(7) Če odloži
uporabnik v zabojnik odpadke, ki vanj ne sodijo, ga izvajalec pozove, da
jih ustrezno sortira, sicer to opravi izvajalec na stroške uporabnika. |
(8) Povzročitelj
odpadkov namesti kosovne odpadke na prevzemno mesto na dan predvidenega
odvoza in ne prej. |
(9) Imetniki
kosovnih odpadkov morajo, preden prepustijo te odpadke izvajalcu,
zagotoviti, da se kosovni odpadek večjih dimenzij razstavi na več kosov
tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in
ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz
kosovnih odpadkov. Uporabniki lahko zbiralcu prepustijo tudi odpadno
električno in elektronsko opremo. |
(10) Izvajalec
prevzete kosovne odpadke v zbirnem centru presortira na uporabne
sekundarne surovine (les, kovina, plastika, odpadna električna in
elektronska oprema), razdre sestavljene voluminozne materiale
(vzmetnice, oblazinjeno pohištvo), sekundarne surovine odda pooblaščenim
družbam za promet in predelavo sekundarnih surovin, preostanek pa
odpelje v obdelavo in ostanek v končno ravnanje na odlagališče
nenevarnih odpadkov. |
(11) Če je
povzročitelj odpadkov pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik,
ki samostojno opravlja dejavnost, se odvoz kosovnih odpadkov izvrši na
podlagi posebne pogodbe, sklenjene med povzročiteljem odpadkov in
izvajalcem ali na podlagi naročilnice in plačila po predračunu.
Povzročitelj odpadkov lahko kosovne odpadke tudi odda proti plačilu v
zbirni center, ki ga upravlja izvajalec zbiranja. |
(12) Izvajalec ni
dolžan brezplačno prevzemati kosovnih komunalnih odpadkov iz dejavnosti.
Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe. |
|
36. člen |
|
(prevzemanje gradbenih odpadkov in odpadnih gum) |
|
Gradbene odpadke iz
gospodinjstev kot iz dejavnosti in odpadne gume, izvajalec prevzema
izključno na zbirnem centru Tuncovec in proti plačilu v skladu s cenikom
izvajalca. V ostalih zbirnih centrih, kjer ni možnosti tehtanja,
gradbenih odpadkov in odpadnih gum izvajalec ne prevzema. |
|
37. člen |
|
(prevzemanje azbestnih odpadkov) |
|
(1) Uporabniki
morajo z azbestnimi odpadki (številka odpadka 17 06 05) ravnati v skladu
s predpisom o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest. |
(2) Uporabniki
azbestno cementne odpadke predajo izključno v zbirnem centru Tuncovec
proti plačilu. Stroške prevoza, embaliranja, označevanja, odlaganja ter
s tem povezane stroške izvajalca plača povzročitelj odpadka. |
|
38. člen |
|
(obveznosti organizatorjev javnih prireditev, taborov in izvajalcev
gradbenih del) |
|
(1) Organizatorji
javnih prireditev na prostem morajo pred začetkom prireditve z
izvajalcem skleniti dogovor s katerim se podrobneje določi vrsta in
obseg storitve glede na pričakovano število udeležencev, ter način
odvoza odpadkov in pokrivanja stroškov. |
(2) Izvajalec mora
za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več
kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za vsaj: |
– odpadni papir in
karton, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona |
– odpadno embalažo
iz stekla |
– odpadno embalažo
iz plastike, kovin in sestavljenih materialov |
– mešane komunalne
odpadke ter |
– biološke odpadke. |
(3) Izvajalec
prevzame odpadke iz drugega odstavka tega člena na mestu javne
prireditve. Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali vrečk,
določi in zagotovi izvajalec izkustveno, glede na vrsto prireditve in na
pričakovano število udeležencev, pri čemer pa noben od zabojnikov iz
drugega odstavka tega člena ne sme biti manjši od 240 litrov. |
(4) Organizator
mora po končani prireditvi poskrbeti, da se prireditveni prostor v
najkrajšem možnem času, vendar ne kasneje kot v 12 urah ustrezno očisti.
Prvi delovni dan po prireditvi se odpadki prepustijo izvajalcu zbiranja
na dogovorjenem začasnem prevzemnem mestu. |
(5) Stroške
ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vključno z najemom,
postavitvijo in uporabo zabojnikov ali vreč, nosi organizator. |
(6) Ne glede na
peto alinejo drugega odstavka tega člena mora ponudnik obrokov na javni
prireditvi za svoje biološke razgradljive kuhinjske odpadke, ki tam
nastanejo, kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva zagotoviti ravnanje v
skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi
kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. |
(7) Podrobneje
dogovorita vrsto in obseg storitve javne službe organizator prireditve
in izvajalec s pogodbo. |
(8) Organizatorji
so dolžni obvestiti izvajalca o nameravani prireditvi najmanj štirinajst
dni pred predvidenim datumom izvedbe prireditve. |
(9) Organizatorji
taborov v naravi so dolžni pred izvedbo tabora skleniti z izvajalcem
pogodbo o zbiranju in oddaji odpadkov. |
(10) Investitorji
in izvajalci gradbenih in drugih del na gradbiščih, pri katerih
nastajajo komunalni odpadki in odpadna mešana embalaža, morajo z
izvajalcem skleniti dogovor o načinu zbiranja in oddaje odpadkov
najkasneje v roku 8 dni pred začetkom izvajanja del. |
|
39. člen |
|
(čistilne akcije) |
|
Organizatorji
čistilnih akcij morajo najmanj en mesec pred načrtovano akcijo, z
izvajalcem skleniti dogovor o poteku akcije, načinu obdelave in
odstranjevanja odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku storitev.
Stroški čistilne akcije ne smejo bremeniti stroškov rednega programa
ravnanja z odpadki iz gospodinjstev in dejavnosti. |
|
40. člen |
|
(divja odlagališča) |
|
(1) Divja
odlagališča komunalnih odpadkov se sanirajo v skladu z določili
predpisa, ki ureja varstvo okolja. |
(2) Odlaganje
komunalnih odpadkov in embalaže izven s tem odlokom določenih mest je
prepovedano. |
|
41. člen |
|
(ukrepanje v primeru nezakonito in nepravilno odloženih odpadkov) |
|
(1)Če so na
zemljišču v lasti občine ali države nezakonito odloženi komunalni
odpadki, odredi občinski inšpektor izvajalcu njihovo odstranitev, ta pa
jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun
lastnika zemljišča, v primeru, da izvaja posest nad zemljiščem druga
oseba, pa na račun osebe, ki izvaja posest. |
(2) Če se kasneje
odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, ima občina pravico
in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka. |
(3) Če so odpadki
nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi
odstranitev komunalnih odpadkov občinski inšpektor lastniku ali drugemu
posestniku zemljišča. |
(4) Izvajalec
izvaja kontrolo pravilnosti ločenega zbiranja »od vrat do vrat« pri
posameznem povzročitelju odpadkov. V primeru, da povzročitelj odpadkov
odlaga v tipske posode, ki so namenjene točno določeni vrsti komunalnih
odpadkov, odpadke, ki tja ne sodijo, ga izvajalec pisno opozori. Če se
nepravilno ločevanje ponovi, posreduje izvajalec pristojnemu
inšpekcijskemu organu predlog za kaznovanje povzročitelja odpadkov v
skladu s kazenskimi določbami tega odloka. |
|
42. člen |
|
(ravnanje s komunalnimi odpadki drugih javnih služb in velikih
uporabnikov) |
|
(1) Izvajalec
trajno, začasno ali občasno prevzema odpadke od drugih izvajalcev javnih
služb, če jih le-ti na podlagi drugih predpisov zbirajo v okviru drugih
obveznih ali izbirnih gospodarskih javnih služb, in sicer: |
– odpadke z
živilskih trgov |
– odpadke pri
čiščenju cest |
– odpadke, primerne
za kompostiranje iz parkov, vodnega sveta in pokopališč |
– odpadne nagrobne
sveče. |
(2) Izvajalec
trajno, začasno ali občasno prevzema tudi odpadke od drugih velikih
uporabnikov. |
(3) Odpadki iz
prvega odstavka tega člena in od drugih velikih uporabnikov se
prevzemajo pod pogoji, ki se določijo v pogodbi med izvajalcem in
posameznim uporabnikom. |
|
43. člen |
|
(posebne storitve) |
|
(1) Posebne
storitve izvajalca so storitve, ki jih izvajalec opravlja in pri tem
uporablja javno infrastrukturo, ali prodaja stranskih proizvodov, ki
nastanejo pri izvajanju dejavnosti in niso obvezne storitve javne
službe. |
(2) Izvajalec
lahko: |
– zbira odpadno
embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov, ki ni komunalni
odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene
dejavnosti, od tistih izvirnih povzročiteljev teh odpadkov, s katerimi
se dogovori o takem načinu zbiranja v terminih, za katere se dogovorita; |
– nameni zbiralnico
tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki
nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim
izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z
izvajalcem; |
– Zbirni center
Tuncovec nameni tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni
odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene
dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem
dogovorijo z izvajalcem javne službe. |
(3) Izvajalec lahko
izvaja tudi naslednje posebne storitve: |
– razvršča ločeno
zbrano odpadno embalažo, |
– prodaja ločeno
zbrane odpadke, |
– prodaja kompost. |
(4) Storitve iz
prvega in tretjega odstavka tega člena so posebne storitve, ki jih
izvajalec lahko izvaja, če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
– izvajalec pri
izvajanju posebnih storitev ne ustvarja negativne razlike med prihodki
in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova, |
– razmere na javni
infrastrukturi dopuščajo tako izvajanje in ni ogroženo izvajanje javne
službe, |
– prihodki posebnih
storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena javne službe, pri
čemer prihodki posebnih storitev, ki jih izvajalec zbiranja komunalnih
odpadkov ustvari na podlagi opravljanja posebnih storitev, prednostno
znižujejo stroške zbiranja ločenih frakcij komunalnih odpadkov. |
(5) Občine, na
območju katerih velja ta odlok, soglašajo z izvajanjem posebnih storitev
navedenih v tem členu in pooblaščajo izvajalca za izvajanje teh storitev
na celotnem območju občin. |
(6) Cene posebnih
storitev predlaga izvajalec, obravnava jih nadzorni svet podjetja,
potrdi pa jih Svet ustanoviteljev. |
|
44. člen |
|
(obdelava biološko razgradljivih odpadkov) |
|
Izvajalec v mali
kompostarni na zbirnem centru Tuncovec kot posebno storitev izvaja
obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, ki jih zbira v okviru javne
službe. V okviru teh storitev zagotavlja: |
– predelavo
odpadnega lesa v sekance (izključno za potrebe delovanja male
kompostarne), |
– storitve obdelave
biološko razgradljivih odpadkov v kompostarni. |
|
45. člen |
|
(razvrščanje komunalnih odpadkov) |
|
V okviru javne
službe se z izvornim razvrščanjem s strani uporabnika pred oddajo
komunalnih odpadkov zagotavlja predhodno ločevanje komunalnih odpadkov
na osnovne frakcije: |
– odpadna komunalna
embalaža (vse frakcije) |
– biološko
razgradljivi in kuhinjski odpadki |
– kosovni odpadki
in |
– nevarni odpadki. |
|
46. člen |
|
(tehtanje komunalnih odpadkov) |
|
V okviru javne
službe se znotraj Zbirnega centra Tuncovec zagotavljajo storitve
tehtanja: |
– mešanih
komunalnih odpadkov pred obdelavo, |
– odpadne embalaže
po vrstah, katero mora izvajalec skladno s predpisi oddati družbi za
ravnanje z odpadno embalažo, |
– ločenih frakcij,
ki gredo v predelavo, |
– vsake pošiljke
odpadnih jedilnih olj, ki se oddajo v predelavo, |
– nevarnih frakcij,
ki gredo v predelavo ali odstranjevanje, |
– drugih odpadkov,
kadar je to določeno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. |
|
47. člen |
|
(predhodno skladiščenje) |
|
V okviru javne
službe se zagotavlja skladiščenje odpadkov pri izvajalcu v zbirnih
centrih z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko
pripravijo za prevoz do osebe, ki skladno s predpisi o ravnanju z
odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov. |
|
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE |
|
48. člen |
|
(pogoji obratovanja) |
|
(1) Izvajalec mora
pri izvajanju javne službe zagotoviti: |
– nabavo in
vzdrževanje opreme za izvajanje javne službe; |
– redno higiensko
vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem
in pranjem; |
– urejanje in
vzdrževanje prostorov, v katerih je nameščena oprema zbiralnic in
zbirnih centrov ter premičnih zbiralnic; |
– redni prevzem
frakcij komunalnih odpadkov brez povzročanja prekomerne emisije prahu,
čezmernega hrupa in raztresanja odpadkov, |
– zagotavljanje
podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s
predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki; |
– evidentiranje
števila prevzemov posod za vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem
imetniku odpadkov. |
(2) Izvajalec mora
z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe
postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa
povzročili: |
– čezmerno
obremenitev voda, zraka, tal, |
– čezmerno
obremenjevanje s hrupom ali vonjavami, |
– bistveno
poslabšanje življenjskih pogojev živali in rastlin ali |
– škodljive vplive
na krajino ali območja, zavarovana po predpisih o varstvu narave in
predpisih o varstvu kulturne dediščine. |
(3) Izvajalec mora
zagotavljati čiščenje in vzdrževanje vozil, s katerimi se prevažajo
odpadki in posod za zbiranje odpadkov, tako da ni ogroženo človekovo
zdravje in da ni škodljivih vplivov na okolje. |
(4) Izvajalec redno
pere posode za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane
odpadne embalaže, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in posode
nameščene v okviru zbiralnic ločenih frakcij. Pogostost pranja je
opredeljena v Tehničnem pravilniku. |
(5) Izvajalec je v
skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z
izvajanjem javne službe namensko ali iz malomarnosti povzročijo pri njem
zaposleni ljudje povzročiteljem odpadkov ali tretjim osebam. |
|
49. člen |
|
(register odjemnih mest) |
|
(1) Izvajalec mora
voditi register odjemnih mest. |
(2) Izvajalec je
dolžan voditi seznam nameščenih posod pri povzročiteljih odpadkov in na
zbiralnicah ločenih frakcij. Seznam nameščenih posod vsebuje naslednje
podatke: |
– ime in priimek
nosilca povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva, |
– davčno številko
nosilca povzročitelja odpadkov, |
– lokacijo
nameščenih posod (naslov), |
– število oseb, ki
pripada gospodinjstvu povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva, |
– vrsto, velikost
in število posod oziroma delež na skupni posodi, ki pripada
gospodinjstvu povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva. |
(3) Vsebinski
podatki iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za
identifikacijo pravnih oseb, nameščenih posod na zbiralnicah ločenih
frakcij in nameščenih skupnih posod. |
(4) Izvajalec skrbi
za ažurnost seznama in ga na zahtevo posreduje občini. Izvajalec mora
seznam vsaj enkrat letno uskladiti z uradnimi državnimi evidencami. |
(5) Občina je
dolžna v okviru svojih izvirnih pristojnosti omogočiti izvajalcu
pridobitev potrebnih podatkov o povzročiteljih odpadkov iz gospodinjstva
za potrebe izvedbe obračuna storitev zbiranja določenih vrst komunalnih
odpadkov. Potrebni podatki so: |
– število oseb s
stalnim in začasnim prebivališčem po naslovu bivanja na območju občine, |
– podatki o nosilcu
posameznega gospodinjstva. |
(6) Podatki v
registru uporabnikov se lahko spremenijo na podlagi: |
– pisnega sporočila
uporabnika skladno s tem odlokom, |
– ugotovitev
izvajalca glede na uradni vir podatkov iz centralnega registra
prebivalstva (CRP) in glede na ugotovljeno stanje pri posameznem
povzročitelju, |
– ugotovitev
pristojnega ali inšpekcijskega organa. |
(7) Izvajalec ob
vsaki spremembi podatkov v registru uporabnikov na vlogo uporabnika
oziroma ugotovitev iz druge in tretje alineje šestega odstavka tega
člena, potrdi uporabniku vpis teh sprememb in uskladi prevzemanje
odpadkov ter obračun storitev javne službe s spremembami najkasneje v
roku 30 dni po vpisu spremembe v register uporabnikov. |
|
50. člen |
|
(javna pooblastila izvajalca javne službe) |
|
(1) Izvajalec
izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve, mnenja k
dopolnjenim predlogom prostorskega akta, projektne pogoje in mnenja k
projektu v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje
prostora. Za izdajo smernic in mnenj mora vlagatelj predložiti
dokumentacijo, ki jo določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov in
urejanje prostora. |
(2) Za izvajanje
nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec zaposleno
osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. |
(3) Stroški za
izvajanje pooblastil iz tega člena zajemajo neposredne in pripadajoči
del posrednih stroškov in jih izvajalec evidentira na posebnem
stroškovnem mestu. Stroški se izvajalcu krijejo iz proračunskih sredstev
občine na podlagi potrjenih cen s strani Sveta ustanoviteljev in
sklenjene pogodbe med izvajalcem in občino. |
|
51. člen |
|
(kataster javne infrastrukture) |
|
(1) Vodenje
katastra komunalnih naprav občina s tem odlokom na podlagi zakona, ki
ureja geodetsko dejavnost, podeli izvajalcu. Kataster je izvajalec
dolžan voditi in stalno dopolnjevati v skladu s predpisi ter standardi
in normativi geografskega informacijskega sistema v obliki digitalne
baze podatkov. Stroški vodenja katastra se krijejo iz proračunskih
sredstev občine na podlagi sklenjene pogodbe. Stroški vodenja katastra
vključujejo neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov. Stroški se
določijo v planu poslovanja, ki ga potrdi Svet ustanoviteljev. |
(2) Izvajalec je
dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo
upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa. |
(3) Skladno z
določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je
izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra,
razen tistih informacij, za katere zakon določa, da prosilcem ne smejo
biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na
prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za
posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec
prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno s predpisi. |
|
52. člen |
|
(vzdrževanje in izvajanje investicij/obnov) |
|
(1) Za izvedbo
vzdrževalnih del na objektih in napravah, ki se uporabljajo za izvajanje
javne službe, skrbi izvajalec. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz
cene storitve javne službe ali subvencij. |
(2) Investitorji v
obnovo javne infrastrukture so občine. Občine Rogaška Slatina, Šmarje
pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli s tem
odlokom pooblaščajo izvajalca OKP javno podjetje za komunalne storitve
Rogaška Slatina d.o.o. za izvedbo in nadzor obnovitvenih investicij do
višine letne najemnine, pobrane za infrastrukturo. Občine podeljujejo
izvajalcu indirektno pooblastilo (izvajalec nastopa v svojem imenu in za
račun občin). Plan obnovitvenih investicij izvajalec predlaga Svetu
ustanoviteljev v potrditev. |
(3) Investitor v
novogradnjo infrastrukture je občina, ki pa lahko izvajalca s pogodbo
pooblasti za vodenje, izvajanje in nadzor investicije. |
(4) Če
investicijskih del ne izvaja izvajalec, ampak tretja oseba, mora
izvajalec zagotoviti strokovni nadzor pri posegih na javni
infrastrukturi, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti in plačati
stroške nadzora. |
|
53. člen |
|
(obveščanje uporabnikov) |
|
(1) Izvajalec mora
uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti
ločevanja odpadkov na izvoru. Oblike obveščanja so naslednje: |
– navodila za
ločevanje odpadkov z brošurami in na spletni strani izvajalca javne
službe, |
– obvestila in
navodila o načinih prepuščanja odpadkov, lahko tudi s praktičnimi
prikazi pri uporabnikih, |
– ozaveščevalne
aktivnosti v šolah in vrtcih. |
(2) Izvajalec mora
uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na
krajevno običajen način obveščati o: |
– lokacijah zbirnih
centrov in terminih, v katerih je mogoče prepuščati odpadke, |
– vrstah odpadkov,
ki se prepuščajo po sistemu od vrat do vrat, v zbiralnicah, premičnih
zbiralnicah in zbirnih centrih, |
– vrstah odpadkov,
ki se prepuščajo kot kosovni odpadki, |
– prepuščanju
odpadne električne in elektronske opreme v skladu s predpisom, ki ureja
odpadno električno in elektronsko opremo, |
– prevzemanju
odpadkov s premično zbiralnico, |
– drugih pogojih za
prevzem komunalnih odpadkov. |
(3) Izvajalec mora
z informacijami na svojih spletnih straneh uporabnike seznanjati: |
– z ločenim
zbiranjem odpadkov v skladu z uredbo, zlasti o ciljih, prednostih in
koristih takega načina zbiranja, |
– s hrambo nevarnih
in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za
zdravje ljudi ali okolje, pred njihovim prepuščanjem, |
– s pravilnim
prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem
centru, |
– z načinom
prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom
urejeno na poseben način in |
– s tem, da se
nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali
snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki. |
|
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCEV IN UPORABNIKOV STORITEV JAVNE
SLUŽBE |
|
54. člen |
|
(obveznosti izvajalca) |
|
(1)Izvajalec mora
zagotavljati: |
1. prevzem
komunalnih odpadkov, |
2. prevzem
nenevarnih komunalnih odpadkov, |
3. vizualni pregled
odpadkov pred prevzemom, |
4. oddajo ločeno
zbranih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem, |
5. predhodno
skladiščenje odpadkov, |
6. obračun storitev
javne službe uporabnikom, |
7. vodenje evidenc
o odpadkih, |
8. vodenje
katastra, |
9. izdelava načrtov
ravnanja z odpadki, |
10. zagotavljanje
podatkov, poročanje pristojnim organom ter objavljanje podatkov, |
11. redno in
pravočasno obveščanje uporabnikov o posameznih aktivnostih izvajanja
javnih služb in |
12. druge naloge v
skladu s predpisi. |
(2) Izvajalec je
dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega plana za prihodnje leto in
ga predložiti v obravnavo nadzornemu svetu in v potrditev Svetu
ustanoviteljev. Letni plan sprejme Svet ustanoviteljev do zadnjega
delovnega dne v novembru za prihodnje leto. Letni plan vsebuje predvsem: |
– obseg predvidenih
investicij v sredstva izvajalca in javne infrastrukture, |
– obseg
predvidenega rednega izvajanja javne službe, |
– ukrepe za
doseganje okoljskih ciljev, skladno z zakonodajo, |
– planske
kalkulacije cen. |
(3) Izvajalec je
dolžan pripraviti in predložiti nadzornemu svetu poročilo o polletnem
poslovanju, ki mora vsebovati predvsem: |
– podatke o
izvajanju investicij, |
– podatke o
količinskem obsegu izvajanja javne službe v primerjavi s planiranim, |
– izkaze poslovnih
izidov posameznih javnih službah. |
Nadzorni svet mora
obravnavati poročilo o polletnem poslovanju najkasneje do 30. septembra.
V primeru izrednih razmer ali višje sile se v dogovoru z upravo lahko ta
rok podaljša. |
|
55. člen |
|
(pravice uporabnikov) |
|
(1) Uporabniki
imajo pravico do: |
1. trajnega,
nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je,
pod pogoji, ki jih določa ta odlok, enako dostopna vsem uporabnikom na
območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov, |
2. uporabe tipskih
posod za ločeno zbiranje odpadkov, |
3. upoštevanja
sporočene spremembe, ki vpliva na izvajanje ter obračun storitev, ob
predložitvi ustreznih dokazil. Spremembe sporočene do 20. v mesecu se,
če ni v tem odloku določeno drugače, upoštevajo v tekočem obračunskem
obdobju, |
4. pisnega ugovora
na prejet račun v osmih dneh od prejema, |
5. obveščenosti o
storitvah javne službe, |
6. naročanja
dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca, |
7. uskladitve
velikosti ali števila posod, vendar ne več kot enkrat letno. |
(2) Izvajalec
odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila posod oziroma zabojnikov za
odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz sedme točke prejšnjega odstavka
tega člena pod pogojem, da: |
1. prostornina
obstoječe posode ali zabojnika ni manjša od prostornine najmanjše
količine komunalnih odpadkov, določene na podlagi Tehničnega pravilnika
oziroma če število posod ni manjše od števila posod, določenega na
podlagi istega pravilnika, in če |
2. ugotovi, da so
se v obdobju zadnjih šestih mesecih komunalni odpadki prepuščali na
prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih posodah. |
|
56. člen |
|
(obveznosti uporabnikov) |
|
Uporabniki imajo
obveznosti: |
1. uporabljati
storitve izvajalca v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov,
ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki; |
2. pri ravnanju z
odpadki upoštevati zakonske in podzakonske predpise, ki urejajo področje
ravnanja z odpadki, določbe tega odloka ter navodila izvajalca; |
3. objekt opremiti
z ustreznimi zabojniki/tipiziranimi vrečami pred prvo uporabo
objekta/nepremičnine; |
4. urediti oddajo
odpadkov z izvajalcem v roku 8 dni do prve uporabe objekta oziroma
nepremičnine, če s tem odlokom ni drugače določeno; |
5. da iz celotnega
snovnega toka komunalnih odpadkov, ki jih povzročajo, izločijo in ločeno
prepustijo izvajalcu čim več ločenih frakcij, saj s tem povzročajo
nastanek čim manj mešanih komunalnih odpadkov; |
6. nastale
komunalne odpadke zbirati in ločevati na izvoru njihovega nastajanja ter
jih odlagati v posode za zbiranje, v skladu z letnim urnikom izvajalca; |
7. hraniti odpadke
na zbirnem mestu vse dokler jih ne prepustijo izvajalcu, varno in
neškodljivo za ljudi in okolje; |
8. prepuščati
odpadke izvajalcu na prevzemnem mestu v posodi ali brez nje, če je tako
prepuščanje dovoljeno, v skladu z urnikom odvoza; |
9. prepuščati
ločene frakcije v zbiralnicah ločenih frakcij ter zbirnem centru, v času
njegovega obratovanja; |
10. prepuščati
nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premični
zbiralnici nevarnih frakcij in v zbirnem centru, v času njegovega
obratovanja; |
11. prepuščati
kosovne odpadke v skladu z določili tega odloka; |
12. zagotoviti, da
so posode, zabojniki ali tipizirane vreče na dan prevzema varno
nameščeni na prevzemnem mestu skladno s tem odlokom do 6.00 ure zjutraj; |
13. zagotoviti, da
se po prevzemu komunalnih odpadkov zabojnike še isti dan namesti nazaj
na zbirno mesto, če zbirno mesto in prevzemno mesto nista na istem
kraju; |
14. zagotoviti, da
so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti in
tipizirane vreče zavezane; |
15. vzdrževati
čistočo na zbirnih in prevzemnih mestih; |
16. zagotoviti
izvajalcu neoviran dostop do prevzemnega mesta; |
17. zagotoviti, da
je odstranjen sneg ob zabojnikih ter da so pokrovi zabojnikov očiščeni; |
18. dopustiti
izvedbo nadzora po tem odloku; |
19. pisno obvestiti
izvajalca zbiranja o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev
javne službe skladno s tem odlokom. V primeru, ko uporabnik sporoči
napačne podatke in posledično izvajalec zbiranja zaradi napačnih
podatkov utrpi škodo, mu je uporabnik dolžan povrniti stroške. |
20. redno plačevati
storitve javne službe. |
|
57. člen |
|
(prepovedi) |
|
(1) Imetnikom
odpadkov je prepovedano: |
1. prepuščati
odpadke v posodah ali zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso
namenjene tem odpadkom; |
2. mešati nevarne
frakcije z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali mešati
posamezne nevarne frakcije med seboj; |
3. prepuščati
odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek; |
4. prepuščati
odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek; |
5. sežigati
odpadke; |
6. odlagati odpadke
v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje
komunalnih odpadkov; |
7. nameščati posode
ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta; |
8. odlagati odpadke
ob posodah ali zabojnikih; |
9. prepuščati
odpadke v vrečah, ki niso tipizirane vreče (zelena, rumena) kot so
določene v Tehničnem pravilniku; |
10. prepuščati
odpadke v zabojnikih, ki niso vključeni v sistem zbiranja; |
11. samovoljno
premikati zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov iz določene lokacije na
drugo lokacijo; |
12. brskati po
posodah ali zabojnikih, razmetavati odpadke ter drugače onesnažiti
prevzemna mesta; |
13. odnašati zbrane
odpadke iz prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov; |
14. onesnažiti
okolico zbiralnic, skupnih zabojnikov, premične zbiralnice nevarnih
odpadkov ali zbirnih centrov; |
15. poškodovati
opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe; |
16. pisati na
posode ali zabojnike za ločene frakcije ter lepiti plakate nanje; |
17. prepuščati
komunalne odpadke nepooblaščenim izvajalcem. |
(2) Prepovedano je
prepuščati v posodah nevarne frakcije, stranske živalske proizvode,
gradbene odpadke, bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih
dejavnosti, tople ogorke in pepel, kosovne odpadke, odpadke v tekočem
stanju, gošče in usedline, ne glede na vrsto odpadkov oziroma vse tiste
odpadke, ki po svoji vsebini ne sodijo v namensko posodo. |
(3) Prepovedano je
opustiti uporabo storitev javne službe, kopičenje odpadkov in odlaganje
v objektih ali na zemljiščih, ki zato niso namenjeni. |
(4) Povzročitelj,
ki odpadke kopiči ali jih odloži izven mesta, ki je namenjeno zbiranju
teh odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali
odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi. |
(5) Če povzročitelj
iz četrtega odstavka tega člena ne zagotovi predelave ali odstranitve
odpadkov, to na njegove stroške izvede izvajalec. |
(6) Če
povzročitelja iz četrtega odstavka tega člena ni mogoče ugotoviti,
zagotovi predelavo ali odstranitev odpadkov izvajalec na stroške
lastnika zemljišča |
|
VI. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE |
|
58. člen |
|
(viri financiranja storitev javne službe) |
|
Javna služba se
financira iz: |
1. cene storitev
javne službe, |
2. proračunskih
sredstev, in |
3. drugih virov. |
|
59. člen |
|
(cena storitev javne službe) |
|
(1) Cene storitev
javne službe in sestavni deli cen se določajo v skladu s predpisi za
oblikovanje cen storitev javne službe in tem odlokom. |
(2) Cena storitve
javne službe je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene, ki se
nanaša na opravljanje storitev javne službe. |
(3) Na potrjene
cene se obračuna še DDV v skladu s predpisi. |
(4) Regulativno
obračunsko obdobje za javno službo je tri koledarska leta, če ni s tem
odlokom drugače določeno. |
(5) Izvajalec za
preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko
ceno storitev. |
(6) Za namene
zagotavljanja trajnostnega razvoja in varnosti izvajanja javne službe se
v okviru upravičenih cen storitev javne službe zagotovi donos na vložena
poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca do 5 % nabavne vrednosti
poslovno potrebnih osnovnih sredstev, ki jih izvajalec potrebuje za
izvajanje te javne službe. Donos in poslovno potrebna osnovna sredstva
predlaga v potrditev izvajalec v elaboratu. |
(7) Cene storitev
izvajalca med uporabniki ali skupinami uporabnikov za istovrstne
storitve ne smejo biti diferencirane, razen če ti dokazljivo povzročajo
različne stroške. Stroški dostopa do storitve ne smejo biti razlog
diferenciacije. |
(8) Podrobneje se
način oblikovanja cen za obračun storitev javne službe določi s Tarifnim
pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
60. člen |
|
(proračunska sredstva občin) |
|
(1) Če se ob
potrditvi cene pristojni občinski organ odloči, da potrjena cena
storitve javne službe ne pokriva celotnih stroškov javne infrastrukture
in/ali če ne pokriva vseh upravičenih stroškov izvajanja javne službe,
mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine, o
čemer odloči občinski svet posamezne občine s sklepom. |
(2) Subvencija je
razlika med potrjeno in zaračunano ceno in bremeni proračun občine, ki
je sprejela sklep iz prvega odstavka tega člena. |
(3) Če se pri
pripravi elaborata za poračun cen storitev javne službe za preteklo
obračunsko obdobje ugotovi, da je izvajalec prejel previsoke subvencije,
se le-te vrnejo občini v roku 120 dni po potrditvi cene za novo
tri-letno obračunsko obdobje, če se ne poračunajo v razmerju do
uporabnikov. |
(4) Občina lahko
prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev javnih
služb za uporabnike, ki so gospodinjstva ali nepridobitni uporabniki. |
(5) Nepridobitni
uporabniki iz prejšnjega odstavka so pravne osebe, ustanovljene za
izvajanje upravnih, sodnih in drugih oblastnih nalog ter pravne osebe,
ki so ustanovljene za izvajanje nepridobitnih dejavnosti (kar mora biti
razvidno iz ustreznih registrov). |
|
61. člen |
|
(enotna potrjena cena) |
|
Občine določajo
enako potrjeno ceno, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe
za območje vseh občin in enako potrjeno ceno javne infrastrukture. |
|
62. člen |
|
(postopki na področju oblikovanja cen) |
|
(1) Ceno storitve
javne službe za prihodnje regulativno obračunsko obdobje v skladu s
predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe in tem
odlokom za območje vseh šestih občin ustanoviteljic javnega podjetja,
predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev
javne službe (v nadaljnjem besedilu: elaborat). Elaborat in ceno
izvajalec predloži vsem šestim pristojnim občinskim organom v potrditev
do 30. 9. ne glede na višino potrebnih sprememb cene javne službe glede
na obstoječe cene oziroma preteklo obračunsko obdobje. |
(2) Ugotovljena
razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na dejansko količino
opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju se v elaboratu
upošteva pri izračunu predračunske cene za prihodnje obdobje. |
(3) Izvajalec v
elaboratu iz prvega odstavka tega člena opredeli in vsebinsko
argumentira upravičene stroške izvajanja javne službe po veljavnih
standardih. Občine elaborat pregledajo, ga posredujejo komunalnim
odborom v pregled in obravnavo na seji, na kateri je sodeluje tudi
izvajalec, ki poda komunalnemu odboru morebitna dodatna pojasnila in po
potrebi pripravi dopolnitve ali spremembe elaborata. |
(4) Po obravnavi na
komunalnih odborih občine posredujejo elaborat v obravnavo in potrditev
na svoje občinske svete. |
(5) Občine morajo
cene na podlagi elaborata iz prvega do tretjega odstavka tega člena
potrditi najkasneje do 31. 12. tekočega leta za prihodnje regulativno
obračunsko obdobje. |
(6) Če posamezna
občina ne potrdi elaborata do roka iz prejšnjega odstavka, se za čas do
potrditve elaborata najemnina za javno infrastrukturo določi v višini,
ki jo v omrežnini zaračunava izvajalec uporabnikom. |
(7) Ne glede na
regulativno obdobje iz četrtega odstavka 60. člena tega odloka lahko v
primeru večjih sprememb prihodkov ali stroškov, ki pomembno vplivajo
povišanje ali znižanje cene storitve javne službe ali v primeru
spremembe predpisov in drugih utemeljenih okoliščin, na predlog
izvajalca, ki ga poda z elaboratom, Svet ustanoviteljev s sklepom določi
krajše obračunsko obdobje. Izvajalec elaborat posreduje tudi občinskim
svetom. |
(8) Ne glede na
prvi in sedmi odstavek tega člena mora izvajalec enkrat letno pripraviti
elaborat,če razlika iz drugega odstavka tega člena presega deset
odstotkov od potrjene cene, mora elaborat poslati pristojnemu občinskemu
organu, ki mora začeti postopek potrjevanja cene. S sprejemom cene se
spremeni obračunsko obdobje. Izvajalec predlaga, da se v tem primeru
lahko izvede enkraten poračun v razmerju do uporabnikov do vključno
konca meseca marca, o čemer odloči občinski svet. |
(9) Pri izračunu
cene se poleg upravičenih stroškov in donosa po tem odloku upoštevajo
prihodki: |
– od prodaje
ločenih frakcij, sposobnih za predelavo; |
– iz dotacij,
donacij in subvencij za opravljanje storitev javne službe; |
– iz proračuna
občine. |
(10) Stroške
storitev gospodarskih javnih služb obdelave komunalnih odpadkov in
odlaganja preostanka komunalnih odpadkov izvajalec prevzame v
kalkulacijo na osnovi cen izvajalcev teh storitev. |
|
63. člen |
|
(elementi cene javne službe) |
|
(1) Pri javni
službi se ločeno oblikujejo cene za zbiranje določenih vrst komunalnih
odpadkov, ki vključuje zbiranje: |
1. ločenih frakcij
določenih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov, razen ločeno zbrane
odpadne embalaže ter biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in
zelenega vrtnega odpada, |
2. ločeno zbrane
odpadne embalaže, |
3. biološko
razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada in |
4. mešanih
komunalnih odpadkov. |
(2) Na računu se
ločeno prikaže zaračunana cena storitve posamezne javne službe: |
– cena storitev iz
prve, druge in četrte točke prejšnjega odstavka, |
– cena storitev iz
tretje točke prejšnjega odstavka. |
(3) Cena posamezne
storitve javne službe iz prvega odstavka tega člena je sestavljena iz
cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev posamezne javne
službe ravnanja s komunalnimi odpadki. |
(4) Stroški
amortizacije se izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja, glede na
stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe in ob
upoštevanju življenjske dobe, skladno s predpisi o oblikovanju cen. |
|
64. člen |
|
(stroški izvajanja storitev) |
|
(1) Cena
opravljanja posamezne storitve javne službe vključuje naslednje skupine
stroškov, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne
službe: |
1. neposredne
stroške materiala in storitev, |
2. neposredne
stroške dela, |
3. druge neposredne
stroške, |
4. splošne
(posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala,
amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, |
5. splošne
nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije
poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, |
6. splošne stroške
uprave, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno
potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, |
7. obresti zaradi
financiranja opravljanja storitev javne službe, |
8. neposredne
stroške prodaje, |
9. druge poslovne
odhodke in |
10. donos v skladu
s tem odlokom. |
(2) Stroški, ki
niso upravičeni kalkulativni element cene storitve javne službe, so: |
1. globe,
reprezentanca, sponzorstva in donacije, ki jih plača izvajalec, |
2. stroški dela
plač zaposlenih na poslovno-izidni enoti, ki izvajajo javno službo, ki
presegajo sistem nagrajevanja po veljavni kolektivni pogodbi, nagrade
zaposlenim, ki jih določajo zakonodaja in veljavne kolektivne pogodbe. |
|
65. člen |
|
(stroški infrastrukture) |
|
Stroški javne
infrastrukture vključujejo stroške javne infrastrukture na območju
občin, ki je potrebna za izvajanje javne službe, in vključujejo: |
– stroške
amortizacije ali najema te javne infrastrukture, |
– stroške
zavarovanja javne infrastrukture, |
– stroške
odškodnin, ki so stroški odškodnin za služnost in povzročeno škodo,
povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem javne infrastrukture, |
– finančna jamstva
v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih in
predvideni stroški zapiranja odlagališča ter stroški za izvedbo ukrepov
varstva okolja po zaprtju za obdobje najmanj 30 let, |
– odhodke
financiranja, ki so stroški obresti in drugi stroški, povezani z
dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe,
pri čemer se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb. |
|
66. člen |
|
(namenska poraba sredstev) |
|
(1) Najemnina za
uporabo javne infrastrukture je namenski prihodek občine in se namensko
uporablja za investicije ali investicijska vzdrževalna dela na javni
infrastrukturi, ki se uporablja za javno službo po tem odloku. |
(2) V primeru, da
znesek zaračunane najemnine presega potrebni znesek za investicije ali
investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi, ki se uporablja
za javno službo po tem odloku, se lahko uporabi za investicije ali
investicijska vzdrževalna dela na drugi javni infrastrukturi, ki se
uporablja za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja. |
|
67. člen |
|
(obračun storitev javne službe) |
|
(1) Stroške
ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je
organizirano ravnanje z odpadki. Obveznost plačila stroškov za ravnanje
z odpadki nastane z dnem, ko začne izvajalec opravljati dejavnost na
območju občine ali se povzročitelji vselijo v stanovanje, pričnejo
uporabljati poslovne prostore ali stavbo, kjer ni stalno prijavljenih
prebivalcev. |
(2) Uporabniki so
dolžni izvajalcu plačevati stroške izvajanja storitev po ceni, ki se
oblikuje v skladu z določili veljavnih predpisov o oblikovanju cen
storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in tem
odlokom. |
(3) Vsaka pravna
oseba, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost na območju občine je
dolžna pred začetkom opravljanja dejavnosti prijaviti izvajalcu datum
začetka izvajanja dejavnosti in skleniti z izvajalcem pogodbo o ravnanju
z odpadki. |
(4) Pravne osebe,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
svojo dejavnost, katerih dejavnost je takšna, da generirajo samo
komunalnim odpadkom podobne odpadke, zbirajo te odpadke v tipskih
zabojnikih. Potrebno število posod in volumen posameznih vrst posod
določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov. Podlago za izračun
storitev ravnanja z njihovimi odpadki predstavlja volumen izpraznjenih
posod za odpadke. Najmanjši skupni volumen posode za odpadke je 120
litrov, ki se odvaža skladno z letnim razporedom odvoza, ki ga sprejme
izvajalec. V primeru, ko več povzročiteljev iz tega odstavka uporablja
isto posodo, se za razdelitev stroškov med povzročitelji uporablja
kvadratura poslovnih ali proizvodnih površin ali število povzročiteljev,
pri čemer je najmanjši obračunski volumen 120 l pomnožen z najmanjšo
frekvenco odvozov skladno z razporedom odvoza, ki ga sprejme izvajalec.
Za poslovne in proizvodne površine se štejejo vsi pokriti in nepokriti
prostori, ki služijo za izvajanje poslovne oziroma proizvodne
dejavnosti. |
(5) V primeru
večstanovanjskih objektov, ko si več uporabnikov deli zabojnik, se za
razdelitev uporablja število članov v gospodinjstvu. Potreben volumen
posode določita skupaj izvajalec in v imenu povzročiteljev odpadkov,
upravnik, oziroma če tega ni, predstavnik etažnih lastnikov. Najmanjši
obračunski volumen na osebo v večstanovanjskem objektu za mešane
komunalne odpadke in za biološko razgradljive odpadke je enak
obračunskemu volumnu za eno osebo v individualnih gospodinjstvih. |
(6) Za individualno
postavitev posod pri fizičnih osebah – gospodinjstvih je najmanjši
skupni volumen posode za mešane komunalne odpadke 120 litrov. Uporabniki
iz dejavnosti, ki imajo registrirano dejavnost, tudi sobodajalstvo, ali
kmečki turizem na istem naslovu kot gospodinjstvo, lahko na podlagi
pisne zahteve, za zbiranje odpadkov iz dejavnosti uporabijo iste posode
kot za gospodinjstvo. V tem primeru, ko se v stanovanjskem objektu
izvaja tudi dejavnost, sobodajalstvo, kmečki turizem ipd., je najmanjši
skupni volumen posode za mešane komunalne odpadke 240 l. Obračunski
volumen se v takšnih primeri obračuna tako, da se za gospodinjstvo
upošteva najmanjši možni volumen 120 l in število oseb ter za dejavnost
sobodajalstvo, kmečki turizem ipd. najmanjši možni obračunski volumen je
120 l. Pri obračunu se upošteva tudi frekvenca odvozov v skladu z
razporedom odvoza, ki ga sprejme izvajalec. |
(7) Za stavbo, v
kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev in za katero ni podatka o
velikosti zabojnika, se za porazdelitev količine opravljenih storitev
javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upoštevata najmanj ena
tretjina najmanjše velikosti zabojnika in najmanjša pogostost odvoza. |
(8) Za počitniške
kapacitete (stanovanje, apartman ipd.), ki se oddajajo v najem, se
obračunava storitev ravnanja z odpadki v višini najmanjšega obračunskega
volumna, ki je določen za povzročitelje odpadkov, ki izvajajo dejavnost,
to je 120 l z upoštevanjem frekvence odvoza v skladu z razporedom
odvoza, ki ga sprejme izvajalec javne službe. |
(9) Vsi
povzročitelji odpadkov morajo poleg posod za mešane komunalne odpadke
uporabljati najmanj tudi posode za ločeno zbiranje odpadne embalaže.
Embalaža, ki nastaja pri izvajanju dejavnosti ni komunalni odpadek in se
povzročiteljem zaračuna skladno s cenikom izvajalca. |
(10) Uporabniku, ki
ni vključen v sistem zbiranja bioloških odpadkov, izvajalec obračuna
zeleni vrtni obrez in ostale biološke odpadke, ki jih uporabnik lahko
dostavi le v zbirni center Tuncovec, v skladu z veljavnim cenikom
objavljenim na spletni strani izvajalca. |
(11) Če izvajalec
ugotovi, da mu je povzročitelj odpadkov posredoval netočne oziroma lažne
podatke ter dokazila o vključitvi ali spremembi, lahko izvajalec
povzročitelju odpadkov zaračuna razliko med zaračunano storitvijo in
storitvijo, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov
posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
To velja tudi v primeru, če povzročitelj odpadkov podatkov o vključitvi
oziroma spremembi ne pošlje oziroma jih pošlje nepravočasno. Prav tako
izvajalec ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve zbiranja, če mu
povzročitelj odpadkov ni pravočasno sporočil nastale spremembe. |
(12) Občasna
uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta oziroma izvajanja
dejavnosti povzročitelja odpadkov ne odvezuje plačila stroškov zbiranja
določenih vrst komunalnih odpadkov, razen v izjemnih primerih kot so: |
– šolanje v tujini, |
– opravljanje dela
ali bivanje v tujini, |
– dolgotrajno
zdravljenje, |
– bivanje v domu
upokojencev, |
– prestajanje
zaporne kazni ipd. |
Zgoraj navedene
izjeme se upoštevajo v primeru neuporabe objekta neprekinjeno vsaj šest
mesecev. Izostanek mora biti podprt s pisnimi dokazili pristojnih
organov, ki jih mora uporabnik izvajalcu posredovati pred nastopom
takšnega izostanka. |
(13) Dijaki in
študenti, ki imajo stalno prebivališče v občinah Upravne enote Šmarje
pri Jelšah, začasno pa prebivajo izven območja občine, so v tekočem
šolskem letu (od septembra oziroma oktobra do vključno junija) oproščeni
plačila stroškov za storitve zbiranja določenih vrst komunalnih
odpadkov, ob predložitvi potrdila o šolanju in potrdila o začasnem
prebivališču, najemni pogodbi ali potrdila o bivanje v
dijaškem/študentskem domu. Oprostitev plačila stopi v veljavo naslednji
mesec po predložitvi zahtevanih potrdil, preostali čas v letu so dijaki
in študenti vključeni v obstoječi sistem zbiranja določenih vrst
komunalnih odpadkov. |
(14) Sobodajalcem,
izvajalcem dopolnilne dejavnosti kmečkega turizma na kmetijah, ki se
ukvarjajo s sezonsko dejavnostjo, se storitve zaračunavajo za vse
mesece, v katerih se je dejavnost opravljala. Če uporabnik svojega
izvajanja dejavnosti izvajalcu pravočasno ne sporoči in podpre s pisnimi
dokazili pristojnih organov, se mu storitve lahko obračunajo tudi
kasneje. V ta namen izvajalec pripravi letni poračun storitev na osnovi
podatkov iz različnih drugih evidenc (npr. nočitve po mesecih). |
(15) Povzročitelja
komunalnih odpadkov je izjemoma možno oprostiti plačila stroškov
ravnanja z odpadki na prošnjo povzročitelja iz socialnih razlogov. O
oprostitvi plačila stroškov iz prvega odstavka tega člena odloča
pristojni organ občine na podlagi predložene odločbe o denarni socialni
pomoči po zakonu, ki ureja socialno varnost. Stroški ravnanja s
komunalnimi odpadki se v tem primeru poravnajo iz proračuna občine. |
(16) Če uporabnik
ne posreduje podatkov za obračun storitev javne službe v skladu s tem
odlokom ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec uporabi uradne
podatke o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi oziroma
podatke o velikosti, število posod in številu oseb v gospodinjstvu.
Izvajalec ima pravico pridobiti podatke o uporabniku iz uradnih evidenc. |
(17) Za pravilno
ugotovitev dejanskega stanja lahko izvajalec določi tudi izvedenca.
Stroški s pridobivanjem podatkov in stroški izvedenskega mnenja
bremenijo uporabnika. |
(18) Neposredovanje
opreme za zbiranje ali drugi neupravičeni razlogi na strani uporabnika,
niso razlog, da se storitve ne bi obračunale. V primeru, ko zaradi višje
sile (neprevoznost cest zaradi vremenskih razmer, oviran dostop do
prevzemnega mesta ipd.) izvajalec ne izvede odvoza odpadkov skladno z
urnikom odvoza, izvede pa ga kasneje, ko razmere to dopuščajo oziroma so
ovire odstranjene, lahko tudi v naslednjem mesecu, to ni razlog, da se
storitve ne bi obračunale. |
|
68. člen |
|
(novi uporabniki in spremembe na strani uporabnika) |
|
(1) Novi
povzročitelj komunalnih odpadkov mora izvajalcu pisno prijaviti začetek
uporabe nepremičnine ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov
najkasneje 8 dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom
povzročanja odpadkov in se z izvajalcem dogovoriti o kraju prevzemnega
mesta ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe. |
(2) Do začetka
uporabe nepremičnine ali druge oblike povzročanja odpadkov mora bodoči
uporabnik oziroma lastnik objekta (objekt se oddaja v najem) odjemno
mesto opremiti z zabojniki oziroma tipiziranimi vrečami in izvajalca o
tem obvestiti. |
(3) Izvajalec
povzročitelja vpiše v evidenco uporabnikov, povzročitelj tako postane
uporabnik. |
(4) Izvajalec
podatke o uporabniku pridobi od lastnika objekta oziroma iz uradnih
evidenc. |
(5) Novi uporabniki
morajo izvajalcu posredovati vse zahtevane podatke, ki so po tem odloku
potrebni za določitev velikosti zabojnikov in obračuna storitev. |
(6) Uporabnik je
dolžan obvestiti izvajalca o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na
izvajanje in obračun storitev javne službe, v skladu s tem odlokom. |
(7) Če se ugotovi,
da je uporabnik izvajalca oškodoval s posredovanjem netočne oziroma
lažne navedbe podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko izvajalec
uporabniku oziroma lastniku objekta zaračuna razliko med zaračunano
storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu jo
zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke,
vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navedeno velja tudi, če
podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno.
Prav tako izvajalec ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne
službe, če mu uporabnik odpadkov ni pravočasno sporočil nastale
spremembe. |
(8) Obveznost
plačila storitev javne službe nastane za uporabnike z dnem, ko začne
izvajalec opravljati storitve na njihovem območju ali ko uporabniki
pričnejo uporabljati nepremičnino ali na njej povzročati nastanek
odpadkov, ki so predmet tega odloka. |
(9) Občasna
neuporaba oziroma začasni izostanek od uporabe nepremičnine, uporabnika
ne odvezuje plačila stroškov storitev izvajanja javne službe. |
(10) V primeru, da
uporabnik v skladu s tem odlokom ni lastnik, mora takšne objekte z
opremo za zbiranje opremiti lastnik objekta oziroma nepremičnine, če se
z izvajalcem drugače ne dogovori. |
|
69. člen |
|
(plačilo storitev) |
|
(1) Stroške
storitev javne službe so dolžni plačevati vsi uporabniki, za katere so
organizirane storitve javne službe. |
(2) Uporabniki so
dolžni redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec. Uporabnik mora
račun plačati v roku, navedenem na računu. |
(3) Za nepravočasna
plačila računov, izvajalec zaračuna zakonske zamudne obresti. Izvajalec
zaračunava tudi stroške opomina po ceniku izvajalca. |
(4) Uporabniku, ki
zamudi rok za plačilo računov, izvajalec pošlje pisni opomin in mu
postavi rok za plačilo. Če uporabnik kljub opominu zapadlih računov in
stroškov opominjanja v postavljenem roku ne plača, izvajalec začne s
postopkom prisilne izterjave dolga. |
(5) Uporabnik lahko
poda pisni ugovor na izdani račun v 8 dneh od dneva prejema računa.
Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če izvajalec v
postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi
uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega
ugovora. |
(6) Če uporabnik ne
plača računa in ne vloži ugovora na račun, mu izvajalec izda opomin. Če
uporabnik ne plača računa niti v petnajstih dneh po izdanem opominu,
izvajalec ravna v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje. |
(7) Če povzročitelj
odpadkov, ki ni hkrati lastnik nepremičnine, ne poravna računa, ki mu ga
za opravljeno storitev izda izvajalec, za plačilo na podlagi petega
odstavka 13. člena tega odloka subsidarno odgovarja lastnik
nepremičnine. |
|
70. člen |
|
(evidenca o uporabnikih) |
|
Izvajalec je dolžan
voditi evidenco o uporabnikih po tem odloku. |
(1) Uporabniki so
dolžni izvajalcu v rokih po tem odloku posredovati točne podatke o
dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe. |
(2) Uporabniki so
dolžni izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah podatkov, navedenih
v prejšnjem odstavku. |
(3) Za evidenco
podatkov o vrsti in prostornini zabojnika za odpadke ter njihovi
lokaciji skrbi izvajalec. |
|
VII. VRSTE OBJEKTOV IN OPREME ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
|
71. člen |
|
(infrastruktura lokalnega pomena v lasti občine) |
|
(1) Gospodarska
javna infrastruktura lokalnega pomena (javna infrastruktura), ki je
potrebna za izvajanje javne službe, v lasti občine so: |
– zemljišča in
objekti zbiralnic, |
– zemljišča in
objekti zbirnih centrov, |
– zemljišča in
objekti prevzemnih mest na javnih površinah, |
– druga
infrastruktura, ki je namenjena izvajanju javne službe. |
(2) Uporaba
objektov in naprav iz prejšnjega odstavka je obvezna na vseh območjih,
kjer se izvaja dejavnost javne službe. |
(3) Izvajalec mora
z občinami lastnicami javne infrastrukture skleniti pogodbo o poslovnem
najemu infrastrukture. V pogodbi o najemu infrastrukture se določijo
medsebojna razmerja v zvezi z najemom infrastrukture in načinom obračuna
in plačila najemnine Z dodatkom k pogodbi se vsakoletno usklajuje višina
najema javne infrastrukture. |
|
72. člen |
|
(oprema izvajalca javne službe) |
|
Oprema, ki je
potrebna za izvajanje javne službe, v lasti izvajalca, so: |
– vozila za prevoz
vseh vrst odpadkov, |
– delovni stroji, |
– premične
zbiralnice nevarnih frakcij, |
– posode in
zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah, |
– oprema za občasno
prevzemanje kosovnih odpadkov, |
– vozila in naprave
za pranje in vzdrževanje posod in zabojnikov. |
|
VIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM ODLOKA |
|
73. člen |
|
(nadzorni organ) |
|
(1) Nadzor nad
izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski
organ v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor (v nadaljevanju:
MIR). Pristojni občinski inšpekcijski organ je tudi prekrškovni organ za
prekrške iz tega odloka. Strokovni nadzor opravljajo zaposleni pri
izvajalcu posamezne javne službe. |
(2) Pri izvajanju
nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter
odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega
odloka. V primeru, da se uporabnik ne vključi v obvezni sistem ločenega
zbiranja odpadkov, MIR takšno vključitev odredi, izvršljiva odločba pa
je podlaga izvajalcu za izvedbo te storiteve. |
(3) Inšpekcijski
nadzor izvaja občinski inšpekcijski organ, ki ima v primeru ugotovljenih
nepravilnosti pravico in dolžnost: |
– odrediti
povzročitelju odpadkov vključitev v sistem zbiranja komunalnih odpadkov; |
– odrediti
povzročitelju odpadkov zbiranje in odlaganje komunalnih odpadkov na
način, določen s tem odlokom; |
– odrediti
odstranitev nedovoljenih plakatov, obvestil, ki so nameščena na
zabojnike; |
– odrediti
organizatorju prireditve zbiranje komunalnih odpadkov na način,
opredeljen v tem odloku; |
– odrediti
investitorju gradenj zbiranje komunalnih odpadkov na način, opredeljen v
tem odloku; |
– odrediti
izvajalcu zbiranje in prevoz komunalnih in drugih odpadkov na način,
opredeljen v tem odloku; |
– odrediti
izvajalcu čiščenje in vzdrževanje zabojnikov; |
– odrediti
izvajalcu prevzem neustrezno ločenih odpadkov glede na določila tega
odloka; |
– izvesti postopke
v skladu z zakonom, ki ureja prekrške. |
(4) Pristojni
občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence,
ki jih je dolžan voditi izvajalec, pri čemer je dolžan spoštovati
določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. |
(5) Nadzor nad
izvajanjem drugega in četrtega odstavka 38. člena, 15. in 16. točke
prvega odstavka 56. člena, 5., 7., 10., 11., 12., 13., 14. in 15. točke
prvega odstavka 57. člena ter drugega odstavka 57. člena tega odloka
izvaja tudi občinsko redarstvo, ki je tudi prekrškovni organ. Občinsko
redarstvo pri opravljanju nadzora poleg pooblastil tega odloka izvaja
tudi ukrepe in pooblastila iz zakona, ki ureja občinska redarstva. |
|
IX. KAZENSKE DOLOČBE |
|
74. člen |
|
(prekrški izvajalca javne službe) |
|
(1) Z globo 1.400
evrov se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če: |
1. ne zagotovi, da
se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo ločene frakcije
komunalnih odpadkov (prvi odstavek 17. člena); |
2. ne zagotovi, da
se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij
komunalnih odpadkov (tretji odstavek 17. člena); |
3. ne zagotovi, da
se na območjih, kjer je organizirano ločeno zbiranje biološko
razgradljivih odpadkov, ti odpadki zbirajo v predpisanih zabojnikih ali
posodah in prevažajo z vozili, opremljenimi za prevoz biološko
razgradljivih odpadkov, tako da se odpadki ne izpuščajo v okolje in da
ne povzročajo emisije vonjav (prva alineja devetega odstavka 19. člena); |
4. ne prevzema
biološko razgradljivih odpadkov skladno z letnim urnikom zbiranja (druga
alineja devetega odstavka 19. člena); |
5. ne opremi
prevzemno mesto s tipskim zabojnikom ustrezne barve in velikosti za
zbiranje bioloških odpadkov (tretja alineja devetega odstavka
19. člena); |
6. ne zamenja
obstoječega zabojnika za biološke odpadke, če je zabojnik tako močno
poškodovan, uničen ali izrabljen, da lahko prepuščanje teh odpadkov
povzroči tveganje za okolje ali zdravje ljudi (četrta alineja devetega
odstavka 19. člena); |
7. ne izvede
čiščenja in razkuževanja predpisanih zabojnikov in posod za zbiranje
vsaj enkrat letno (peta alineja devetega odstavka 19. člena); |
8. ne izvaja
čiščenja in razkuževanja vozil, s katerimi zagotavlja prevažanje
biološko razgradljivih odpadkov (šesta alineja devetega odstavka
19. člena); |
9. ne zagotavlja
ločenega zbiranja odpadkov iz prvega odstavka 21. člena v zbiralnicah,
kadar zbiranja teh odpadkov ne zagotavlja po sistemu »od vrat do vrat«; |
10. ne zagotovi
prevzemanja nevarnih frakcij s premično zbiralnico najmanj enkrat letno
in obvesti uporabnikov (šesti, sedmi in osmi odstavek 23. člena); |
11. ne prevzema
mešanih komunalnih odpadkov najmanj enkrat na dva tedna (peti odstavek
25. člena); |
12. ne zagotovi
zbiranja ločenih frakcij odpadkov v zbirnem centru (tretji odstavek
32. člena); |
13. ne vodi
odjemnih mest na način, kot je to določeno v 49. členu tega odloka; |
14. ne obvešča
uporabnikov na način, kot je to določeno v 53. tega odloka; |
15. ne prevzema
komunalnih odpadkov (1. točka prvega odstavka 54. člena); |
16. ne prevzema
nenevarnih komunalnih odpadkov (2. točka prvega odstavka 54. člena); |
17. ne izvaja
vizualnega pregleda odpadkov pred prevzemom (3. točka prvega odstavka
54. člena); |
18. ne oddaja
ločeno zbranih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem (4.
točka prvega odstavka 54. člena) |
19. ne zagotavlja
predhodnega skladiščenja odpadkov (5. točka prvega odstavka 54. člena); |
20. ne obračuna
storitev javnih služb njihovim uporabnikom (6. točka prvega odstavka
54. člena); |
21. ne vodi evidenc
o odpadkih (7. točka prvega odstavka 54. člena); |
22. ne vodi
katastra (8. točka prvega odstavka 54. člena); |
23. ne izdela
načrtov ravnanja z odpadki (9. točka prvega odstavka 54. člena); |
24. ne zagotavlja
podatkov, poročanja pristojnim organom ter objavljanja podatkov (10.
točka prvega odstavka 54. člena); |
25. neredno in
nepravočasno obvešča uporabnike o posameznih aktivnostih izvajanja
javnih služb (11. točka prvega odstavka 54. člena) |
26. pri
zaračunavanju opravljenih storitev javne službe ne upošteva cen
storitev, ki jih določi občinski svet skladno s 60. členom tega odloka. |
(2) Z globo 400
evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna
oseba pravne osebe. |
|
75. člen |
|
(prekrški uporabnikov) |
|
(1) Z globo 1.400
evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja svojo dejavnost, njena
odgovorna oseba pa z globo 400 evrov, če: |
1. ne obvesti
izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika in/ali ne vključi
v sistem ravnanja z odpadki (prvi odstavek 12. člena); |
2. uporabnik
bioloških odpadkov ne kompostira oziroma jih odlaga v zabojnike za
mešane komunalne odpadke (sedmi odstavek 19. člena); |
3. v posodo za
zbiranje bioloških odpadkov odlaga nepravilno ločene odpadke, ki jih ni
mogoče predati v končno oskrbo (deseti odstavek 19. člena); |
4. na zahtevo
izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (peti
odstavek 26. člena); |
5. ne omogoči, da
so zabojniki na zbirnih mestih uporabnikov večstanovanjskih stavb
(bloki, večstanovanjske hiše) ali poslovnih stavb, kjer odpadke povzroča
več različnih povzročitelji odpadkov, stalno zaprti (četrti odstavek
27. člena); |
6. ne zagotovi
zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij
vonjav in onesnaženje okolice (prvi odstavek 31. člena); |
7. brska po
zabojnikih, odnaša odpadke izven zbirnega centra in če odlaga odpadke
pred ali v neposredno bližini zbirnega centra (enajsti in dvanajsti
odstavek 33. člena); |
8. ne obvesti pisno
izvajalca zbiranja o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev
javne službe najkasneje v 15 dneh po nastanku spremembe (prvi odstavek
14. člena in 19. točka prvega odstavka 56. člena); |
9. ne uporablja
storitve izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka in
drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki (1. točka
prvega odstavka 56. člena); |
10. pri ravnanju z
odpadki ne upošteva zakonske in podzakonske predpise, ki urejajo
področje ravnanja z odpadki, določbe tega odloka ter navodila izvajalca
(2. točka prvega odstavka 56. člena); |
11. objekta ne
opremi z ustreznimi zabojniki/tipiziranimi vrečami pred prvo uporabo
objekta/nepremičnine (3. točka prvega odstavka 56. člena); |
12. ne uredi oddaje
odpadkov z izvajalcem javne službe v roku 8 dni do prve uporabe objekta
oziroma nepremičnine, če s tem odlokom ni drugače določeno (4. točka
prvega odstavka 56. člena); |
13. iz celotnega
snovnega toka komunalnih odpadkov, ki jih povzročajo, ne izločijo in
ločeno prepustijo izvajalcu čim več ločenih frakcij (5. točka prvega
odstavka 56. člena); |
14. nastale
komunalne odpadke ne zbira in ločuje na izvoru njihovega nastajanja ter
jih ne odlaga v posode za zbiranje (6. točka prvega odstavka 56. člena); |
15. ne hrani
odpadke na zbirnem mestu vse dokler jih ne prepusti izvajalcu, varno in
neškodljivo za ljudi in okolje (7. točka prvega odstavka 56. člena); |
16. ne prepušča
odpadke izvajalcu na prevzemnem mestu v posodi ali brez nje, če je tako
prepuščanje dovoljeno (8. točka prvega odstavka 56. člena); |
17. ne prepušča
ločene frakcije v zbiralnicah ločenih frakcij ter zbirnem centru, v času
njegovega obratovanja (9. točka prvega odstavka 56. člena); |
18. ne prepušča
nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premični
zbiralnici nevarnih frakcij in v zbirnem centru, v času njegovega
obratovanja (10. točka prvega odstavka 56. člena); |
19. ne prepušča
kosovne odpadke v skladu z določili tega odloka (11. točka prvega
odstavka 56. člena); |
20. ne zagotovi, da
so posode, zabojniki ali tipizirane vreče na dan prevzema varno
nameščeni na prevzemnem mestu do 6.00 ure zjutraj (12. točka prvega
odstavka 56. člena); |
21. ne zagotovi, da
se po prevzemu komunalnih odpadkov zabojnike še isti dan namesti nazaj
na zbirno mesto, če zbirno mesto in prevzemno mesto nista na istem kraju
(13. točka prvega odstavka 56. člena); |
22. ne zagotovi, da
so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti in
tipizirane vreče zavezane (14. točka prvega odstavka 56. člena); |
23. ne vzdržuje
čistoče na zbirnih in prevzemnih mestih (15. točka prvega odstavka
56. člena); |
24. ne zagotovi
izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta (16. točka
prvega odstavka 56. člena); |
25. ne zagotovi, da
je odstranjen sneg ob zabojnikih ter da so pokrovi zabojnikov očiščeni
(17. točka prvega odstavka 56. člena); |
26. ne dopusti
izvedbe nadzora po tem odloku (18. točka prvega odstavka 56. člena); |
27. namešča posode
ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta (7. točka
prvega odstavka 57. člena); |
28. prepušča
odpadke v vrečkah, ki niso tipizirane vrečke (zelena, rumena) kot so
določene v Tehničnem pravilniku izvajalca (9. točka prvega odstavka
57. člena); |
29. prepušča
odpadke v zabojnikih, ki niso vključeni v sistem zbiranja (10. točka
prvega odstavka 57. člena); |
30. samovoljno
premika zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov iz določene lokacije na
drugo lokacijo (11. točka prvega odstavka 57. člena); |
31. brska po
posodah ali zabojnikih, razmetava odpadke ter drugače onesnaži prevzemna
mesta (12. točka prvega odstavka 57. člena); |
32. odnaša zbrane
odpadke iz prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov (13. točka
prvega odstavka 57. člena); |
33. onesnaži
okolico zbiralnic, skupnih zabojnikov, premične zbiralnice nevarnih
odpadkov ali zbirnih centrov (14. točka prvega odstavka 57. člena); |
34. poškoduje
opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe (15. točka prvega
odstavka 57. člena); |
35. piše na posode
ali zabojnike za ločene frakcije ter lepi plakate nanje (16. točka
prvega odstavka 57. člena); |
36. če prepušča
komunalne odpadke nepooblaščenim izvajalcem (17. točka prvega odstavka
57. člena); |
37. opusti uporabo
storitev javne službe, če kopiči odpadke in jih odlaga v objektih ali na
zemljiščih, ki zato niso namenjeni (tretji odstavek 57. člena); |
38. povzročitelj,
ki odpadke kopiči ali jih odloži izven mesta, ki je namenjeno zbiranju
teh odpadkov, na svoje stroške ne zagotovi predelave ali odstranitve teh
odpadkov skladno z zakonskimi in podzakonskimi predpisi o ravnanju z
odpadki (četrti odstavek 57. člena); |
(2) Z globo 400
evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična
oseba, če ravna v nasprotju z določili iz prvega odstavka tega člena. |
(3) Z globo 400
evrov se za prekršek kaznuje tudi organizator kulturnih, športnih in
drugih prireditev na prostem, organizator tabora in izvajalec gradbenih
del, če se z izvajalcem ne dogovori za oddajo odpadkov ali odpadkov ne
zbira ločeno ali odpadke kuri ali jih ne odda izvajalcu javne službe
skladno z dogovorom (prvi, osmi in deseti odstavek 38. člen). |
(4) Z globo 200
evrov se za prekršek prejšnjega odstavka tega člena kaznuje odgovorna
oseba organizatorja oziroma izvajalca gradbenih del. |
(5) Pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
svojo dejavnost, se kaznuje z globo: |
– 400 evrov, če
ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto ali sedmo točko
prvega odstavka 57. člena ter z drugim odstavkom 57. člena, njihova
odgovorna oseba pa z globo 200 evrov (količina do 0.5 m3); |
– 800 evrov, če
ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto ali sedmo točko
prvega odstavka 57. člena ter z drugim odstavkom 57. člena, njihova
odgovorna oseba pa z globo 400 evrov (količina nad 0.5 do 1 m3); |
– 1.500 evrov, če
ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto ali sedmo točko
prvega odstavka 57. člena ter z drugim odstavkom 57. člena, njihova
odgovorna oseba pa z globo 800 evrov (količina nad 1 do 5 m3); |
– 2.500 evrov, če
ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto ali sedmo točko
prvega odstavka 57. člena ter z drugim odstavkom 57. člena, njihova
odgovorna oseba pa z globo 1.400 evrov (količina nad 5 m3); |
– 1.500 evrov, če
ravna v nasprotju s peto točko prvega odstavka 57. člena, njihova
odgovorna oseba pa z globo 800 evrov. |
(6) Uporabnik –
fizična oseba, se kaznuje z globo: |
– 200 evrov, če
ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto ali sedmo točko
prvega odstavka 57. člena ter z drugim odstavkom 57. člena (količina do
0.5 m3); |
– 400 evrov, če
ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto ali sedmo točko
prvega odstavka 57. člena ter z drugim odstavkom 57. člena (količina nad
0.5 do 1 m3); |
– 800 evrov, če
ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto ali sedmo točko
prvega odstavka 57. člena ter z drugim odstavkom 57. člena (količina nad
1 do 5 m3); |
– 1.400 evrov, če
ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto ali sedmo točko
prvega odstavka 57. člena ter z drugim odstavkom 57. člena (količina nad
5 m3); |
– 600 evrov, če
ravna v nasprotju s peto točko prvega odstavka 57. člena. |
|
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
76. člen |
|
(uskladitev predpisov na podlagi odloka) |
|
(1) Tehnični
pravilnik o ravnanju z odpadki izvajalec uskladi z določili tega odloka
v roku šestih mesecev po sprejemu odloka in ga objavi na spletni strani
izvajalca. |
(2) Uskladitev
pravilnika o tarifnem sistemu ravnanja z odpadki iz osmega odstavka
59. člena pripravi izvajalec najkasneje v roku dvanajstih mesecev po
uveljavitvi tega odloka. |
|
77. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka prenehajo veljati: |
– Odlok o ravnanju
s komunalnimi odpadki v Občini Rogaška Slatina (Uradni list RS,
št. 91/09, 94/13), |
– Odlok o ravnanju
s komunalnimi odpadki v Občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS,
št. 96/09, 93/13), |
– Odlok o ravnanju
s komunalnimi odpadki v Občini Podčetrtek (Uradni list RS, št. 7/10,
98/13); |
– Odlok o ravnanju
s komunalnimi odpadki v Občini Rogatec (Uradni list RS, št. 98/09,
95/13), |
– Odlok o ravnanju
s komunalnimi odpadki v Občini Kozje (Uradni list RS, št. 95/09, 98/13),
in |
– Odlok o ravnanju
s komunalnimi odpadki v Občini Bistrica ob Sotli (Uradni list RS,
št. 100/09, 99/13). |
|
78. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 0320-0001/2021-6 |
Rogaška Slatina,
dne 12. aprila 2021 |
|
Župan |
Občine Rogaška
Slatina |
mag. Branko
Kidrič |
|
Župan |
Občine Šmarje pri
Jelšah |
Matija Čakš |
|
Župan |
Občine Podčetrtek |
Peter Misja |
|
Župan |
Občine Rogatec |
Martin Mikolič |
|
Županja |
Občine Kozje |
Milenca Krajnc |
|
Župan |
Občine Bistrica ob
Sotli |
Franjo Debelak |