Na podlagi
149. člena
Zakona
o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13),
62. in 65. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni
list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08, 76/08, 79/09, 51/10), 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 57/11), 3. in 17. člena
Zakona
o prekrških
(Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 21/13, 111/13),
Uredbe
o oskrbi s pitno vodo
(Uradni list RS, št. 88/12), 30. člena
Uredbe
o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja
(Uradni list RS, št. 87/12), 14. člena Statuta Občine Semič (Uradni list
RS, št. 57/10), 3. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Semič
(Uradni list RS, št. 59/08) je Občinski svet Občine Semič na 24. redni
seji dne 20. 3. 2014 sprejel |
O D L O K |
o oskrbi s
pitno vodo v Občini Semič |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(namen
odloka) |
Ta odlok
določa organizacijo, izvajanje ter nadzor nad izvajanjem gospodarske
javne službe oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami,
namenjenimi oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja ter
zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri
opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva
okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in pri
lastni oskrbi s pitno vodo. |
2. člen |
(javna
služba) |
(1) S
storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter
gradbenih inženirskih objektov, če se v njih redno ali občasno
zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
|
(2) Za
storitve javne službe se šteje tudi oskrba s pitno vodo stavb ali
gradbenih inženirskih objektov v katerih se opravljajo storitve državnih
in občinskih javnih služb, oskrba s pitno vodo za pranje in namakanje
javnih površin in oskrba javnega hidrantnega omrežja za gašenje požara. |
3. člen |
(kaj ni
javna služba) |
Za javno
službo se ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih
objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah, četudi
se zagotavlja iz javnega vodovoda, če: |
– se voda
rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo za ljudi in živino ter za
katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s prepisom, ki ureja
vode, |
– iz vode
nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo, |
– če se
voda uporablja za izdelavo produktov in storitev, ki se prodajajo na
trgu. |
4. člen |
(razlaga
pojmov) |
Pojmi v
tem odloku imajo naslednji pomen: |
1. Pitna
voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo. |
2. Odjemno
mesto je mesto spoja obračunskega vodomera in interne vodovodne
napeljave, kjer se poraba posameznega uporabnika ali več uporabnikov
pitne vode meri z obračunskim vodomerom ter se praviloma nahaja v
zunanjem talnem jašku. Odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja
odvzem vode za pranje in namakanje javnih površin ter za gašenje
požarov. |
3.
Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi
se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se
uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z
vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke. |
4. Lastna
oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na
podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo
upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne
izvajajo. |
5. Zasebni
vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega
prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. |
6.
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki
uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno
varstveno funkcijo. |
7.
Služnostna pogodba je pogodba o pravici izvrševanja določenih dejanj na
služečem zemljišču. |
8.
Vodarina je cena storitve, oblikovana skladno s predpisi na področju
oblikovanja cen. |
9.
Omrežnina je cena za uporabo javne infrastrukture, oblikovana skladno s
predpisi na področju oblikovanja cen. |
10. Drugi
izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določeno v
državnih predpisih ali tehničnem pravilniku upravljavca javnega
vodovoda. |
5. člen |
(prostorsko zagotavljanje javne službe) |
(1) Občina
Semič je dolžna zagotavljati izvajanje storitev javne službe oskrbe s
pitno vodo na celotnem območju občine, razen na poselitvenih območjih z
manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve
manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar ter,
če je povprečna letna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3
pitne vode na dan. |
(2) Lastna
oskrba prebivalcev s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo se
lahko izvaja na območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v
okviru storitev javne službe. |
6. člen |
(javni
vodovod) |
(1) Javni
vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki je
kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne
službe. Del javnega vodovoda je tudi javno hidrantno omrežje za gašenje
požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom.
|
(2) Javni
vodovod je sestavljen iz transportnih, primarnih in sekundarnih omrežij. |
7. člen |
(uporaba
javnega vodovoda) |
(1)
Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na
način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov,
priključenih na javni vodovod in ne vpliva na kakovost vode v javnem
vodovodu. |
(2) Pri
načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba
upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge
namene. |
8. člen |
(lastništvo) |
(1)
Lastnik javnega vodovoda je Občina Semič. |
(2) Na
območju Občine Semič so solastnice posameznih delov vodovodnega sistema
lahko tudi druge občine, če se ti deli sistema uporabljajo za izvajanje
gospodarske javne službe na njihovem območju in če je to urejeno s
pogodbenim odnosom z Občino Semič. |
(3) Občina
Semič je lahko solastnica ali uporabnica delov vodovodnega sistema na
območju drugih občin, če so ti deli potrebni za oskrbo s pitno vodo na
območju Občine Semič. |
9. člen |
(upravljavec) |
Z objekti
in napravami za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja na
območju Občine Semič upravlja in gospodari Javno podjetje Komunala
Črnomelj d.o.o., Belokranjska 24a, ki je tudi izvajalec javne službe
oskrbe s pitno vodo na celotnem področju občine Semič (v nadaljnjem
besedilu: izvajalec javne službe ali izvajalec). |
II.
OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKA IN UPRAVLJAVCA |
10. člen |
(objekti
in naprave v upravljanju) |
Objekti in
naprave v upravljanju upravljavca so: |
(1)
Transportno omrežje in naprave: |
– objekti
za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več
občin ali regije, |
–
tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja,
|
–
črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in
naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali
regiji. |
(2)
Primarno omrežje in naprave: |
– objekti
in naprave za oskrbo dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v
ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih
območij), kot so: vodnjaki, črpališča, zajetja, naprave za bogatenje
podtalnice, |
– naprave
za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju, |
– vodni
zbiralniki, |
– cevovodi
od črpališča ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in
vodohranov, |
– cevovodi
med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju
naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi
naselji). |
(3)
Sekundarno omrežje in naprave: |
– omrežje
in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem
stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično
območje, manjše naselje), |
– omrežje
in naprave za preprečevanje požara (hidrantno omrežje), |
– omrežje
za vzdrževanje javnih površin, črpališča ali naprave za vzdigovanje ali
reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju, |
– naprave
za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju. |
11. člen |
(objekti
in naprave uporabnika) |
(1)
Objekti in naprave uporabnikov so: |
– interno
vodovodno in hidrantno omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto
ali v posebnih primerih s pogodbo dogovorjeno mesto, katerega
načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje mora zagotoviti lastnik stavbe ali
objekta; |
–
vodovodni priključek, ki je spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim
omrežjem in vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom
ter vsemi vgrajenimi elementi; |
–
obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim
ventilom za njim; |
–
vodomerni jašek, |
– interni
hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka
vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za
ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki
so nameščeni za obračunskim vodomerom. |
(2)
Priključek stavbe ali objekta na javni vodovod je v lasti lastnika
stavbe ali objekta. Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati
vodovodni priključek na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe
ali objekta pa mora njegovo vzdrževanje dopustiti. |
III.
PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD |
12. člen |
(pogoji za
priključitev) |
(1)
Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga v
skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov, izda upravljavec. |
(2) Na
območju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je
priključitev na javni vodovod obvezna, skladno z določili veljavne
Uredbe o oskrbi s pitno vodo. Upravljavec javnega vodovoda mora bodočega
uporabnika obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javni
vodovod obvezna v roku 6 mesecev od prejema obvestila in mu posredovati
postopek za izdajo soglasja k priključitvi. |
(3) Na
javni vodovod mora praviloma biti priključena vsaka stavba ali gradbeni
inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje
porabe pitne vode z obračunskim vodomerom. |
13. člen |
(prepoved
priključitve na javni vodovod) |
(1) Na
poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti
stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju
ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. |
(2) Če
lastnik stavbe ali inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega
vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil pravice v skladu s
predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe te stavbe ali
inženirskega objekta ne sme priključiti na javni vodovod, razen za del,
ki šteje za javno službo. |
14. člen |
(oskrba iz
drugih virov) |
Na
poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s
storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe ali gradbenega
inženirskega objekta zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda,
namenjenega lastni oskrbi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
|
– da je
oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega
vodovoda večja od 200 m ali |
– da je
izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na
javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški. |
15. člen |
(obveznost
izvedbe priključka) |
(1)
Upravljavec je dolžan izvesti priključitev uporabnika na vodovodno
omrežje v 30 dneh po izpolnitvi vseh pogojev iz soglasja. |
(2)
Vodovodni priključek se izdela na stroške uporabnika na osnovi pisnega
naročila. Po končani gradnji se vodovodni priključek vpiše v evidenco
uporabnikov javnega vodovoda. |
(3)
Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika
posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Pri tem se mora
upoštevati velikost in namembnost objekta, količino porabljene vode in
tehnične zmožnosti vodovodnega sistema. |
(4)
Vodovodni priključek je del objekta in je last uporabnika, kateri je
odgovoren za brezhibno stanje interne vodovodne inštalacije. |
16. člen |
(začasen
priključek) |
(1)
Upravljavec lahko na podlagi naročila izvede naročniku začasen
priključek za potrebe graditve ali vzdrževanja v skladu s tehničnim
pravilnikom. Začasni priključek je lahko največ za dobo 1 leta.
|
(2)
Uporabnik začasnega priključka mora upravljavca obvestiti o izpolnjenih
pogojih za izvedbo stalnega priključka oziroma naročiti ukinitev
začasnega priključka. |
17. člen |
(oskrba
več uporabnikov iz enega priključka) |
(1) V
primeru, da je v objektu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz
istega priključka, so dolžni z medsebojnim sporazumom določiti pravno
ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v
stavbi. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku
istega priključka ni obveznost upravljavca. |
(2) Če so
v istem objektu uporabniki, ki uporabljajo vodo za različne namene,
imajo lahko vgrajene ločene vodomere. V tem primeru se v centralnem
jašku ali vodomerni niši postavi več vodomerov. Notranja vodovodna
inštalacija mora biti izvedena za vsakega uporabnika posebej.
|
(3) Vse
novogradnje večstanovanjskih stavb morajo imeti centralni jašek ali
vodomerno nišo za več vodomerov izven objekta. Notranja vodovodna
inštalacija mora biti izvedena za vsakega uporabnika posebej. |
18. člen |
(sprememba
lastnika) |
Uporabnik
lahko s pisno izjavo, ki jo predloži upravljavcu, brezplačno prenese
vodovodni priključek na drugo pravno ali fizično osebo, pod pogojem, da
ni odprtih terjatev na vodovodnem priključku, ki se prenaša. Ob
spremembi uporabnika vodovodnega priključka je potrebno predložiti
kupoprodajno ali darilno pogodbo. |
19. člen |
(ukinitev
priključka) |
Upravljavec lahko trajno ukine vodovodni priključek nenaseljenih stavb,
v primeru rušenja priključenega objekta ali stavbe ali če gre za začasni
priključek. Lastnik mora upravljavcu javnega vodovoda posredovati pisno
naročilo za ukinitev priključka. Priključek se izbriše iz evidence po
izvedeni ukinitvi in po plačilu vseh zapadlih obveznosti do upravljavca
javnega vodovoda, vključno s stroški ukinitve vodovodnega priključka. |
20. člen |
(posegi na
javnem omrežju in priključkih) |
(1) Vse
posege v obstoječi sistem javnega vodovoda in vodovodne priključke
izvaja upravljavec ali od upravljavca pooblaščen strokovno usposobljeni
in registrirani izvajalec, pod strokovnim nadzorom, ki ga zagotovi
upravljavec. |
(2) Pri
novi izvedbi vodovodnih priključkov do vključno ventila za vodomerom na
strani uporabnika, ki so lastništvo uporabnikov javnega vodovoda,
upravljavec izvaja montažna dela z dobavo materiala. Navedena dela se
izvajajo na stroške uporabnika, na osnovi pisnega naročila. Preostala
dela (izkop, zasip, vzpostavitev terena v prvotno stanje) lahko izvede
uporabnik v lastni režiji, lahko pa ta dela zaupa upravljavcu. |
21. člen |
(lastni
vodni viri) |
(1) Na
območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvijo javne
službe, se lastni vodni viri in kapnice ne smejo uporabljati za oskrbo s
pitno vodo, temveč le za druge namene. |
(2)
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnega
vodnega vira ali kapnice po določilih prejšnjega odstavka tega člena le,
če sta interna napeljava s priključitvijo na javni vodovod in lastni
vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave. |
22. člen |
(vzdrževanje merilnega mesta) |
(1)
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer v skladu z
določili Tehničnega pravilnika. Vodomer mora biti vedno dostopen
delavcem upravljavca ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje
in redne preglede. Vodomerni jašek se praviloma izvede izven objektov.
|
(2)
Stroške prve nabave in namestitve obračunskega vodomera krije uporabnik.
Upravljavec lahko vodomer, ki je tako poškodovan (zmrzal, udar vroče
vode, druge poškodbe), da ne opravlja več svoje funkcije, zamenja brez
predhodnega obvestila uporabnika, dolžan pa ga je naknadno obvestiti v
roku 15 dni po zamenjavi. |
23. člen |
(okvare na
priključku in vodomeru) |
(1) Vsako
okvaro na priključku ali vodomeru je uporabnik dolžan takoj prijaviti
upravljavcu. Upravljavec o ugotovljeni okvari napravi zapisnik.
|
(2)
Uporabnik ima pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega
vodomera, če ocenjuje, da je njegova točnost sporna. Izredno kontrolo
vodomera mora uporabnik naročiti pisno in je ni mogoče kasneje v
postopku preklicati. |
(3) Če se
ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih odstopanj,
nosi vse stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa
uporabnik. |
IV. JAVNO
POOBLASTILO UPRAVLJAVCU |
24. člen |
(upravni
postopki in javna pooblastila) |
(1)
Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Semič na
podlagi javnega pooblastila izvaja naslednje naloge v zvezi z
opravljanjem javne službe po tem odloku: |
– vodi
kataster javnega vodovoda, |
– izdaja
smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve, |
– izdaja
mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov, |
– izdaja
projektne pogoje, smernice, soglasja in mnenja v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov in urejanje prostora, |
– izdaja
soglasja k projektnim rešitvam, |
– izdaja
soglasja za izvedbo vodovodnega priključka. |
(2)
Upravljavec izdaja smernice, mnenja, projektne pogoje in soglasja na
podlagi vloge in predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v
predpisih o graditvi objektov, prostorskem načrtovanju ter v navodilu
upravljavca vodovoda. |
(3)
Upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri izgradnji,
rekonstrukciji in obnovi vodovodnega omrežja ter pri tehničnih pregledih
objektov oziroma novozgrajenega vodovodnega omrežja. |
(4)
Povračilo stroškov v zvezi z opravljanjem javnih pooblastil upravljavec
in Občina Semič uredita v Pogodbi o poslovnem najemu javne
infrastrukture, razmerjih v zvezi z javno infrastrukturo in izvajanjem
gospodarskih javnih služb. |
25. člen |
(izdaja
soglasja) |
(1)
Upravljavec je dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek, če
uporabnik k svoji vlogi predloži predpisano dokumentacijo in če to
dopuščajo razpoložljive kapacitete vodnih virov in hidravlika omrežja in
je priključek tehnično izvedljiv. |
(2) V
primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec o
tem dolžan obvestiti uporabnika ter predlagati pogoje, pod katerimi bi
bila priključitev možna. |
(3)
Upravljavec je dolžan izdati soglasje v roku 30 dni od prejema popolne
vloge. |
26. člen |
(obvezne
sestavine soglasja) |
Pri izdaji
soglasja za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora upravljavec v
skladu z določili tehničnega pravilnika določiti: |
–
minimalni odmik objektov od vodovodnega omrežja, |
– pogoje
in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih
objektov, predvsem novogradenj, |
– traso,
globino, profil in dolžino priključnih cevi in priključno mesto na javno
omrežje, |
–
lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška, |
– posebne
zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice,
zajetij vodnih virov ali na območjih, predvidenih za zajem pitne vode,
|
– pogoje
križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem, |
– mesto
priključitve na naprave in objekte, za katere je odgovoren upravljavec
in zahteve oziroma pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je
predvidena trasa vodovoda. |
27. člen |
(soglasje
upravljavca za posege v prostor) |
(1)
Uporabnik oziroma investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca za
vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje
lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave javne oskrbe s pitno
vodo. |
(2)
Uporabniki ali drugi investitorji oziroma izvajalci, pravne in fizične
osebe, ki opravljajo dela v bližini vodovodnega omrežja in naprav, si
morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca ter mu pokriti vse s
tem nastale stroške, vključno z nadzorom del. |
V. MERITVE
PORABE IN OBRAČUN STORITEV |
28. člen |
(meritve
porabe) |
(1) Osnova
za obračun izvedenih storitev javne službe je odčitek porabe na
obračunskem vodomeru na priključnem mestu posameznega odjemnega mesta.
|
(2) Odjem
vode iz javnega vodovoda brez nameščenega obračunskega vodomera ni
mogoč, razen v izjemnih primerih, ko mora odjem odobriti izvajalec javne
službe. |
(3) Z
velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o
dobavi vode. Posebne pogodbe se lahko sklenejo tudi s porabniki s
pavšalnim odjemom, kadar meritev ni možna. |
29. člen |
(obračunski vodomer) |
(1)
Vsakemu novemu uporabniku upravljavec javnega vodovodnega omrežja
namesti obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi
upravljavec, upoštevaje projekt ali na osnovi ogleda na terenu, ob
upoštevanju določil Tehničnega pravilnika. |
(2) Vsako
odjemno mesto mora imeti svoj vodomer, skladen s predpisi, ki urejajo to
področje. |
(3) Vsak
vodomer mora imeti plombo. |
(4)
Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega
vodomera ali odstraniti plombe. |
(5)
Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere ter skrbi za njihove redne
preglede in menjavo. |
(6)
Stroški rednih pregledov in zamenjave obračunskega vodomera se krijejo
iz omrežnine, ki jo upravljavec mesečno zaračunava uporabnikom. |
30. člen |
(interni
vodomeri) |
Vodomeri v
interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave
za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega
vodovoda ne vzdržuje in ne odčitava za obračun stroškov. |
31. člen |
(popis
vodomerov) |
(1)
Upravljavec odčita stanje na obračunskem vodomeru najmanj enkrat letno.
V vmesnem času se uporabniku zaračunava mesečna akontacija za porabljeno
vodo v višini povprečne mesečne porabe prejšnjega obračunskega obdobja.
|
(2) Ob
popisih upravljavec preverja tudi stanje plomb na vodomerih.
|
(3)
Uporabnik lahko tudi sam sporoči odčitek stanja vodomera (po pošti,
telefonsko, po elektronski pošti, osebno), v času med 20. in 25. v
mesecu. Upravljavec ima pravico preveriti sporočeno stanje vodomera.
|
(4) Ob
rednih in izrednih menjavah vodomerov se opravi popis vodomera,
praviloma ob prisotnosti uporabnika, kar ta potrdi s podpisom delovnega
naloga. Na osnovi popisa se opravi poračun. |
32. člen |
(pavšalna
poraba) |
(1) V
primeru, če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski
vodomer v okvari, je ugotovljen nedovoljen način odjema ali pa iz
drugega vzroka ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, se obračuna
poprečna poraba vode na osnovi letne porabe. |
(2) Če
obstoječi porabnik pitne vode nima vgrajenega vodomera, se porabljena
voda obračuna po pavšalni porabi 4,5 m3 vode na osebo (stalno ali
začasno prijavljeno) mesečno, za nenaseljene stavbe (zidanice, vikendi)
pa 3 m3 mesečno. |
33. člen |
(račun in
ugovor računa) |
(1)
Uporabniki plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih računov. Račun
se izstavi na podlagi odčitane dejanske porabe vode preteklega
obračunskega obdobja oziroma akontacije za porabljeno vodo v višini
povprečne mesečne porabe v preteklem obračunskem obdobju, izražene v m3,
ter cenika, veljavnega na dan izstavitve računa. |
(2) Račun
mora uporabnik plačati v roku, navedenem na računu. Uporabnik lahko
sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v osmih dneh po
prejemu računa. Če se ugovor nanaša na okvaro na izza vodomera mora biti
priložen zapisnik upravljavca o ugotovljeni okvari. |
(3) Če
uporabnik ne plača računa, v postavljenem roku pa ni sporočil
upravljavcu pisnega ugovora na obračun, ga upravljavec pisno opozori.
|
(4)
Upravljavec je na ugovor uporabnika dolžan odgovoriti v petnajstih dneh
po prejemu ugovora in v tem času ne sme prekiniti dobave vode. |
34. člen |
(prejemnik
računa) |
(1)
Upravljavec izstavlja račun za porabljeno vodo praviloma lastniku
objekta, lahko pa tudi najemniku tega objekta, če lastnik o tem pisno
obvesti upravljavca in navede začetek in konec najemnega razmerja.
|
(2) V
primeru, da zapadli račun najemnik ne poravna v dogovorjenem roku, se
slednji prefakturira lastniku objekta in od takrat naprej je lastnik
zavezanec za plačilo računa ne glede na trajanje najemnega razmerja. |
VI. VIRI
FINANCIRANJA IN OBRAČUN OSKRBE S PITNO VODO |
35. člen |
(viri
financiranja) |
Viri
financiranja javne službe so: |
– cena,
|
– sredstva
proračuna občine, |
– drugi
viri. |
36. člen |
(cena) |
(1)
Predlog cene oblikuje izvajalec z elaboratom, ki ga potrdi pristojni
občinski organ. |
(2) Cena
storitve mora biti oblikovana v skladu s predpisom, ki določa
metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja tako, da v celoti zagotavlja enostavno
reprodukcijo. |
(3) Cena
je sestavljena in cene storitve oskrbe s pitno vodo in cene omrežnine.
|
(4)
Omrežnina se za infrastrukturo javne službe določi na letni ravni in se
uporabnikom obračuna glede na zmogljivost priključkov, določeno s
premerom vodomera. Faktor omrežnine za posamezne vodomere je določen s
predpisi, ki določajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
(5) Če
vodovodni priključek stavbe ni opremljen z obračunskim vodomerom, se
omrežnina obračuna glede na zmogljivost tega priključka, skladno s
predpisi s področja oblikovanja cen komunalnih storitev. |
(6) Če
stavba nima vodomera, se obračuna omrežnina za vodovodni priključek s
faktorjem 1. |
(7) V
večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske oziroma
poslovne enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna
omrežnina za priključek s faktorjem 1. |
(8) V
večstanovanjskih stavbah, v katerih imajo posamezne stanovanjske oziroma
poslovne enote več obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna
omrežnina za priključek s faktorjem 1. |
(9)
Postopek potrditve predlaganih cen izvajalec javne službe in Občina
Semič uredita v Pogodbi o poslovnem najemu javne infrastrukture,
razmerjih v zvezi z javno infrastrukturo in izvajanjem gospodarskih
javnih služb varstva okolja. |
37. člen |
(sredstva
proračuna občine) |
(1)
Sredstva proračuna so lahko: |
–
subvencije omrežnine, skladno s predpisi o oblikovanju cen storitev
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, |
–
subvencija cene prevoza pitne vode, |
– plačilo
storitev javnih pooblastil, |
–
povračilo stroškov pregledov in vzdrževanja javnega hidrantnega omrežja,
|
–
povračilo stroškov interventnega vzdrževanja infrastrukture,
|
– drugo.
|
(2)
Plačila iz sredstev proračuna izvajalec javne službe in Občina Semič
vsako leto določita v Pogodbi o poslovnem najemu javne infrastrukture,
razmerjih v zvezi z javno infrastrukturo in izvajanjem gospodarskih
javnih služb varstva okolja. |
38. člen |
(drugi
viri) |
Javna
služba se lahko financira tudi iz drugih virov: |
–
opravljanje storitev, ki niso javna služba, |
– drugo. |
VII.
VAROVANJE JAVNEGA VODOVODA IN VODNIH VIROV |
39. člen |
(varovalna
območja) |
Varovalna
območja vodnih virov in varovalni ukrepi znotraj teh območij se na
osnovi strokovnih podlag regulirajo skladno s predpisom, ki ureja
zaščito vodnih virov. |
40. člen |
(tehnični
pravilnik) |
(1)
Splošni pogoji glede gradnje in odmikov od vodovodnih objektov, naprav
in cevovodov se določijo s tehničnim pravilnikom, ki ga ob soglasju
župana sprejme izvajalec. |
(2)
Tehnični pravilnik določa podrobnejša navodila in tehnične normative za
projektiranje, gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega
vodovoda. |
(3) Pri
svojem delu so projektanti, izvajalci in upravljavec javnega vodovoda
ter uporabniki dolžni dosledno izvajati določila tehničnega pravilnika. |
41. člen |
(obveznosti investitorjev, izvajalcev del in upravljavcev ostale
infrastrukture) |
(1)
Investitorji objektov in stavb ali izvajalci vzdrževalnih del ostale
infrastrukture ob vodovodnem omrežju, morajo pri opravljanju del
poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in
hidrantov stalno vidne in dostopne. Pri trajni spremembi okolice kap ali
kote terena, mora investitor ob soglasju izvajalca javne službe
prilagoditi tudi elemente vodovodnega omrežja, sicer to stori izvajalec
javne službe na njegove stroške. |
(2) Na
vodovodu se ne sme graditi ali postavljati objektov in nasipati ali
odvzemati materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral
njegovo redno delovanje in vzdrževanje. |
(3) Pri
vzdrževanju in rekonstrukciji svojih objektov morajo zagotoviti, da
ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane, v primeru poškodbe pa so
dolžni vzpostaviti prvotno stanje in poravnati vso nastalo škodo.
|
(4)
Sprememba kote – nivelete terena nad vodovodom je možna le s pisnim
soglasjem, ki ga na prošnjo investitorja izda upravljavec. |
(5)
Stroške sanacije morebitnih poškodb vodovoda, ki jih povzroči izvajalec
del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne
stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno
konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške. |
42. člen |
(obveznost
lastnikov zemljišč) |
(1)
Lastniki zemljišč, preko katerih poteka vodovod, morajo izvajalcu javne
službe dovoliti neoviran dostop do vodovoda za potrebe vzdrževanja in
interventnih ukrepov. |
(2)
Gradnja novega vodovodnega omrežja, ki poteka po tujem zemljišču, je
možna le na podlagi sklenjene služnostne pogodbe. |
VIII.
PREKINITEV DOBAVE VODE |
43. člen |
(prekinitev na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu) |
(1)
Upravljavec lahko na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu,
prekine dobavo vode v primeru, ko uporabnik ne poravna stroškov po
izdanem računu niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v
roku, ki je na njem naveden. |
(2)
Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo
ne posega v pravice drugih uporabnikov. |
44. člen |
(prekinitev na stroške uporabnika brez predhodnega obvestila) |
(1)
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez napovedi in brez
predhodnega obvestila prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
|
– če
stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih
uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu, |
– če
uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo, |
– če z
odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki povzroča
nevarnost za zdravstveno ustreznost pitne vode. |
(2) Dobava
vode se prekine, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora
plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve. |
45. člen |
(prekinitev zaradi vzdrževalnih del ali višje sile) |
(1)
Upravljavec lahko na lastne stroške začasno prekine ali omeji dobavo
vode v naslednjih primerih: |
– za čas
izvedbe planiranih vzdrževalnih del, |
– za čas
odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javnega vodovoda,
|
– v
primeru višje sile kot npr.: potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih
virov, izpad električne energije in podobno. |
(2)
Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave vode iz razlogov iz
1. točke tega člena obvestiti uporabnike najmanj en dan pred predvideno
prekinitvijo, če so dela planirana, sicer pa takoj, ko je to mogoče.
Obvestilo je lahko posredovano preko sredstev javnega obveščanja, na
spletni strani izvajalca, na krajevno običajen način ali neposredno.
|
(3) V
primeru krajših, nepredvidenih prekinitev, ki niso daljše od 4 ur,
objava ni potrebna. V primeru prekinitve, daljše od 24 ur, je
upravljavec uporabnikom dolžan zagotoviti nadomestno oskrbo s pitno vodo
za nujni obseg porabe, to je za pitje in osnovno higieno. |
(4)
Upravljavec ne odgovarja za morebitno škodo, ki bi nastala pri
uporabniku zaradi prekinitve dobave vode, ne glede na vzrok prekinitve,
če ravna v skladu s tem odlokom. |
IX.
OMEJITEV DOBAVE VODE IN VODNE IZGUBE |
46. člen |
(omejitev
dobave) |
(1) V
primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali
opremi vodovoda (potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad
energije, velike okvare), zaradi katerih bi bila ogrožena zmogljivost
oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji dobavo vode iz
vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno
vodo prednost pred rabo vode za druge namene. Izvajalec javne službe v
teh primerih ravna skladno s sprejetim Programom redukcij oskrbe s pitno
vodo. |
(2) O
nastanku razmer iz prejšnje točke tega člena in o predvidenih ukrepih je
izvajalec javne službe dolžan takoj obvestiti Občino Semič. |
(3)
Omejitev odvzema iz vodovoda so dolžni upoštevati vsi uporabniki. |
47. člen |
(zmanjšanje vodnih izgub) |
(1)
Upravljavec je dolžan: |
– vodne
izgube iz javnega vodovoda spremljati in evidentirati v vodni bilanci,
skladno z državno uredbo, |
–
pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki je sestavni
del programa oskrbe s pitno vodo, |
–
zagotavljati redno vzdrževanje objektov, |
– izvajati
ukrepe za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastanejo pri rednem obratovanju
javnega vodovoda. |
(2)
Lastnik je dolžan: |
– z
upravljavcem javnega vodovoda načrtovati in izvajati ukrepe za
zmanjšanje vodnih izgub na dopustno raven, določeno z državnim
predpisom, |
–
zagotoviti izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja skladno s
programom za zmanjšanje vodnih izgub. |
X.
OBVEZNOSTI LASTNIKA, UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV |
48. člen |
(obveznosti lastnika) |
(1)
Lastnik javne infrastrukture je odgovoren za organizacijo izvajanja
gospodarske javne službe, za nadzor nad izvajanjem ter za varstvo
potrošnikov in javnega interesa, skladno s predpisi, ki urejajo obvezno
občinsko gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo. |
(2)
Lastnik javne infrastrukture je odgovoren za nemoteno delovanje sistema,
kar zagotavlja z investicijskim vzdrževanjem in investicijami v
infrastrukturo na področju javne službe oskrbe s pitno vodo. |
49. člen |
(obveznosti upravljavca) |
(1)
Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo naslednje obveznosti:
|
– da
zagotavlja normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih
kapacitet, |
– da redno
vzdržuje vse objekte in naprave javnega vodovoda, |
– da
vzdržuje in zamenjuje vodovodne priključke iz naslova omrežnine,
|
– da redno
vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne in izredne
preglede skladno z Zakonom o meroslovju ali na zahtevo uporabnika,
|
– da
zagotavlja in redno kontrolira kakovost pitne vode, skladno s predpisi,
|
– da
obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave
vode, preko sredstev javnega obveščanja, spletne strani, na krajevno
običajen način ali neposredno, |
– da redno
odčitava vodomere in skrbi za obračun porabljene vode, |
– da
izdaja soglasja in omogoča priključitev na javni vodovod, kot to določa
ta odlok, |
– da
organizira preskrbo v primerih višje sile in poroča o nastopu višje sile
pristojnim občinskim organom, |
– da
sistematično pregleduje omrežja in ugotavlja izgube ter skrbi za
avtomatizacijo sistema, |
– da
izvaja redni tehnični nadzor in redno vzdrževanje hidrantnih omrežij v
skladu z zakonodajo, |
– da
kontrolira ustreznost interne inštalacije pred priklopom na javni
vodovod, |
– da na
zahtevo uporabnika izvrši izredni pregled interne inštalacije, na
stroške uporabnika, |
– da
opravi kontrolo kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan
utemeljen sum, da je voda neustrezna, |
– da meri
količino načrpane vode na lastnih črpališčih, |
– da
pridobi vodna dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo rabo vode iz
vodnih virov za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, in sicer za vse
vodne vire, ki so v uporabi na območju občine. |
(2) Naloga
upravljavca je tudi priprava predlogov za planirane obnove, širitve in
dopolnitve oskrbnega sistema, pri čemer mora upoštevati: |
– pri
vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja je treba
preveriti in po potrebi obnoviti vodovode, ki ne ustrezajo več veljavnim
normativom za hidrantno omrežje; |
– javni
vodovodi naj pretežno potekajo po javnih prometnih površinah in
intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje vodov in
priključkov; |
– javni
vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov, narejenih v
skladu z veljavnimi standardi in odgovarjajoči kvaliteti; |
– javni
vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji;
|
– pri
proizvodnih in storitvenih dejavnostih je treba za uporabo tehnološke
vode načeloma predvideti in uporabljati zaprte sisteme. |
(3)
Upravljavec pripravlja predloge za izvajanje varovanja, zaščite in
izkoriščanja vodnih virov na podlagi sprejetih predpisov o zaščiti
vodnih virov. Pri posegih v prostor mora upoštevati pogoje o varstvu
vodnih virov in ukrepe za varovanje pitnih voda. |
(4)
Upravljavec je dolžan voditi naslednje evidence: |
– vodenje
evidenc opravljanja storitev javne službe, |
– vodenje
evidence oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, |
– evidence
javnih pooblastil. |
(5) Naloga
upravljavca je izdelava programa oskrbe s pitno vodo in izdelava poročil
o izvajanju javne službe. |
50. člen |
(obveznosti uporabnikov) |
Uporabniki
imajo naslednje obveznosti: |
– da za
priključitev na javni vodovod in za posege na vodovodnih objektih in
napravah pridobijo soglasje upravljavca, |
– da redno
vzdržujejo interno inštalacijo, vodomerni jašek ali nišo in interne
hidrante, jih ščitijo pred zmrzaljo in poskrbijo za stalno dostopnost,
|
– da
obračunski vodomer zaščitijo pred zmrzaljo, |
– da
dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje
vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali
odvzema vzorcev vode, |
– da takoj
javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, vodovodnih
priključkih, vodomerih in odvzemu vode iz hidrantov, |
– da
upravljavca v osmih dneh od nastanka spremembe pisno obvestijo o
spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu ali stavbi, ki
imajo vpliv na odvzem in obračun vode. Sprememba je možna po poravnavi
vseh zapadlih obveznosti, |
– da redno
plačujejo obveznosti na osnovi izdanih računov, |
– da
urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega
obračunskega vodomera, in sporočajo upravljavcu naslovnika in plačnika
računov, |
– da se
drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primerih višje sile ali ob
prekinitvi dobave vode, |
– da
pridobijo soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilu
interne inštalacije, |
– da
povrnejo škodo na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z
njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim
odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu,
|
– da
obnovijo dotrajani notranji del interne inštalacije, |
– da ne
smejo prekiniti dobave vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom
onesnažiti vodo. |
XI. ODVZEM
VODE IZ HIDRANTOV |
51. člen |
(javni
hidranti) |
(1)
Podatke o hidrantih na javnem vodovodnem omrežju vodi upravljavec
javnega vodovoda v svojem katastru. |
(2)
Hidranti v omrežju javnega vodovoda so namenjeni predvsem požarni
varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih
se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov in
za druge intervencije v primeru naravnih in drugih nesreč. |
(3)
Upravljavec v sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo in gasilskimi
društvi nadzira funkcionalnost hidrantov in jih vzdržuje na stroške
lastnika. Lastniku enkrat letno poroča o opravljenih pregledih in
vzdrževalnih delih. |
(4) Zaradi
registracije nekontroliranega odvzema vode je za vsak predviden odjem
vode iz hidranta potrebno pridobiti soglasje upravljavca. Najkasneje v
24 urah po odvzemu pa mora uporabnik pisno poročati upravljavcu.
Poročilo mora vsebovati datum, količino, čas, mesto odvzema in razlog
odvzema. |
(5) Odvzem
vode iz hidrantov za čiščenje cest in ulic, zalivanje zelenic, izpiranje
kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve, za polnjenje cistern
za prevoz vode in drugo se sme izvajati le na osnovi pisne privolitve
ali sklenjene pogodbe z upravljavcem. |
52. člen |
(hidranti
na internem omrežju) |
(1)
Hidranti, ki so vgrajeni na interni napeljavi, morajo imeti vgrajene
vodomere. Hidranti, pri katerih se pretok vode ne registrira z vodomeri,
je potrebno plombirati. |
(2)
Hidranti morajo biti dostopni ob vsakem času, uporabnik pa sme plombo
odstraniti le v primeru požara ali druge višje sile. O odstranitvi
plombe mora uporabnik obvestiti upravljavca v roku 24 ur. |
(3) Če
uporabnik o odstranitvi plombe ne obvesti upravljavca vodovoda se šteje,
da je odvzem vode registriran v času od zadnje kontrole plombiranja do
ugotovitve takega stanja. Upravljavec vodovoda ima v tem primeru pravico
uporabniku zaračunati 200 m3 vode. |
53. člen |
(uporaba
hidrantov) |
Uporabnik
mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodbe nosi sam
vse stroške popravila za okvare, ki jih je povzročil. |
XII.
PREVZEM VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE |
54. člen |
(pogoji za
prevzem v upravljanje) |
(1)
Investitor javnega vodovoda mora po končani gradnji prenesti objekte in
naprave v upravljanje upravljavcu v roku šestih mesecev od pridobitve
uporabnega dovoljenja. |
(2) Za
prevzem objektov in naprav javnega vodovoda v upravljanje morajo biti
izpolnjeni naslednji pogoji: |
– vodovod,
ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno
dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov, prve meritve
hidrantov, evidenco osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem, urejena
morajo biti tudi vsa lastninska razmerja), |
– sprejet
in ovrednoten program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda za
stare vodovode, |
– vsi
vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani, vzdrževani in
tehnično brezhibni, |
– predane
morajo biti izjave izvajalcev, garancijski listi, navodila za
obratovanje in vzdrževanje vgrajenih naprav, |
– postopek
prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji
(dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, listin o lastništvu,
podatki o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev),
|
– prevzem
mora potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika in ustrezni
organ investitorja. |
(3)
Kolikor niso izpolnjeni vsi pogoji za prenos objektov in naprav v
upravljanje, lahko investitor zaradi preprečevanja gospodarske škode,
sklene z upravljavcem pogodbo o začasnem upravljanju z objekti in
napravami, vendar največ za dobo 1 leta. |
XIII.
KAZENSKE DOLOČBE |
55. člen |
(globe za
izvajalca) |
(1) Z
globo 1.400 € se kaznuje izvajalec javne službe, če: |
– dovoli
priključek na javni vodovod v nasprotju z določili 12. člena,
|
– ne
izvede priključitve uporabnika v roku iz prve točke 15. člena,
|
– ne
izvaja ali neustrezno izvaja javna pooblastila iz 24. člena,
|
– prekine
dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnika, kot določa 43. člen,
|
– ne
prijavi kršitev iz 44. člena inšpekcijski službi. |
(2) Z
globo 400 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje
odgovorna oseba izvajalca. |
56. člen |
(globe za
uporabnike) |
(1) Z
globo 1.400 € se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki stori
prekršek, če: |
– ne
dovoli vzdrževanja vodovodnega priključka (11. člen, točka 2),
|
– se
priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (12. člen, točka
1), |
– se ne
priključi na javni vodovod (12. člen, 2. točka), |
– posegajo
v obračunski vodomer (29. člen, točka 4), |
– odklanja
vgraditev vodomera (29. člen, točka 2), |
– ravna v
nasprotju z Uredbo o zaščiti vodnih virov (39. člen), |
– ne
izvaja del v skladu z 41. členom, |
–
izvajalcu ovira dostop do omrežja zaradi vzdrževanja (42. člen),
|
– ne
upošteva objavljene omejitve pri varčevanju z vodo (46. člen),
|
– odvzema
vodo iz hidranta v nasprotju z določili 51. člena. |
(2) Z
globo 400 evrov se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena
tudi odgovorna oseba pravne osebe. |
(3) Z
globo 400 evrov se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena
uporabnik posameznik. |
XIV.
NADZOR |
57. člen |
(izvajanje
nadzora) |
(1) Nadzor
nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojna medobčinska
inšpekcija in redarstvo občin Bele krajine in inšpekcijske službe
pristojnega ministrstva. |
(2) V
primeru ugotovljene kršitve tega odloka, organ nadzora z odločbo odredi
ukrepe za odpravo kršitev in uvede postopek za kaznovanje kršitelja.
|
(3)
Strokovni nadzor opravljajo delavci upravljavca JP Komunala Črnomelj
d.o.o.. |
XV.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
58. člen |
(prenehanje veljavnosti starega odloka) |
Z
uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v
Občini Semič (Uradni list RS, št. 51/10). |
59. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
007-01/2014-4 |
Semič, dne
21. marca 2014 |
|
Županja |
Občine Semič |
Polona Kambič l.r. |
|