|
Občinski svet Občine Brda je na podlagi 2.
točke 11. člena, 38. in 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
((Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in
14/15 – ZUUJFO)) ter v skladu s 18. členom
Statuta Občine Brda
(Uradno glasilo slovenskih občin 26/2017) na 25. redni seji dne
12. 9. 2017 sprejel |
|
|
|
ODLOK |
|
O SPREMEMBAH IN
DOPOLNITVAH OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE BRDA |
|
|
|
1. člen |
|
(1) Besedilo Odloka o
občinskem prostorskem načrtu (Uradno glasilo slovenskih občin, 9/11) se
v celoti nadomesti z besedilom: |
|
»Na podlagi 52. člena
zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št.33/07,
70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in v skladu s 18.
členom Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin 26/2017) je
Občinski svet Občine Brda na svoji 25. redni seji dne 12. 9. 2017
sprejel |
|
|
|
ODLOK |
|
O OBČINSKEM PROSTORSKEM
NAČRTU |
|
OBČINE BRDA |
|
|
|
1.
UVODNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
(1)
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Brda (v
nadaljevanju: OPN Občine Brda).
|
|
(2)
OPN Občine Brda je potrdil Minister s sklepom št. 35016-90/2008/65 z dne
9.3.2011. |
|
|
|
2. člen |
|
(1)
Občinski prostorski načrt (OPN) je prostorski akt Občine Brda, ki določa
usmeritve za urejanje prostora ter prostorske izvedbene pogoje za
načrtovanje posegov v prostor. |
|
|
|
3. člen |
|
(1)
OPN Občine Brda vsebuje: |
|
·
besedilo odloka o OPN |
|
·
grafične prikaze strateškega dela OPN v
merilu 1:50.000: |
|
·
zasnova prostorskega razvoja, list
0-01 |
|
·
zasnova gospodarske javne
infrastrukture, list 0-02 |
|
·
usmeritev za razvoj poselitve in za
celovito prenovo, list 0-03 |
|
·
usmeritev za razvoj v krajini, list
0-04 |
|
·
usmeritev za določitev namenske rabe
prostora, list 0-05 |
|
·
okvirna območja naselij, list 0-06 |
|
·
grafične prikaze izvedbenega dela OPN: |
|
·
Pregledna karta občine z
razdelitvijo na liste, M 1:50.000, |
|
·
Pregledna karta občine s
prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne
infrastrukture, M 1:50.000, |
|
·
Prikaz območij enot urejanja
prostora, osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih
izvedbenih pogojev, M 1:5.000, |
|
·
Prikaz območij enot urejanja
prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture, M 1:5.000, listi. |
|
(2)
OPN Občine Brda ima naslednje priloge: |
|
·
obrazložitev in utemeljitev
prostorskega akta, |
|
·
izvleček iz državnega
strateškega prostorskega načrta, |
|
·
prikaz stanja prostora, ki
vsebuje: |
|
•
tekstualni del in |
|
•
grafični del,
|
|
·
strokovne podlage, na katerih
temeljijo rešitve prostorskega akta, |
|
·
mnenja nosilcev urejanja
prostora, |
|
·
povzetek za javnost in |
|
·
okoljsko poročilo. |
|
(3)
Digitalna vsebina OPN Občine Brda obsega digitalne datoteke posameznih
sestavin grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo
analogni obliki OPN. Digitalni grafični prikazi so izdelani in prikazani
na geodetski podlogi digitalnega katastrskega načrta v natančnosti
merila 1:5000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo.
Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo
prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki, MOP 6.10.2008. |
|
|
|
4. člen |
|
(1)
Odlok OPN Občine Brda vsebuje naslednje določbe: |
|
1.Uvodne določbe |
|
2.Strateški del OPN Občine
Brda |
|
2.1
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine: |
|
2.1.1
Stanje in razmere kot izhodišče za OPN |
|
2.1.2
Razvojne potrebe |
|
2.1.3
Medsebojni vplivi |
|
2.1.4
Cilji |
|
2.2
Zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikaz na karti 0-01) |
|
2.2.1
Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij |
|
2.2.2
Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti |
|
2.2.3
Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji |
|
2.2.4
Druga za občino pomembna območja |
|
2.3
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega
javnega dobra (grafični prikaz na karti 0-02) |
|
2.3.1
Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje |
|
2.3.2
Zasnova prometnega omrežja |
|
2.3.3
Zasnova oskrbe s pitno vodo |
|
2.3.4
Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod
|
|
2.3.5
Zasnova energetske oskrbe |
|
2.3.6
Zasnova omrežja zvez |
|
2.3.7
Zasnova ravnanja z odpadki |
|
2.4
Usmeritve za prostorski razvoj občine (grafični prikaz na karti 0-03 in
0-06) |
|
2.4.1
Okvirna območja naselij in območij razpršene poselitve |
|
2.4.2
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
|
|
2.4.3
Pričakovani in načrtovani razvoj |
|
2.5
Usmeritve za razvoj v krajini (grafični prikaz na karti 0-04) |
|
2.5.1
Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
|
2.5.2
Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
območja zaščite in reševanja, območja in objekti za potrebe obrambe |
|
2.5.3
Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in
vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti |
|
2.6
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (grafični prikaz na karti
0-05) |
|
2.7
Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje |
|
2.8
Usmeritve za urejanje prostora z OPPN |
|
3.Izvedbeni del OPN Občine
Brda |
|
3.1
Splošne določbe |
|
3.2
Prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo prostora (namembnosti,
vrste posegov) |
|
3.2.1
Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine namenske rabe
prostora, ki so namenjene poselitvi |
|
3.2.2
Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine, ki so namenjene
gospodarski javni infrastrukturi |
|
3.2.3
Prostorski izvedbeni pogoji na ostalih površinah osnovne namenske rabe |
|
3.2.4
Tolerance za obstoječe objekte glede namenske rabe površin |
|
3.3
Varstvena območja in rezervati |
|
3.4
Skupni splošni prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje posegov v
prostor |
|
3.4.1
Skupni splošni prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično, arhitekturno
in krajinsko oblikovanje |
|
3.4.2
Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje drugih posegov v prostor |
|
3.5
Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo in gradbene parcele |
|
3.6
Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo, za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje |
|
3.7
Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo |
|
3.7.1
Pogoji za prometno urejanje |
|
3.7.2
Pogoji za komunalno opremljanje |
|
3.7.3
Pogoji za energetsko opremljanje |
|
3.7.4
Pogoji za opremljanje s telekomunikacijskimi omrežji |
|
3.7.5
Pogoji za odstranjevanje odpadkov |
|
3.8
Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro |
|
3.9
Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne
dediščine, varstva okolja, varstva naravnih dobrin, varstva pred
nesrečami |
|
3.9.1
Pogoji za ohranjanje narave |
|
3.9.2
Pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
3.9.3
Pogoji za varstvo okolja |
|
·
Varstvo
tal pred onesnaženjem |
|
·
Varstvo
voda pred onesnaženjem |
|
·
Varstvo
zraka pred onesnaženjem |
|
·
Varstvo
pred hrupom |
|
·
Varstvo
pred svetlobnim onesnaženjem |
|
Varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem |
|
3.9.4
Pogoji za varstvo voda |
|
3.9.5
Pogoji za varstvo pred požarom |
|
3.9.6
Pogoji za varstvo pred plazovi |
|
3.9.7
Pogoji za varstvo pred poplavami |
|
3.9.8
Pogoji iz potresne varnosti |
|
3.10
Posebni prostorski izvedbeni pogoji |
|
3.11
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN |
|
4. Usmeritve za
uresničevanje OPN |
|
4.1 Geoinformacijska
podpora za odločanje |
|
4.2 Merila za
odstopanje od OPN |
|
4.3 Kriteriji za
dopolnjevanje OPN |
|
5. Prehodne in končne
določbe |
|
Priloga: |
|
Tabela 1: DOPUSTNOST
POSTAVITVE NEZAHTEVNIH IN ENOSTAVNIH OBJEKTOV |
|
|
|
2.
STRATEŠKI DEL OPN OBČINE BRDA |
|
|
|
2.1
IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE |
|
|
|
5. člen |
|
2.1.1
Stanje in razmere kot izhodišče za OPN |
|
(1)
Območje občine Brda s 5700 prebivalci na 72km2 sodi med manjše slovenske
občine. Povprečna gostota je 98 prebivalcev/km2, z velikimi razlikami
med poseljenostjo Zgornjih Brd, kjer je gostota 13,9 preb/km2 in
Spodnjih Brd z 102,6 prebivalcev/km2. |
|
(2)
Nizko flišno gričevje Goriških Brd je razcepljeno v več proti jugu in
Furlanski nižini nagnjenih širokih slemen, ki pod vplivom sredozemskega
podnebja in rodovitne prsti nudijo dobre pogoje za vinogradništvo in
sadjarstvo. Na severu preidejo Brda preko slemena med Sabotinom in
Korado v flišno Kambreško hribovje, ki se strmo spušča v Spodnjo Soško
dolino. Zgornja Brda so višji reliefno razgiban svet (400-450m nm) z
naselji okoli Kožbane, Spodnja Brda pa prehajajo od Kojskega (249m nm),
Šmartnega (262m nm), Cerovega (233m nm), preko Nebla, Medane in Kozane
(160-180m nm ) v Prevalsko podolje (57m nm). Sem se stekajo dolinice rek
Birše, Oblenča in Reke. Krajino zaznamujejo tudi erozijsko delovanje
ostalih rečic in potokov: Korena, Kožbanjščka, Vedrijanščka, Imenjščice,
Pevmice in drugih. Goriška Brda so najsevernejše submediteransko območje
v Sloveniji s povprečno 1500mm padavin na leto, poletja so vroča in suha
z značilnimi poletnimi nevihtami. Kar 217 dni na leto je temperatura nad
10 st.C. Zgornja Brda so pretežno gozdnata (čez 60%), s sestoji hrasta,
robinije in gabra, v Spodnjih Brdih pa prevladujejo kmetijska zemljišča. |
|
(3)
Brda so kot obmejna pokrajina stoletja dolgo predstavljala del zahodne
etnične meje s sosednjimi Furlani. Enotno pokrajino je po 2.svetovni
vojni prizadela politična razdelitev med dve državi in šele leta 1985
zgrajena »Osimska cesta« čez Sabotin in italijansko ozemlje je odpravila
prometno odrezanost Brd od bližnje Nove Gorice. S to cestno povezavo je
bila odpravljena največja ovira hitrejšemu gospodarskemu razvoju
Goriških Brd. |
|
(4)
Po pristopu Slovenije v Evropsko zvezo in v šengensko območje svobodnega
pretoka ljudi, blaga in storitev so se Brda odprla proti Furlaniji.
Prometna povezanost se je s tem za Brda bistveno izboljšala. Pričakovati
je povečan promet z Italijo, kar bo vplivalo tudi na nadaljnji
gospodarski razvoj Brd. Osnovne regionalne prometne povezave Brd s
sosednjimi območji so: Nova Gorica po Osimski Sabotinski cesti, Kanal
preko Plav, Tolmin preko Korade, Gorica iz Vipolž, Krmin iz Nebla in
Čedad iz Golega brda. |
|
(5)
Občina Brda sodi med pretežno kmetijska podeželska območja, kjer so
vinogradništvo z vinarstvom in sadjarstvo primarne dejavnosti. Spodnja
Brda so kmetijsko razvitejša in imajo razvit učinkovit tržni pristop.
Zgornja Brda so zaradi težjih pogojev za kmetovanje redkeje naseljena in
so demografsko ogrožena. |
|
(6)
Tradicionalni poselitveni vzorec v Brdih so tvorile strnjene gručaste
vasi na grebenih in manjši zaselki na stranskih grebenih. Po potresu
leta 1976, ki je prizadel Soško dolino in Brda, se je ta vzorec znatno
porušil. Graditelji pri popotresni obnovi niso upoštevali tradicionalnih
oblik pozidave v strnjenih naseljih in zaselkih, kar je zidavo močno
razpršilo po prostoru. |
|
(7)
Za Spodnja Brda je značilna slemenska poselitev. Poselitveni vzorec
tvorijo stara jedra vasi in razširjena novejša poselitev po glavnih
briških slemenih ter posamezni zaselki in razložena na manjših stranskih
grebenih. V Zgornjih Brdih so značilna manjša gručasta naselja in
zaselki. |
|
|
|
6. člen |
|
2.1.2
Razvojne potrebe
|
|
(1)
Pomembnejši razvojni interesi lokalne skupnosti so zagotavljanje
prostorskih možnosti za gospodarski razvoj, razvoj vinogradništva in
sadjarstva ter drugih panog kmetijstva, za razvoj turizma in
izboljševanje standarda bivanja. |
|
(2)
Razvoj turizma je v prihodnjem razvojnem obdobju pričakovati tudi na
področju hotelskega, termalnega turizma, na rekreaciji povezani s
turizmom in drugih vejah turizma, ki doslej niso bile prisotne v Brdih. |
|
(3)
Med osnovne razvojne potrebe sodi tudi urejanje in izboljšanje
infrastrukturnih omrežij in naprav, predvsem kanalizacijskega omrežja s
čistilnimi napravami in oskrbe s pitno vodo z novim vodnim virom. |
|
(4)
Drugi razvojni interesi občine so še zagotavljanje stavbnih zemljišč za
krajevne potrebe, ter nova določitev površin za vinogradništvo kot
krčitev gozdnih površin in zmanjšanje dosedanjih stavbnih zemljišč. |
|
(5)
Državni in regionalni razvojni interes na območju občine Brda je
zagotavljanje prometne povezanosti s sosednjimi občinami Novo Gorico in
Kanalom ob Soči ter s sosednjo državo Italijo. |
|
|
|
7. člen |
|
2.1.3
Medsebojni vplivi
|
|
(1)
Odprtost državne meje bo vplivala na povečanje prometnih tokov z
Italijo, kasneje pa tudi na intenzivnejši gospodarski razvoj.
Pričakovati je tudi povečan interes za graditev in bivanje na območju
Brd. Načrtovani razvoj Brd je zmeren in ne bo imel vplivov na sosednja
območja. |
|
|
|
8. člen |
|
2.1.4
Cilji |
|
(1)
Cilj dolgoročnega razvoja občine je uravnotežen gospodarski, prostorski
in socialni razvoj z zmernim razvojem poselitve, družbene infrastrukture
in ob stalnem negovanje kulturne krajine, z ustvarjanjem takšnih pogojev
gospodarjenja na kmetijah, da se bo ohranjala dejavnost in demografska
slika ter s tem prepoznavnost krajine Goriških Brd v širšem slovenskem
in evropskem prostoru. |
|
(2)
Nadaljnji razvoj vinogradništva in vinarstva, sadjarstva, oljkarstva in
s tem povezanega turizma ter zagotavljanje prostorskih pogojev za razvoj
teh dejavnosti. |
|
(3)
Razvoj drugih panog turizma, ki niso vezane na posamezna kmečka
gospodarstva, vendar prispevajo k celovitemu razvoju vinogradništva
(hotelski in termalni turizem ...). |
|
(4)
Razvoj lokalnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti v lokalnih oskrbnih
središčih. |
|
(5)
Zagotavljanje površin za skladen in trajnosten dolgoročen prostorski
razvoj naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja. |
|
(6)
Varovanje kulturne dediščine, prenova vaških jeder in drugih kakovostnih
delov naselij skladno z varstvom kulturne dediščine. |
|
(7)
Reurbanizacija opuščenih ali neustrezno izkoriščenih stavbnih zemljišč v
naseljih. |
|
(8)
Razvoj rekreacije v krajini s sistemom povezovalnih poti med posameznimi
območji aktivnosti (kulturnih, športno-rekreacijskih, izobraževalnih,
upravnih, stanovanjskih itd.) |
|
(9)
Zagotavljanje dobrega stanja površinskih in podzemnih voda, zaradi
zagotavljanja varovanja virov pitne vode in posledično zdravja ljudi. |
|
(10)
Drugi cilji so še: izboljšanje cestne infrastrukture in skrb za razvoj
javnega prometa med naselji, komunalna sanacija obstoječih območij
poselitve in celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve,
umirjanje prometa v naseljih, urejanje javnih površin v naseljih s
prednostjo za pešce in kolesarje, izboljšanje urejenosti javnih površin
v naseljih in njihove opreme, omejevanje mirujočega prometa v osrednjih
prostorih naselij, zagotavljanje ustreznih skupnih javnih površin za
različno javno rabo, omejevanje večjih nakupovalnih središč v Brdih. |
|
(11)
Cilji občine v urejanju prostora z vidika varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, z zaščite in reševanja ter obrambe so: |
|
·
razmeščanje dejavnosti v
prostor izven območij potencialnih žarišč, |
|
·
ustrezno upravljanje
primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter
nadzorovanje aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče, |
|
·
zagotavljanje ustreznih
prostorskih rešitev za zmanjševanje posledic morebitnih nesreč v
naseljih, ki so ogrožena zaradi poplav, plazov, potresov, požarov. |
|
|
|
2.2
ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE (grafični prikaz na karti 0-01) |
|
|
|
9. člen |
|
2.2.1
Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij |
|
(1)
Omrežje naselij v Občini Brda tvorijo naslednji funkcijski tipi naselij: |
|
·
občinsko središče z
dejavnostmi: upravne funkcije lokalne ravni, oskrbne in storitvene
dejavnosti lokalnega merila, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje s
telovadnico oz. večnamensko dvorano, glasbena šola, zdravstveno varstvo,
knjižnica, prostor za kulturne prireditve in dejavnosti, banka, pošta,
policija. |
|
·
Občinsko središče je naselje
Dobrovo, ki ima že relativno dobro razvite dejavnosti, vendar se bodo z
nadaljnjim razvojem krepile in dopolnjevale. Načrtovana je razširitev
rekracijskih površin in ureditev večnamenske dvorane v povezavi s šolo. |
|
·
pomembnejše lokalno središče
z dejavnostmi: oskrbne in storitvene dejavnosti gravitacijskega območja,
predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje s telovadnico, banka, pošta. |
|
·
Pomembnejše lokalno središče
je naselje Kojsko. Obstoječe dejavnosti so v naselju deloma že razvite,
načrtovana je dopolnitev dejavnosti in krepitev obstoječih dejavnosti. |
|
·
lokalno središče z
dejavnostmi: oskrbne in storitvene dejavnosti gravitacijskega območja,
predšolsko varstvo, banka, pošta. |
|
Lokalna središča so naselja
Medana, Kozana, Cerovo, Hum, Vipolže, Neblo in Golo Brdo. Obstoječe
dejavnosti so v teh naseljih deloma že razvite, načrtovana je dopolnitev
dejavnosti in krepitev obstoječih dejavnosti. Lokalno središče je tudi
naselje Podsabotin, ki naj zaradi razvijajoče se stanovanjske gradnje,
novega doma za starejše in prometne povezave proti Novi Gorici pridobi
na vlogi v omrežju naselij in prevzame nekatere oskrbne in storitvene
dejavnosti. |
|
·
pomembnejše drugo naselje s
turistično dejavnostjo z dejavnostmi: gostinstvo, oskrba in storitve
gravitacijskega območja, kulturne dejavnosti. |
|
Značaj turističnih središč
imajo naselja Šmartno, Medana in razvojna lokacija med Medano, Fojano in
Dobrovim. |
|
|
|
10. člen |
|
2.2.2
Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj
dejavnosti |
|
(1)
Nadaljni prostorski razvoj Brd je načrtovan relativno zmerno, tako da v
tem obdobju niso načrtovane večje širitve. Načrtovanje stavbnih zemljišč
obsega pretežno dopolnjevanje in zaokroževanje obstoječih poselitvenih
območij za krajevne potrebe ter zmanjševanje stavbnih zemljišč zaradi
urejanja vinogradov. |
|
(2)
Med pomembnejša razvojna območja sodijo lokacije hotela med Fojano,
Medano in Dobrovim, lokacije za širitev obšolskih površin v naseljih
Dobrovo in Kojsko ter širitev površin za gospodarske dejavnosti in
storitve pri Dobrovem. Površine za stanovanjsko gradnjo so v nekoliko
večjem obsegu načrtovane na območju Podsabotina. |
|
|
|
11. člen |
|
2.2.3
Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v
občini in regiji |
|
(1)
Primarno prometno omrežje na območju Brd je pretežno že razvito in
urejeno. Občina si bo prizadevala za ureditev in izboljšanje prometnih
razmer na lokalnih in državnih cestah. |
|
|
|
12. člen |
|
2.2.4
Druga za občino pomembna območja |
|
(1)
Na območju Vriskovega Gabra se nahaja nahajališče naravnega kamna –
flišnega apnenčevega peščenjaka. |
|
|
|
13. člen |
|
(1)
Dobrovo je edino naselje, ki ima tudi značilnosti urbanega naselja. V
nadaljnjem razvojnem obdobju niso načrtovane večje širitve ali spremembe
v strukturi naselja, zato za Dobrovo ni določen urbanistični načrt. |
|
|
|
2.3
ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA
JAVNEGA DOBRA (grafični prikaz na karti 0-02) |
|
|
|
14. člen |
|
2.3.1
Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje |
|
(1)
Infrastrukturna omrežja se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega
in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra infrastrukturna
opremljenost se v bodoče dopolnjuje na območjih z neustrezno ali
zastarelo komunalno in energetsko opremo, prednostno pa se izboljšuje v
smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja obremenitev okolja ter
vpliva na naravne vrednote in kulturno dediščino. |
|
(2)
Na stavbnih zemljiščih, ki so načrtovana za bodoče - novo opremljanje
ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne,
komunalne, energetske infrastrukture in zvez. |
|
(3)
Obnova infrastrukturne opreme se izvaja po načelu celovitosti opreme
posameznih območij. Na območjih urejanja prometnih površin ali druge
infrastrukture (novogradnje ali obnovitve), se istočasno obnovijo vsi
obstoječi ali na novo zgradijo potrebni vodi in naprave infrastrukture. |
|
(4)
Za obstoječe in načrtovane infrastrukturne vode in naprave je pri
poseganju v prostor treba upoštevati varstvene pasove in pogoje
upravljalcev. |
|
(5)
Infrastrukturna omrežja naj se načrtujejo izven varovanih območij narave
ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst ter habitatnih
tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na
območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. |
|
|
|
15. člen |
|
2.3.2
Zasnova prometnega omrežja |
|
(1)
Obstoječe prometno omrežje je dobro razvito in večinoma ustrezno, vendar
pogosto omejeno z razgibanostjo reliefa in ožinami v strnjenih jedrih
naselij.
|
|
(2)
Prometno omrežje se bo dograjevalo z novimi povezavami. Načrtovani sta
obvozni cesti za naselji Kojsko in Dobrovo. Trase načrtovanih obvoznih
cest so okvirno opredeljene v grafičnih prikazih OPN in so varovane. |
|
(3)
Prometno omrežje se izboljšuje z rekonstrukcijami posameznih
problematičnih odsekov.
|
|
(4)
V naseljih se prometno omrežje dopolnjuje z novimi povezavami za potrebe
razvojnih območij.
|
|
(5)
Pri urejanju večjih območij poselitve in območij, ki se bodo urejala z
OPPN, je potrebno zagotoviti prometno povezavo novega območja z
obstoječim prometnim omrežjem in obstoječimi poselitvenimi območji na
tak način, da se sanirajo neustrezne prometne razmere in zagotovi
kakovostna ureditev za bodočo poselitev. Prometno omrežje naj bo
zasnovano tako, da se zagotovi možnost komunalnih storitev, varnost in
povezanost z obstoječim omrežjem praviloma najmanj na dveh mestih.
Izjemoma je možen en priključek za manjše število novih objektov in za
rešitve, ki zagotavljajo ustrezno komunalno oskrbo območja. V okviru
območja urejanja nove poselitve naj se zagotovijo tudi površine za
mirujoči promet. |
|
(6)
Načrtovana je kolesarska povezava med naselji Neblo-Dobrovo-Vipolže.
Trasa povezuje osrednja turistična območja občine z navezavo na sosednjo
Italijo. Kolesarski promet na drugih območjih občine se bo odvijal na
površinah državnih in lokalnih cest. Občina si bo prizadevala za
umirjanje prometa v naseljih in prijazno ureditev prometnih površin tudi
za kolesarje. |
|
(7)
Za izboljšanje medkrajevne povezanosti za vse skupine prebivalstva si bo
občina prizadevala vzpostaviti sodoben in učinkovit sistem javnega
prometa (minibus, sistem na klic...). |
|
(8)
Občina si bo prizadevala kakovostno urediti postajališča in površine, ki
so namenjene rekreaciji in turizmu (počivališča, razgledišča). |
|
|
|
16. člen |
|
2.3.3
Zasnova oskrbe s pitno vodo |
|
(1)
Usmeritve za vodne vire in za oskrbo s pitno vodo so: |
|
·
varovanje zajetih in
potencialnih vodnih virov, |
|
·
dograditev vodovodnega
omrežja na območjih brez vodovodnega omrežja, |
|
·
izboljšanje (sanacija in
obnova) obstoječega vodovodnega omrežja, tako da se zmanjšajo izgube
vodnih količin v omrežju, da se zagotovi dobra razporeditev vodnih
količin, povezanost omrežja in varnost v primeru nesreč. |
|
(2)
Prednostna ureditev za oskrbo s pitno vodo občine je vodno zajetje
Mrzlek. |
|
|
|
17. člen |
|
2.3.4
Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod |
|
(1)
Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so: |
|
·
zagotovitev čiščenja odpadnih
voda, prednostno za večja in strnjena naselja, |
|
·
dograditev omrežja za
odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja
ter obnova obstoječega omrežja, |
|
·
ureditev čiščenja odpadnih
vod z izgradnjo malih čistilnih naprav za razpršeno poselitev in
poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod, |
|
·
sanacija obstoječega in
ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz utrjenih javnih površin. |
|
(2)
Osnovne naprave čiščenja odpadnih vod so čistilne naprave pri naseljih
Dobrovo (ČN do 2400PE), Šmartno (ČN do 150 PE) in Kozana (ČN do 150 PE). |
|
(3)
Načrtovane so čistilne naprave: ČN Vedrijan (300 PE), ČN Drnovk in
Snežeče (250PE), ČN Vrhovlje pri Kojskem (250PE), sprememba lokacije ČN
Dobrovo. |
|
|
|
18. člen |
|
2.3.5
Zasnova energetske oskrbe |
|
(1)
Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave so: |
|
·
oskrbo z električno energijo
se dopolnjuje in izboljšuje v skladu z razvojem poselitve, lokalno
omrežje se postopno ureja podzemno (v kabelski kanalizaciji),
|
|
·
občina si bo prizadevala za
izkoriščanje obnovljivih energetskih virov in termalne energije
(načrtovana poskusna vrtina v Kozani), |
|
·
na območjih strnjenih in
medsebojno povezanih poselitvenih območjih se uveljavljajo lokalni
energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih energetskih virov (sončna
energija, fotovoltaika, lesna biomasa), |
|
·
na območjih redkejše
poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi energetski viri. |
|
|
|
19. člen |
|
2.3.6
Zasnova omrežij elektronskih komunikacij |
|
(1)
Občina Brda si bo v vseh naseljih prizadevala za zagotavljanje ustreznih
pogojev za graditev omrežij elektronskih komunikacij najsodobnejših
tehnologij. |
|
|
|
20. člen |
|
2.3.7
Zasnova ravnanja z odpadki |
|
(1)
Usmeritve za ravnanje z odpadki so: |
|
·
spodbujalo se bo selektivno
zbiranje trajnih odpadkov, |
|
·
vzpostavljen bo sistem
zbiranja in odvoza odpadkov po naseljih z ekološkimi otoki, |
|
·
spodbujalo se bo
kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov manjših količin na
izvoru odpadkov s hišnimi kompostniki, |
|
·
odstranjevala se bodo
nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepi za preprečevanje novih
nelegalnih odlagališč. |
|
|
|
2.4
USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE (grafični prikaz na karti
0-03 in 0-06)) |
|
|
|
21. člen |
|
2.4.1
Okvirna območja naselij in območij razpršene
poselitve |
|
(2)
Avtohtoni poselitveni vzorec Brd je heterogen in ga sestavljajo gručasta
naselja, slemenska poselitev, posamezne večje domačije in novejša
razložena.
|
|
(3)
Novejši/povojni razvoj je začel spreminjati avtohtoni poselitveni
vzorec. Stopnja spreminjanja je v posameznih območjih Brd različna, na
kar je vplivala politično geografska lega, oblikovanost terena, razvoj
prometnega omrežja in gospodarstva ter možnosti zaposlitve. |
|
(4)
Za Brda je prav tako značilna podrejenost poselitve vinogradništvu.
Kakovost in primernost zemljišč za ureditev vinogradov bistveno vpliva
na poselitveni vzorec. Urejanje vinogradov pogosto vpliva na
nestrnjenost naselij in zaselkov ter ustvarja presledke tam, kjer bi
sicer pričakovali strnjenost poselitve. |
|
(5)
Poselitev v Brdih se prilagaja geomorfološkim razmeram in podreja
primernosti zemljišč za vinogradništvo. Nadaljnji poselitveni vzorec bo
še vedno menjavanje večjih in manjših zaselkov na slemenih briških
gričev, v zgornjih Brdih pa dopolnjevanje gručastih naselij in zaselkov. |
|
|
|
22. člen |
|
2.4.2
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo |
|
(1)
Prevladujoče usmeritve za razvoj poselitve bodo še naprej: |
|
·
ohranjanje poselitve z
manjšim obsegom zaokroževanja stavbnih zemljišč, |
|
·
dopolnjevanje, zaokroževanje
in združevanje poselitvenih površin. |
|
(2)
Usmeritve za celovito prenovo vasi: |
|
·
ohranjanje objektov in
ambientalnih značilnosti ter kakovostnih arhitektonskih detajlov,
značilnih za vaška jedra (podhodi, zunanja stopnišča, portoni...) |
|
·
ohranjanje identitete,
karakteristične silhuete naselij in zaselkov, |
|
·
z novogradnjami in dozidavami
ne spreminjati značilnega sistema pozidave vaških jeder. |
|
|
|
23. člen |
|
(1)
Gručasta poselitev je značilna za severna Brda. Njene značilnosti so:
avtohtona poselitev obsega pretežno manjša gručasta naselja in zaselke z
majhnim deležem posamičnih gradenj. Poselitev novejšega (povojnega)
obdobja ni bistveno spremenila avtohtonega poselitvenega vzorca.
Usmeritve so: - ohranjanje poselitve z manjšim obsegom zaokroževanja. |
|
|
|
24. člen |
|
(1)
Slemenska in razložena poselitev je značilna za osrednja Brda.
Značilnosti so: avtohtona poselitev obsega gručaste zaselke, manjše
zaselke in posamično gradnjo. Poselitev novejšega (povojnega) obdobja je
spremenila avtohtoni poselitveni vzorec tako, da so se naselja in
zaselki začeli medsebojno združevati v vzdolžno - slemensko
razpotegnjena poselitvena območja, deloma se je nadaljevala razložena
poselitev z zaselki in posamičnimi gradnjami, ki je pretežno pogojena z
vinogradništvom. |
|
(2)
Usmeritve so: dopolnjevanje, zaokroževanje in združevanje, ohranjanje
presledkov oz. zelenih cezur med posameznimi naselji. |
|
|
|
25. člen |
|
(1)
Urbano naselje je občinsko središče Dobrovo. |
|
(2)
Značilnosti so: strnjeno urbano naselje z delom avtohtone gručaste
poselitve in različnimi morfološkimi oblikami stanovanjske gradnje,
centralnih in proizvodnih dejavnosti novejšega/povojnega razvojnega
obdobja. |
|
(3)
Usmeritve so: širitev naselja – urbani razvoj. |
|
|
|
2.4.3
Pričakovani in načrtovani razvoj |
|
|
|
26. člen |
|
(1)
Podrobnejše usmeritve so še: |
|
·
naselje Podsabotin: širitev
naselja – urbani razvoj, |
|
·
naselje Šmartno: prenova
historičnega jedra naselja, |
|
·
območje med Medano, Fojano in
Dobrovim: turistični razvoj. |
|
|
|
|
|
27. člen |
|
(1)
Občinsko središče Dobrovo - osnovne smeri bodočega razvoja so: |
|
·
širitev gospodarske cone za
gospodarske in storitvene dejavnosti, |
|
·
ureditev športno
rekreacijskih površin in večnamenske dvorane ob šoli, |
|
·
izboljšanje in kvalitetno
opremljanje javnih površin, |
|
·
ureditev parka ob gradu
Dobrovo in rekreacijskih poti do Kozlinka, |
|
·
ureditev prostora med
središčem naselja in gradom, |
|
·
načrtovanje in ureditev
obvozne ceste, |
|
·
izboljšanje infrastrukturne
opremljenosti. |
|
|
|
28. člen |
|
(1)
Naselja na vzhodnem delu Brd (Podsabotin, Hum, Kojsko...) se
razvijajo/širijo za lastne potrebe. Pri tem se zagotovijo tudi površine
za delo (obrti, storitve..). Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli
in zaokrožitvami na obrobju. Nova poselitev se načrtuje in ureja tako,
da se sočasno rešuje tudi neustrezne prometne razmere. |
|
(2)
Večja načrtovana poselitvena območja za stanovanjsko gradnjo se
prostorsko ureja z OPPN.
|
|
|
|
29. člen |
|
(1)
Naselja na južnem delu Brd (Gornje in Dolnje Cerovo, Vipolže, Plešivo,
Medana) se razvijajo/širijo za lastne potrebe. Pri tem se zagotovijo
tudi površine za delo (kmetijske gospodarske objekte, kleti, obrti,
storitve..). Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami
na obrobju. Nova poselitev se načrtuje in ureja tako, da se sočasno
rešuje tudi neustrezne prometne razmere. |
|
|
|
30. člen |
|
(1)
Naselja v osrčju Brd (Šmartno, Kozana...) se razvijajo/širijo za lastne
potrebe. Pri tem se zagotovijo tudi površine za delo (obrti,
storitve..). Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami
na obrobju, tako da se vzdržuje značilen vzorec poselitve. Nova
poselitev se načrtuje in ureja tako, da se sočasno rešuje tudi
neustrezne prometne razmere. |
|
|
|
31. člen |
|
(1)
Naselja v zgornjih Brdih (Golo Brdo, Kožbana...) se razvijajo/širijo za
lastne potrebe. Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in
zaokrožitvami na obrobju, tako da se vzdržuje značilen gručasti vzorec
poselitve. Večja načrtovana poselitvena območja za stanovanjsko gradnjo
se prostorsko ureja z OPPN. |
|
|
|
2.5
USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI (grafični prikaz na karti 0-04) |
|
|
|
32. člen |
|
2.5.1
Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
|
(1)
Kmetijstvo, gozdarstvo: Spodbujanje kmetijske dejavnosti vinogradništva
in sadjarstva ter nadaljnje urejanje vinogradov na klimatsko ugodnih
pobočjih Brd bo ohranjalo značilno kulturno Briško krajino. Predvsem v
spodnjem delu Brd, kjer je zaradi ugodnih razmer za kmetovanje večina
gozdov že izkrčenih in spremenjenih v kmetijska zemljišča, je potrebno
ohranjati še obstoječe gozdove, ki skupaj s kmetijskimi zemljišči
tvorijo značilno kulturno krajino. Nasprotno pa je v zgornjem delu Brd,
kjer so pogoji za kmetovanje slabši, z ohranjanjem prebivalstva v tem
demografsko že ogroženem območju zagotoviti preprečevanje zaraščanja
kmetijskih zemljišč. Kmetijstvo kot prevladujoča dejavnost v občini
vezana na naravne vire naj se izvaja ob upoštevanju vseh
okoljevarstvenih predpisov s poudarkom na ohranjanju biotske
raznovrstnosti. |
|
(2)
Turizem in rekreacija: Rekreacija se usmerja, poleg območij, določenih
za rekreacijo in šport, tudi v naravno okolje, kjer za te namene niso
potrebne zahtevne prostorske ureditve. Za športne dejavnosti v Brdih se
izgradi športni center Vipolže z igrišči, tribunami in drugimi
ureditvami za igro in sprostitev. |
|
(3)
V zgornjih Brdih se za športne dejavnosti nameni površine za rekreacijo
in šport pred naseljem Hlevnik in pred naseljem Nozno. |
|
(4)
Mineralne surovine: Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na
celotnem območju občine. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje
mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala smotrnost le
tega in območju določila ustrezno namensko rabo prostora – območje
mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je treba
izdelati OPPN. |
|
|
|
33. člen |
|
2.5.2
Usmeritve za območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
območja zaščite in reševanja, območja in objekte za potrebe obrambe |
|
(1)
Občina si bo prizadevala za take oblike poselitve in kakovostne prometne
koridorje, ki
|
|
zagotavljajo večje možnosti
za varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter omogočajo
intervencijo v izrednih razmerah. |
|
(2)
Občina bo varovala poplavna in erozijska območja pred posegi, ter na teh
območjih načrtovala in izvajala ukrepe za sanacijo. |
|
(3)
Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti (proizvodnja, skladiščenje
in transport) je potrebno upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe za
preprečitev in zmanjšanje morebitnih posledic ter da se omogoči zaščita,
reševanje in pomoč.
|
|
(4)
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrtom
zaščite in reševanja, izdelanim na podlagi ocene ogroženosti pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
(5)
Območje občine Brda je ogroženo z naslednjimi naravnimi nesrečami:
požari v naravi, žledom, viharji, pozebo, zemeljskimi plazovi, potresi,
poledico in snegom. |
|
(6)
Pred nevarnimi snovmi ob nesrečah v cestnem prometu so ogroženi:
večnamenska dvorana v Humu, Dom starejših občanov v Podsabotinu,
Zdravstveni dom in Osnovna šola v Kojskem in Dobrovem, objekti v
središču naselja Šmartno, objekti na Križadi naselja Neblo, območje
naselja Hruševje, center vasi Medana ob cerkvi, območje bencinskega
servisa v Vipolžah, območja Fojane, Gornjega in Dolnjega Cerovega,
Kožbane, Golega Brda in Noznega. |
|
(7)
Poplave ogrožajo dele naselij Nebla in Dobrovega. |
|
(8)
Stacionarni viri nevarnih snovi in možnost ekološke nesreče je v
objektih Vinske kleti Goriška Brda. |
|
(9)
Za potrebe zaščite in reševanja so predvidena naslednja območja: |
|
·
za gradnjo zasilnih
prebivališč: vrt OŠ Dobrovo, vrt OŠ Kojsko, zadružni dom Višnjevik,
zadružni dom Hum, igrišče Vipolže. |
|
·
za pokop ljudi: obstoječa
pokopališča z bližnjo okolico, |
|
·
za sprejemanje in
skladiščenje pomoči: večnamenska dvorana Hum, Gasilski dom
Dobrovo, Osnovna šola Dobrovo, Osnovna šola Kojsko in Vinska klet
Goriška Brda. |
|
·
objekti za hranjenje kulturne
dediščine: večnamenska dvorana Hum, Gasilski dom Dobrovo, Osnovna šola
Dobrovo, Osnovna šola Kojsko in Vinska klet Goriška Brda in Grad
Vipolže. |
|
·
za evakuacijo prebivalstva so
predvidene javne poti in območja varnih in dostopnih delov naselij kot
so športna igrišča in večje javne površine: trgi in parkirišča.
|
|
(10)
Območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja
evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za
skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in reševanje se načrtujejo v
skladu z načrtom civilne zaščite. |
|
|
|
34. člen |
|
2.5.3
Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in
vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti |
|
(1)
Celotno območje osrednjih Brd sodi zaradi kulturne krajine med posebna
območja, kjer se skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju prepoznavnih
kvalitet prostora. Značilnost vinogradov ter drugih nasadov na pobočjih
ter dolinah se prepleta s slemensko poselitvijo in posameznimi manjšimi
zaselki na pobočjih in mestoma v dolinah. Za ohranjanje identitete in
kakovostnih značilnosti je pomembno ohranjanje in razvoj primarnih
dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino. |
|
(2)
Posebne lokacije, ki so pomembne z vidika urbanističnih in arhitekturnih
značilnosti, so: |
|
·
območje taborske naselbine
Šmartno, |
|
·
naselbinski spomenik Slapnik, |
|
·
območje gradu Dobrovo, |
|
·
območje vile Vipolže, |
|
·
območja posameznih domačij v
Brezovku 7, 8 in 10, Plešivem 7 in 8, Seniku 4, |
|
·
območja posameznih šol
Plešivo in Brdice pri Kožbani. |
|
|
|
2.6
USMERITVE GLEDE NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ (grafični prikaz na karti 0-05) |
|
|
|
35. člen |
|
(1)
V OPN je v skladu z ZPNačrt določena osnovna namenska raba prostora, ki
se deli na : |
|
·
stavbna zemljišča |
|
·
kmetijska zemljišča
|
|
·
gozdna zemljišča |
|
·
vode |
|
·
druga zemljišča.
|
|
(2)
Razmejitve med posameznimi rabami so razvidne v grafičnih prikazih. |
|
(3)
Stavbna zemljišča obsegajo površine za poselitev in druge posege v
prostor. Stavbna zemljišča so členjena na podrobnejšo namensko rabo
prostora in sicer na: |
|
·
območja stanovanj, |
|
·
območja centralnih
dejavnosti, |
|
·
območja proizvodnih
dejavnosti, |
|
·
posebna območja, |
|
·
območja zelenih površin, |
|
·
območja prometnih površin, |
|
·
območja komunikacijske
infrastrukture, |
|
·
območja energetske
infrastrukture, |
|
·
območja okoljske
infrastrukture. |
|
(4)
Območja kmetijskih zemljišč niso namenjena poselitvi in obsegajo
površine najboljših in drugih kmetijskih zemljišč. |
|
(5)
Območja gozdnih zemljišč niso namenjena poselitvi in obsegajo gozdna
zemljišča. |
|
(6)
Območja voda so celinske površinske vode. |
|
(7)
Druga zemljišča niso namenjena poselitvi. Na območju občine Brda so to
območja mineralnih surovin in ostala območja. |
|
|
|
36. člen |
|
(1)
Dejavnosti se usmerjajo v skladu z določeno namensko rabo površin in
dopustnimi dejavnostmi v okviru posamezne pretežne podrobnejše namenske
rabe. V posameznih območjih urejanja se omejujejo tiste dejavnosti, ki
prekomerno in negativno vplivajo na osnovno prevladujočo rabo in lahko
predstavljajo omejitev ali razvrednotenje te rabe. Na območjih varstva
KD se omejuje razvoj dejavnosti, ki pomenijo degradacijo spomeniških
lastnosti. |
|
|
|
37. člen |
|
(1)
Usmeritve za razporejanje dejavnosti so določene z načrtovano osnovno in
podrobnejšo namensko rabo prostora in sicer: |
|
|
|
I.STAVBNA ZEMLJIŠČA:
|
|
Območja in površine za
poselitev: |
|
Poselitev se usmerja v
območja in na površine stavbnih zemljišč. V območja in površine za
poselitev se bodo usmerjale dejavnosti v skladu s podrobnejšo namensko
rabo prostora: |
|
S
OBMOČJA STANOVANJ so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
|
SS
SPLOŠNE STANOVANJSKE površine so namenjene bivanju brez ali s
spremljajočimi dejavnostmi, |
|
SB
STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE so namenjene občasnemu ali
stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih,
študentov in drugih socialnih skupin), |
|
SK
površine PODEŽELSKEGA NASELJA so namenjene kmetijam, dopolnilnim
dejavnostim in bivanju, |
|
SKg površine za
GOSPODARSKA POSLOPJA KMETIJ so namenjena izključno za kmečka gospodarska
poslopja in pomožne objekte kmetij. |
|
C
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI so namenjena oskrbnim, storitvenim in
družbenim dejavnostim ter bivanju:
|
|
CU osrednja
območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih
jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih,
izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje; |
|
Cdi površine za
IZOBRAŽEVANJE so namenjene izobraževanju ter predšolski vzgoji |
|
CDc površine za VERSKE
DEJAVNOSTI so namenjene dejavnostim cerkve in verskemu izobraževanju |
|
I
OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI so pretežno namenjena industrijskim,
proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim: |
|
IG
GOSPODARSKE CONE so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim; |
|
IGm GOSPODARSKE CONE
mešane s STANOVANJI so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim in bivanju |
|
B
POSEBNA OBMOČJA so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za
turizem, nakupovalna središča in podobno: |
|
BT
površine za TURIZEM so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom
za turistično ponudbo in nastanitev; |
|
BC
površine za ŠPORTNE CENTRE s površinami in objekti za športne aktivnosti
in prireditve; |
|
BD
površine drugih območij so namenjene nakupovalnim centrom, sejmiščem,
zabaviščem;
|
|
Z
OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN so namenjena preživljanju prostega časa,
predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti
bivanja: |
|
ZS
površine za ŠPORT IN REKREACIJO NA PROSTEM so namenjene oddihu,
rekreaciji in športom na prostem;
|
|
ZP
površine PARKOV so namenjene oddihu, igri in izboljšanju bivalnega
okolja ter obsegajo urejene zelene površine odprtega prostora naselja |
|
ZK
POKOPALIŠČA so namenjena pokopavanju in spominu na umrle. |
|
Območja in površine, ki so
namenjene gospodarski javni infrastrukturi: |
|
P
OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja prometa: |
|
PC
površine cest; |
|
PO
ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne
infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa |
|
T
OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij. |
|
E
OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje
dejavnost gospodarskih služb s področja energetike. |
|
Ee območje za oskrbo z električno energijo |
|
O
OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo (Ov), požarne varnosti in
komunale (Ok), čiščenja odpadnih voda (Oc) ter ravnanja z odpadki
(Or-recikliranje). |
|
|
|
II. OBMOČJE KMETIJSKIH
ZEMLJIŠČ
|
|
K1
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
K2 DRUGA
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
|
|
III. OBMOČJE GOZDNIH
ZEMLJIŠČ
|
|
G
gozdna zemljišča, kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča
namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v
zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd. |
|
|
|
IV. OBMOČJE VODA |
|
V
OBMOČJE POVRŠINSKIH VODA, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s
področja rabe voda: |
|
VC
celinske vode;
|
|
VI
območje vodne infrastrukture, ki so namenjena vodnim zemljiščem
površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno. |
|
|
|
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
|
L
OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN so namenjena za izvajanje dejavnosti s
področja izkoriščanja mineralnih surovin: |
|
LN
površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
|
|
|
38. člen |
|
(1)
Zasnova poselitve z razvojem naselij v občini je opredeljena z
usmeritvami za razporejanje dejavnosti in z določeno namensko rabo
prostora in je razvidna v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN. |
|
(2)
Za posamezno namensko rabo in enote urejanja prostora so v prostorskih
izvedbenih pogojih določene: |
|
·
dopustne vrste dejavnosti,
|
|
·
dopustne vrste posegov, |
|
·
prostorski izvedbeni pogoji
za izrabo, arhitekturni in urbanistični pogoji, |
|
·
prostorski izvedbeni pogoji
za nezahtevne in enostavne objekte, |
|
·
ter drugi in posebni pogoji
urejanja prostora. |
|
|
|
2.7
USMERITVE ZA PROSTORSKE IZVEDBENE POGOJE |
|
|
|
39. člen |
|
(1)
S prostorskimi izvedbenimi pogoji se ureja celoten prostor občine, razen
naselja Šmartno, ki se ureja z veljavnim prostorskim izvedbenim načrtom:
»Odlok o ureditvenem načrtu za prenovo naselja Šmartno (Uradno glasilo,
št.7/91).«
|
|
(2)
S prostorskimi izvedbenimi pogoji (PIP) v OPN se do sprejetja
načrtovanih OPPN – občinskih prostorskih podrobnih načrtov za določeno
vrsto posegov začasno urejajo tudi območja predvidenih OPPN. |
|
|
|
2.8
USMERITVE ZA UREJANJE PROSTORA Z OBČINSKIMI PODROBNIMI PROSTORSKIMI
NAČRTI |
|
|
|
40. člen |
|
(1)
OPPN se izdela za tista območja urejanja, kjer je načrtovano/pričakovano
zahtevnejše infrastrukturno urejanje, potrebna nova delitev zemljišč
(parcelacija) in je za določitev vrste posegov in njihovega oblikovanja
potreben načrtovalski proces ter sodelovanje javnosti. |
|
(2)
Območja OPPN – občinskih prostorskih podrobnih načrtov so prikazana v
grafičnem delu izvedbenega dela OPN. |
|
(3)
Z OPPN se lahko glede na zahtevnost in kompleksnost, ureja tudi prometna
in druga gospodarska javna infrastruktura ter vodnogospodarske ureditve.
Območja infrastrukturnih OPPN grafično niso prikazana. Območja urejanja
z OPPN se določijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture
in vseh spremljajočih ureditev. V podrobnejše načrtovanje z OPPN je
zaradi celostnega urejanja možno priključiti tudi sosednja območja ali
dele EUP - enot urejanja prostora. |
|
|
|
3
IZVEDBENI DEL OPN OBČINE BRDA |
|
|
|
3.1
SPLOŠNE DOLOČBE
|
|
|
|
41. člen |
|
(1)
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev strateškega dela OPN Občine
Brda sprejmejo prostorski izvedbeni pogoji Občine Brda (krajše PIP), kot
izvedbeni del Občinskega prostorskega načrta – krajše IPN Občine Brda. |
|
|
|
42. člen |
|
(1)
IPN Občine Brda je prostorski izvedbeni akt lokalne skupnosti, ki določa
prostorske izvedbene pogoje za graditev objektov in druge posege v
prostor. |
|
|
|
43. člen |
|
(1)
IPN Občine Brda vsebuje: |
|
·
določila PIP v 3. poglavju
odloka o OPN Brda, |
|
·
grafične prikaze v
kartografskem delu izvedbenega dela prostorskega načrta, |
|
·
obrazložitev PIP. |
|
|
|
44. člen |
|
(1)
IPN Občine Brda določa naslednje PIP: |
|
3.1
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
3.2
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA NAMENSKO RABO PROSTORA (NAMEMBNOST) IN
POSEGE V PROSTOR |
|
3.2.1
Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine namenske rabe
prostora, ki so namenjene poselitvi
|
|
3.2.2
Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine, ki so namenjene
gospodarski javni infrastrukturi |
|
3.2.3
Prostorski izvedbeni pogoji na ostalih površinah osnovne rabe |
|
3.2.4
Tolerance za obstoječe objekte glede namenske rabe površin |
|
3.3.
VARSTVENA OBMOČJA IN REZERVATI |
|
3.4.
SKUPNI SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V
PROSTOR |
|
3.4.1
Skupni splošni prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično, arhitekturno
in krajinsko oblikovanje |
|
3.4.2
Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje drugih posegov v prostor |
|
3.5.
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA PARCELACIJO IN GRADBENE PARCELE |
|
3.6.
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA IZRABO, URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO
OBLIKOVANJE |
|
3.7.
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO |
|
3.7.1
Pogoji za prometno urejanje |
|
3.7.2
Pogoji za komunalno opremljanje |
|
3.7.3
Pogoji za energetsko opremljanje |
|
3.7.4
Pogoji za telekomunikacijsko opremljanje |
|
3.7.5
Pogoji za odstranjevanje odpadkov |
|
3.8.
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
3.9.
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA KULTURNE
DEDIŠČINE, VARSTVA OKOLJA, VARSTVA NARAVNIH DOBRIN, VARSTVA PRED
NESREČAMI |
|
3.9.1
Pogoji za ohranjanje narave |
|
3.9.2
Pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
3.9.3
Pogoji za varstvo okolja |
|
•
Varstvo tal pred onesnaženjem |
|
•
Varstvo voda pred onesnaženjem |
|
•
Varstvo zraka pred onesnaženjem |
|
•
Varstvo pred hrupom
|
|
•
Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem |
|
•
Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem |
|
3.9.4
Pogoji za varstvo voda |
|
3.9.5
Pogoji za varstvo pred požarom |
|
3.9.6
Pogoji za varstvo pred plazovi |
|
3.9.7
Pogoji za varstvo pred poplavami |
|
3.9.8
Pogoji iz potresne varnosti |
|
3.11.
POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
|
3.12.
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN |
|
|
|
45. člen |
|
(1)
V odloku so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen: |
|
1.
Namenska raba površin je členitev prostora na zaokrožena območja s
pretežno enotno načrtovano namembnostjo površin in objektov. Namenska
raba površin je usklajena v postopku načrtovanja med občino in nosilci
urejanja prostora. Grafične podloge so uradni podatki GURS (DKN, REST),
uradni podatki MKGP (GERK- gozd 2000) in prenešeni digitalni podatki iz
dosedanjega prostorskega plana občine (sz-stavbna zemljišča, K1 –
najboljša kmetijska zemljišča), površine voda (V) so izdelani digitalni
podatki na podlagi DKN in DOF 5). |
|
2.
Podrobnejša namenska raba površin je podrobnejša členitev osnovne
namenske rabe površin. |
|
3.
Enote urejanja prostora za naselja so prostorsko in funkcionalno
zaokrožena območja stavbnih zemljišč, namenjena poselitvi in s pretežno
enotno namembnostjo površin in objektov. |
|
4.
Enote urejanja prostora za odprti prostor obsegajo primarno namensko
rabo prostora: K1, K2, G, V . |
|
5.
Ureditvene enote vsebujejo prostorske izvedbene pogoje za arhitekturno
in urbanistično oblikovanje in izrabo. |
|
6.
Javno dostopne površine so površine, na katere ima oz. mora imeti
javnost prost dostop, ne glede na lastništvo. |
|
7.
Regulacijska linija (RL) je črta, ki omejuje površine, ki so potrebne za
izvedbo in/ali rabo prometnih in drugih javnih površin in je določena v
grafičnem prikazu. Površine med regulacijskima linijama morajo biti
javno dostopne. |
|
8.
Gradbena linija (GL) je črta, na katero mora biti postavljena fasada
objekta in je določena v grafičnem prikazu. |
|
9.
Gradbena meja (GM) določa skrajni zunanji rob, do katerega lahko seže
tloris objekta in je določena v grafičnem prikazu. Objekt na nivoju
urejenega terena ne sme segati preko gradbene meje. |
|
10.
Faktor zazidanosti je razmerje med zazidano površino objekta
(stavbiščem) in površino gradbene parcele. Zazidanost torej izraža delež
stavbišča na gradbeni parceli. V faktor zazidanosti gradbene parcele po
tem predpisu se ne šteje površin napuščev, balkonov, začasnih, pomožnih,
nezahtevnih in enostavnih objektov. |
|
11.
Zazidana površina objekta – stavbišče je površina, ki jo tvori
pravokotna projekcija zunanjih zidov stavbe. |
|
12.
Gradbena parcela je ena ali več lastniških zemljiških parcel ali
njihovih delov, na katerih že stoji objekt ali je ob upoštevanju meril
in pogojev predvidena gradnja objekta s pripadajočim zemljiščem za
njegovo rabo. |
|
13.
Višina objektov je določena s številom etaž, pri čemer se upošteva max.
kalkulativna etažna višina 3m. Razporeditev etaž je lahko tudi drugačna,
vendar skupna višina objekta ne sme presegati kalkulativne višine
objekta. |
|
14.
Terciarne dejavnosti so: trgovina, gostinstvo in storitve. Gostinstvo po
tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v naslednjih vrstah
gostinskih obratov: gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski
in drugi domovi, kampi, prostori za goste pri sobodajalcih in na
kmetijah z nastanitvijo, hoteli, moteli, penzioni, prenočišča,
restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari,
obrati za pripravo in dostavo jedi. Druge dejavnosti gostinstva so v
odloku urejene posamično, za vsako vrsto gostinskega obrata posebej. Za
gostinstvo po tem odloku se ne šteje bivanje v počitniških hišah in
počitniških stanovanjih. Apartmaji so (gl. zakon o gostinstvu) oblika
nastanitvenih prostorov kot del gostinske nastanitvene dejavnosti.
Apartmaji po tem odloku niso stanovanja, namenjena bivanju ali občasnemu
bivanju (vikend stanovanja). Pod gostinstvo ne sodijo študentski domovi,
samski domovi in stanovanjski hoteli. |
|
15.
Kvartarne dejavnosti so: zdravstvo, socialno in otroško varstvo,
šolstvo, šport in rekreacija, kultura, uprava, cerkev in svobodni
poklici. |
|
16. Dopolnilna dejavnost
je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo nanjo
lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih
vplivov,
kar je potrebno dokazati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
17.
Osnovni (glavni) objekt na gradbeni parceli z arhitekturno zasnovo
oblikuje razmerje z zemljiščem oz. gradbeno parcelo, sosedjimi stavbami
oz. zemljišči in z javnim prostorom. |
|
18.
Spremljajoči objekti osnovnega objekta na gradbeni parceli so samostojni
ali prizidani objekti na gradbeni parceli osnovnega objekta. |
|
19.
Nezahtevni objekti so konstrukcijsko manj zahtevni objekti za katere je
potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega
objekta. |
|
20.
Enostavni objekti so konstrukcijsko nezahtevni objekti, ki ne
potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, niso
namenjeni bivanju, niso objekti z vplivi na okolje in ne potrebujejo
gradbenega dovoljenja.
|
|
21.
Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v
dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna
dela in vzdrževalna dela v javno korist. Vrste vzdrževalnih del določajo
predpisi s področja graditve objektov. |
|
22.
Gospodarsko poslopje kmetije je objekt v sklopu kmetije, ki je v celoti
namenjen izvajanju kmetijske dejavnosti. |
|
|
|
46. člen |
|
(1)
IPN določa prostorske izvedbene pogoje za EUP - enote urejanja prostora
s podrobnejšo namensko rabo, dopustnimi vrstami posegov in ureditveno
enoto. |
|
(2)
IPN določa merila in pogoje komunalnega opremljanja. |
|
(3)
IPN določa prostorske izvedbene pogoje za območja krajine (kmetijska,
gozdna, vodna in druga zemljišča). |
|
(4)
IPN določa prostorske izvedbene pogoje v območjih načrtovanih OPPN, do
njihovega sprejetja. |
|
(5)
Razmejitve podrobnejše namenske rabe površin, meje enot urejanja
prostora in ureditvenih enot so določene v grafičnih prikazih
izvedbenega dela OPN. |
|
(6)
Prikaz stanja prostora je priloga k temu aktu. Vsebuje predvsem
varstvena, varovana, zavarovana, degradirana, ogrožena ter druga
območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni
režim v prostoru, in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih,
kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje
stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim
aktom občine. |
|
|
|
47. člen |
|
(1)
Merila in prostorski izvedbeni pogoji so določeni za celotno območje
občine, za posamezne vrste osnovne in podrobnejše namenske rabe površin,
za posamezne enote urejanja prostora in za ureditvene enote ter za
izjemne primere urejanja še s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji
za določene EUP. |
|
(2)
Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, površine in
ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače. |
|
(3)
S podrobnejšo namensko rabo površin je določena pretežna namembnost
posamezne površine ali območja. |
|
(4)
Enote urejanja prostora za naselja so prostorsko in funkcionalno
zaokrožena območja stavbnih zemljišč, namenjena poselitvi in s pretežno
enotno namembnostjo površin in objektov. |
|
(5)
S prostorskimi izvedbenimi pogoji je določeno arhitekturno in
urbanistično oblikovanje v EUP. |
|
(6)
Enote urejanja prostora za odprti prostor obsegajo površine primarne
namenske rabe prostora K, G in V izven enot urejanja prostora za
naselja. |
|
|
|
|
|
3.2
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA NAMENSKO RABO PROSTORA (NAMEMBNOST) IN
POSEGE V PROSTOR |
|
|
|
48. člen |
|
(1)
Funkcija območij in površin je določena z dopustnimi dejavnostmi,
dopustnimi vrstami posegov v prostor. |
|
(2)
V skladu z usmeritvami za razporejanje dejavnosti in namensko rabo
prostora so vrste dejavnosti (namembnosti) in vrste posegov določene za
posamezno osnovno oz. podrobnejšo namensko rabo površin, ki se deli na: |
|
·
I. območja stavbnih zemljišč:
BC, BD, BT, CD, CDc, CDi, CU, Ee, IG, IGm, Oc, Or, Ov, PC, PO, SB, SK,
SKg, SS, T, ZK, ZP, ZS, ZD, |
|
·
II. območja kmetijskih
zemljišč: K1 in K2, |
|
·
III. območja gozdnih
zemljišč: G, |
|
·
IV. območja vodnih zemljišč:
VC, VI, |
|
·
V. območja drugih zemljišč: LN. |
|
|
|
3.2.1
Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine namenske rabe
prostora, ki so namenjene poselitvi
|
|
|
|
49. člen |
|
(1)
SS - STANOVANJSKE POVRŠINE so namenjene bivanju brez ali s
spremljajočimi dejavnostmi. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
bivanje – stanovanja, |
|
·
delo na domu brez prekomernih
vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje
samo), |
|
·
terciarne dejavnosti kot
dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez
prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje, |
|
·
kvartarne dejavnosti kot
dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja. |
|
(3)
Dopustne vrste posegov so: |
|
·
za obstoječe objekte so
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.a člen |
|
(1)
SB - STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE so namenjene občasnemu ali
stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih,
študentov in drugih socialnih skupin). |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
stanovanja,
|
|
·
storitvene dejavnosti brez
prekomernih emisij v okolje. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte so
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, |
|
·
novogradnje objektov, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.b člen |
|
(1)
SK - POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA so namenjene kmetijam z dopolnilnimi
dejavnostmi in bivanju.
|
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
stanovanja, |
|
·
kmetije (stanovanje kmetije
in kmetijska gospodarska poslopja), |
|
·
terciarne in kvartarne
dejavnosti, |
|
·
proizvodne dejavnosti, ki po
površini ne presegajo 250 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje,
locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta, (omejitev površine
ne velja za spremembo namembnosti obstoječih objektov v proizvodne
dejavnosti), |
|
·
šport in rekreacija. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte so
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.c člen |
|
(1)
SKg - POVRŠINE ZA GOSPODARSKA POSLOPJA so namenjene izključno za
gospodarska poslopja in pomožne objekte kmetije. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
kmetijstvo - nestanovanjske
kmetijske stavbe |
|
·
bivanje ni dopustno. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte so
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve. |
|
|
|
49.č člen |
|
(1)
CU - OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI so območja historičnega ali
novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih,
izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
terciarne dejavnosti |
|
·
kvartarne dejavnosti |
|
·
poslovni prostori (pisarne) |
|
·
bivanje/stanovanja |
|
·
tudi proizvodne dejavnosti
brez prekomernih vplivov in zunanjih deponij (npr. založništvo,
knjigoveštvo...) |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v dopustne dejavnosti, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.d člen |
|
(1)
CDi – POVRŠINE ZA IZOBRAŽEVANJE so namenjene izobraževanju ter
predšolski vzgoji. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
predšolsko varstvo oz. vzgoja |
|
·
vse vrste izobraževanja,
znanstveno in raziskovalno delo |
|
·
rekreacija |
|
·
socialno varstvo |
|
·
stanovanje za oskrbnika
stavbe. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v dopustne dejavnosti, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.e člen |
|
(1)
CDc - POVRŠINE ZA VERSKE DEJAVNOSTI so namenjene dejavnostim cerkve in
verskemu izobraževanju. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
dejavnosti cerkve |
|
·
versko izobraževanje. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v dopustne dejavnosti, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.f člen |
|
(1)
IG - GOSPODARSKE CONE so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
proizvodne dejavnosti
manjšega obsega in z manjšimi vplivi |
|
·
gradbeništvo |
|
·
servisi in storitvene
dejavnosti |
|
·
poslovni prostori k osnovni
rabi |
|
·
trgovina
|
|
·
gostinstvo za potrebe
gospodarske cone |
|
·
v območju bivanje ni
dopustno. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v dopustne dejavnosti, |
|
·
novogradnje objektov, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.g člen |
|
(1)
IGm - OBRTNE CONE so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim in bivanju. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
obrt, proizvodne dejavnosti z
manjšimi vplivi |
|
·
terciarne dejavnosti
|
|
·
delo na domu |
|
·
bivanje – stanovanja (ne
samostojno, samo skupaj z dejavnostjo) |
|
·
v območju niso dopustne
kmetije. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
dopustne spremembe
namembnosti obstoječih objektov v dopustne dejavnosti, |
|
·
dopustne novogradnje
objektov, novogradnje stanovanjskih objektov so dopustne le skupaj s
storitvami, proizvodnimi dejavnostmi, trgovino ali gostinstvom,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.h člen |
|
(1)
BT - POVRŠINE ZA TURIZEM so namenjene hotelom, bungalovom in drugim
objektom za turistično ponudbo in nastanitev. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
gostinstvo – nastanitev in
prehrana, |
|
·
storitve za potrebe
gostinstva/turizma, |
|
·
trgovina,
|
|
·
rekreacija, |
|
·
v območju niso dopustna
stanovanja razen za upravljalca stavbe. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano namensko
rabo, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.i člen |
|
(1)
BD - POVRŠINE DRUGIH OBMOČIJ so namenjene zlasti večjim nakupovalnim
centrom, sejmiščem, zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in
drugim podobnim dejavnostim.
|
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
gostinstvo – nastanitev in
prehrana |
|
·
trgovina in storitve
|
|
·
poslovni prostori (pisarne) |
|
·
sejmišče, zabavišče
|
|
·
dejavnosti rekreacije,
zabave, sprostitve |
|
·
v območju niso dopustna
stanovanja razen za upravljalca stavbe. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano namensko
rabo, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.j člen |
|
(1)
BC – ŠPORTNI CENTRI so športne površine in objekti, ki so namenjeni
športnim aktivnostim in športnim prireditvam. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
šport in rekreacija (objekti
in površine) |
|
·
gostinstvo, trgovina in
storitve ( kot dopolnitev osnovni dejavnosti) |
|
·
bivanje/stanovanje samo za
upravljalca/oskrbnika. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano namensko
rabo, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.k člen |
|
(1)
ZS - POVRŠINE ZA ODDIH REKREACIJO IN ŠPORT so namenjene oddihu,
rekreaciji in športom na prostem. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
šport in rekreacija na
površinah kot so: igrišča, igralni parki, golf, kamp; |
|
·
dejavnosti vezane na šport in
rekreacijo. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
ureditve rekreacijskih in
športnih površin, |
|
·
novogradnje samo manjših
objektov (kot so garderobe, sanitarije, shranjevanje opreme, recepcije v
kampih, ...) v funkciji povezani s športno- rekreacijsko dejavnostjo, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov),
|
|
·
postavitve spominskih
obeležij. |
|
|
|
49.l člen |
|
(1)
ZP - PARKI so namenjeni oddihu, igri in izboljšanju bivalnega okolja ter
obsegajo urejene zelene površine odprtega prostora naselja. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
oddih, igra in rekreacija na
javnih parkovnih površinah |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov,
|
|
·
dopustne ureditve parkovnih
in drugih javnih površin, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov), |
|
·
postavitve spominskih
obeležij. |
|
|
|
49.m člen |
|
(1)
ZK - POKOPALIŠČA, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na
umrle. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
pokopavanje |
|
·
trgovina in storitve kot
dopolnilna dejavnost pokopališču (npr. kamnoseštvo, cvetličarna) |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
|
·
dopustne novogradnje
objektov, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov), |
|
·
postavitve spominskih
obeležij. |
|
|
|
49.n člen |
|
(1)
ZD – DRUGE UREJENE ZELENE POVRŠINE, ki so namenjene zelenim pasovom z
zaščitno oziroma drugo funkcijo. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
rekreacijske dejavnosti. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
oporni zidovi, škarpe. |
|
|
|
3.2.2
Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine, ki so namenjene
gospodarski infrastrukturi |
|
|
|
50. člen |
|
(1)
Na območjih namenjenih gospodarski infrastrukturi (PC - površine cest,
PO –
ostale prometne površine , Ee -
površine za oskrbo z električno energijo, Ov - površine za oskrbo z
vodo, Oc - površine za čistilne naprave, Or - površine za zbiranje,
sortiranje in reciklažo odpadkov, T – območja telekomunikacijske
infrastrukture ) so dopustne namembnosti oz. dejavnosti v zvezi s
posamezno namensko rabo območja in tudi druge dejavnosti gospodarske
infrastrukture. |
|
(2)
V vseh območjih namenjenih gospodarski infrastrukturi so dopustne
naslednje vrste posegov:
|
|
·
za obstoječe objekte so
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov in naprav, |
|
·
novogradnje infrastrukturnih
objektov in naprav, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
postavitve spominskih
obeležij in urbane opreme, |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin. |
|
|
|
3.2.3
Prostorski izvedbeni pogoji na ostalih površinah osnovne namenske rabe |
|
|
|
51. člen |
|
(1)
Na območjih kmetijskih zemljišč (K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2
- druga kmetijska zemljišča so dopustne naslednje namembnosti oz.
dejavnosti: |
|
·
kmetijstvo. |
|
(2)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku in ob
pogojih 60. člena, |
|
·
agrarne operacije ter vodni
zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč v skladu z
zakonom o kmetijskih zemljiščih. |
|
·
začasne ureditve za potrebe
obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe
obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
·
gradbeno inženirski objekti
(skladno s CC–SI) - daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična omrežja)
komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi,
lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in
lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, vsi s pripadajočimi objekti
in priključki nanje |
|
·
postavljanje začasnih
objektov in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času
sezone: |
|
·
oder z nadstreškom,
sestavljen iz montažnih elementov, |
|
·
cirkus, če so šotor in drugi
objekti montažni, |
|
·
začasna tribuna za gledalce
na prostem, |
|
·
premični objekti za rejo
živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak,
premični zajčnik) |
|
·
postavljanje pomožne
kmetijsko-gozdarske opreme, ki ni grajena (npr. brajda, klopotec, kol,
količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti
ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade,
ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje,
zaščitna mreža) |
|
·
opazovalnica, to je
netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja
opazovalnica); |
|
·
rekonstrukcije občinskih in
državnih cest. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana
rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču,
kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi,
prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter
objektov gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste
treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste, |
|
·
dostopi do objektov, če gre
za objekt: |
|
·
ki ga je dopustno graditi na
kmetijskih zemljiščih, |
|
·
ki je prepoznan kot razpršena
gradnja ali |
|
·
ki ga je dopustno graditi na
površinah razpršene poselitve; |
|
·
raziskave podzemnih voda,
raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, |
|
·
mala vetrna elektrarna do
nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35,
razen v območjih ohranjanja narave (območja Natura 2000, ekološko
pomembna območja, zavarovana območja, naravne vrednote) in njihovih
območjih vpliva. Za umestitev male vetrne elektrarne do nazivne moči 1MW
je potrebno izdelati OPPN. Objekte se sme umeščati le na iz regionalnih
in občinskih cest vedutno neizpostavljene lokacije. OPPN mora obsegati
načrt krajinske ureditve. |
|
|
|
51.a člen |
|
(1)
Na območju gozdnih zemljišč (G – gozdna zemljišča) so dopustne naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
gozdarstvo in kmetijstvo, |
|
·
rekreacija, če ne spreminja
osnovne rabe in omogoča ohranjanje gozdne funkcije zemljišča. |
|
(2)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
krčitve gozdov do površine
0,5ha za ureditev kmetijskih površin; pred izvedbo krčitve je potrebno
dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije. |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku in ob
pogojih 60. člena, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave). |
|
|
|
51.b člen |
|
(1)
Na območju voda (VC – celinske vode, VI – območja vodne infrastrukture)
so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
ribištvo, ribogojstvo,
|
|
·
rekreacija. |
|
|
|
51.c člen |
|
(1)
Na območjih mineralnih surovin (LN- površine nadzemnega pridobivalnega
prostora) so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
raziskovanje, izkoriščanje in
sanacija nelegalnih kopov brez možnost nadaljnjega izkoriščanja
mineralnih surovin. |
|
(2)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave). |
|
|
|
3.2.4
Tolerance za obstoječe objekte glede namenske rabe površin |
|
|
|
52. člen |
|
(1)
Namembnost posameznega obstoječega objekta lahko odstopa od v OPN
določene dejavnosti na območju s podrobnejšo namensko rabo, če ima
obstoječi objekt pridobljeno namembnost z veljavnim gradbenim ali drugim
upravnim dovoljenjem. V tem primeru je dopustna nadaljnja raba – oz.
namembnost objekta v skladu s pridobljenim dovoljenjem tudi ob
rekonstrukciji oz. novogradnji kot nadomestni gradnji tega objekta. |
|
(2)
Nadaljnja raba – oz. namembnost objekta, rekonstrukcija, rušitev in
novogradnja kot nadomestitev obstoječega, je dopustna tudi za vse
obstoječe objekte zgrajene z gradbenim dovoljenjem oz. za obstoječe
objekte zgrajene pred letom 1967, kakor tudi za infrastrukturne objekte,
trase infrastrukturnih omrežij in naprave, ki zaradi pomanjkljivih
geodetskih podatkov niso prikazani v grafičnih prikazih OPN, ne glede na
grafično določeno namensko rabo v OPN. |
|
|
|
3.3
VARSTVENA OBMOČJA IN REZERVATI
|
|
|
|
53. člen |
|
(1)
Na varovanih in zavarovanih površinah kmetijskih zemljišč in gozdov, na
vodovarstvenih območjih, v območjih ohranjanja narave, varstva kulturne
dediščine ter v območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnih
omrežij in naprav, ki so določeni v grafičnih prikazih ali v področnih
predpisih in zakonih, so posegi in graditev objektov omejeni skladno z
veljavnimi predpisi. |
|
|
|
3.4
SKUPNI SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN
POSEGOV V PROSTOR |
|
|
|
54. člen |
|
(1)
Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje so določeni: |
|
·
s skupnimi splošnimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji za urbanistično, arhitekturno in
krajinsko oblikovanje ter |
|
·
s prostorskimi izvedbenimi
pogoji za oblikovanje drugih posegov v prostor. |
|
|
|
3.4.1
Skupni splošni prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično, arhitekturno
in krajinsko oblikovanje |
|
|
|
55. člen |
|
Odmiki |
|
(1)
Odmiki od parcelne meje naj na ulični strani sledijo obstoječi gradbeni
liniji, če je ta enovita oz. razpoznavna. |
|
(2)
Odmiki od parcelne meje so ob ulici lahko večji od predpisanih v primeru
rekonstrukcije ceste in nadomestne gradnje objekta, ko je treba
zagotoviti razširitev uličnega profila za izboljšavo varnosti. |
|
(3)
Pri lociranju objektov na strmih terasah je s povečanjem odmika od
parcelne meje zagotoviti minimalno osončenost bivalnih prostorov v nižje
ležečih stanovanjskih objektih. |
|
|
|
56. člen |
|
Višina objektov |
|
(1)
Pri določanju višine objektov je potrebno, poleg predpisanih dopustnih
višin za posamezne vrste objektov, upoštevati tudi vertikalni gabarit
naselja, dela naselja oz. zaselka tako, da novi objekti po višini ne
izstopajo iz celotne podobe naselja, dela naselja oz. zaselka. |
|
(2)
Dozidani ali nadzidani obstoječi objekti ter novi objekti morajo biti
oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi
objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega
volumna ne smejo bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih
objektov. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno. |
|
(3)
Odstopanja od določene kalkulativne višine objektov so možna samo v
primeru, da se upoštevajo določila 1. in 2. odstavka tega člena ter ob
pogoju, da se s tem ne povzroča negativnih vplivov na sosednje gradbene
parcele, kar je potrebno utemeljiti v projektni dokumentaciji. |
|
|
|
57. člen |
|
Etažnost objektov |
|
(1)
Etažnost objektov je določena za posamezne vrste objektov v določbah za
ureditvene enote. |
|
(2)
Objekti so lahko podkleteni z eno ali več kletnimi etažami. |
|
(4)
Površina kleti je lahko večja od zazidane površine pritličja stavbe. |
|
|
|
58. člen |
|
(1)
Oblika strehe z naklonom strešin je določena za posamezne ureditvene
enote in vrste objektov. |
|
|
|
59. člen |
|
Vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave |
|
(1)
Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki
pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. |
|
(2)
Dozidave in nadzidave objektov morajo biti skladne s stavbno maso,
oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. |
|
(3)
V primeru vzdrževalnih del, rekonstrukcij, dozidav in nadzidav na
spomenikih in objektih kulturne dediščine oziroma v območjih spomenikov
in kulturne dediščine je potrebno kulturnovarstveno soglasje. |
|
(4)
Sončnih zbiralnikov in fotovoltaičnih panelov ni dopustno postavljati
nad slemena streh. V ureditvenih enotah »d« in »x« na objektih z ravnimi
strehami morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki
se nameščajo. Sončni zbiralniki in fotovoltaični paneli morajo biti v
največji možni meri postavljeni tako, da so poravnani s strešino. |
|
(5)
Klimatskih naprav in zunanjih enot toplotnih črpalk ni dopustno
nameščati na ulične fasade objektov, razen če so te fasade izvedene
tako, da deli fasad zakrivajo instalacije in zunanjo enoto naprave. |
|
(6)
Utrditve dvorišč so dovoljene na vseh vrstah stavbnih namenskih rab. Na
vseh vrstah nestavbnih namenskih rab utrditve niso dovoljene. |
|
|
|
60. člen |
|
Nezahtevni in enostavni
objekti |
|
(1)
Namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov naj dopolnjuje namembnost
obstoječe pozidave oziroma naj ne bo v nasprotju z dejavnostmi, ki
jih dovoljuje namenska raba prostora, določena v prostorskem aktu in naj
osnovne namenske rabe prostora ne ovira. Enostavni in nezahtevni objekti
naj s svojo velikostjo, umestitvijo v prostor, konstrukcijo, materiali
ter drugimi oblikovnimi značilnostmi ne kvarijo splošnega videza
prostora in v prostoru ne izstopajo. V primeru dopolnitve obstoječe
pozidave naj z oblikovnimi značilnostmi ne odstopajo od že zgrajenih
objektov oziroma naj sledijo kvalitetnim lastnostim zgrajenih objektov. |
|
(2)
Če nezahteven ali enostaven objekt posega na območja varstev, varovanj
in ogroženih območij, je obvezna pridobitev soglasij pristojnih organov. |
|
(3)
Če se nezahtevni in enostavni objekti gradijo k osnovni stavbi, mora
biti stavba h kateri se gradijo, legalna. |
|
(4)
Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov se mora arhitekturno
zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Pri
načrtovanju naj se upošteva urbanistično in arhitekturno tradicijo
lokalnega graditeljstva oziroma značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih
reliefnih, klimatskih, ekoloških in kulturnih značilnosti krajine. |
|
(5)
Nezahtevni in enostavni objekti, ki se postavljajo na stavbnih namenskih
rabah, morajo biti odmaknjeni najmanj 4 m od javne površine, oziroma
najmanj 2 m od ostalih sosednjih parcel, manjši odmik je izjemoma
dopusten ob soglasju soseda oz. upravljalca javne površine. |
|
(6)
Nezahtevni in enostavni objekti, ki se postavljajo na nestavbnih
namenskih rabah, morajo biti odmaknjeni najmanj 4 m od sosedske parcelne
meje, manjši odmik je dopusten s soglasjem soseda. |
|
(7)
Enostavni in nezahtevni objeti brez volumna (tudi ograje, oporni zidovi
in portoni z zidovi) se tako na stavbnih kot na nestavbnih namenskih
rabah lahko gradijo na parcelno mejo s soglasjem soseda oz. upravljalca
javne površine
ter izkazano pravico graditi na obeh straneh parcelne meje.
V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi objekta na
parcelno mejo ne soglašata, je objekt lahko postavljen največ do
parcelne meje, na kateri se lahko gradi, vendar tako, da se z
nezahtevnim oz. enostavnim objektom ne posega na sosednje zemljišče.
|
|
(8)
Nezahtevni in enostavni objekti so lahko samostojno priključeni na
omrežja GJI, razen izjem, navedenih v tabeli 1 v prilogah k temu odloku. |
|
(9)
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov po posameznih namenskih rabah
so določene v tabeli 1 v prilogah k temu odloku. |
|
|
|
60.a člen |
|
Začasni objekti in druge
ureditve |
|
(1)
Začasni objekt je narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov,
namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu
skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne
ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja. |
|
(2)
Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil
zgrajen, najkasneje pa v šestih mesecih od postavitve objekta. Po
odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem
je bil zgrajen.
|
|
(3)
Začasni objekti nimajo samostojnih priključkov na GJI. |
|
(4)
Začasnih objektov ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni
bližini območja naravne vrednote. |
|
(5)
Začasni objekti se lahko gradijo na namenskih rabah S, C, I, B, Z, P, E,
O, K in G. Na kmetijskih zemljiščih se lahko postavljajo samo naslednji
začasni objekti oziroma začasne ureditve: |
|
·
oder z nadstreškom sestavljen
iz montažnih elementov, |
|
·
cirkus, če so šotor in drugi
objekti montažni, |
|
·
začasna tribuna za gledalce
na prostem, |
|
·
premični objekti za rejo
živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak,
premični zajčnik), |
|
·
opazovalnica, to je
netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica)
ter |
|
·
začasne ureditve za potrebe
obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe
obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
|
3.4.2
Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje drugih posegov v prostor |
|
|
|
61. člen |
|
(1)
Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s
tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na
ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe
peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce
(najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se prilagodi
ožini in lokalno zoža. |
|
(2)
Površine za pešce naj se urejajo v čim večji meri brez višinskih robov,
z enovito in zvezno površino, ki bo ugodna za peš hojo in za
funkcionalno ovirane osebe, površine tlakov naj bodo izvedene z
materiali oz. površinsko obdelavo proti drsenju. Stopnice in drugi
robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni tudi funkcionalno
oviranim osebam. |
|
(3)
Pri urejanju okolice objektov, javnih površin in infrastrukture mora
izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred
poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni
gradbeni material ter urediti okolico. |
|
(4)
Pri izvedbi se priporoča uporaba tradicionalnih gradbenih materialov. |
|
|
|
62. člen |
|
(1)
Ulična oprema in turistične oznake morajo biti postavljene tako, da ne
ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, pešcev in drugih udeležencev v
prometu, da ne zastirajo kakovostnih pogledov, da ne ovirajo prometa
interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. |
|
(2)
Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš, razen v
ureditvenih enotah »d« in »x«. |
|
(3)
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi morajo biti najmanj 2,2
m nad pločnikom oz. urejeno pohodno površino. |
|
(4)
Ulična oprema in turistične oznake v varovanih območjih kulturnih
spomenikov in dediščine morajo biti celostno oblikovane in postavljene
tako, da ne degradirajo lastnosti kulturnega spomenika ali
dediščine. |
|
|
|
63. člen |
|
(2)
Ograje ob kategoriziranih in nekategoriziranih občinskih cestah morajo
biti odmaknjene najmanj 0,5 m od parcelne meje oz. že izvedenega
vozišča, kolesarske steze ali pločnika. Visokodebelna vegetacija mora
biti odmaknjena 2 m od parcelne meje oz. že izvedenega vozišča,
kolesarske steze ali pločnika. |
|
(3)
Manjši odmik za ureditve iz prejšnjega odstavka tega člena je možen s
soglasjem upravljalca občinskih cest. |
|
|
|
64. člen |
|
(1)
Brežine, nasipi, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je
potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših
brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je potrebno uporabiti
take elemente ali zgraditi objekte za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo
zatravitev ali zasaditev z grmovnicami. |
|
(2)
Po izvedenih gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati
pred erozijo in ozeleniti. |
|
(3)
Podporni zidovi se praviloma izvedejo kot suhozidi. V primeru
zahtevnejše konstrukcije naj bodo betonski oporni zidovi obloženi z
avtohtonim kamnom ali arhitekturno oz. krajinsko oblikovani. |
|
(4)
Ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da na
parcelnih mejah ne bo višinskih razlik oz. bodo te čim manjše. Večje
višinske razlike se lahko izvedejo tudi z opornimi zidovi, če drugačne
rešitve niso možne. Ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih
parcelah morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na
nižje ležeče parcele. |
|
|
|
65. člen |
|
(1)
Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih
prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti
ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in
hudournikov. |
|
(2)
Z namenom ohranjanja krajinske slike je pri urejanju kmetijskih zemljišč
potrebno: |
|
·
ohranjati strukturiranost
agrarnih površin: v čim večji ohranjati pasove vegetacije, posamezna
debelejša drevesa in skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo, |
|
·
ohranjati krajinsko izrazite
gozdne robove, nove gozdne robove pa na novo zasaditi ali okrepiti, |
|
·
ohranjati reliefne in
površinske geomorfološke posebnosti. |
|
|
|
3.5
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA PARCELACIJO IN GRADBENE PARCELE |
|
|
|
66. člen |
|
(1)
Minimalna velikost gradbene parcele obsega stavbišče (zazidana površina
objekta) in funkcionalno zemljišče stavbe (objekta) za njegovo rabo. |
|
(2)
Velikost in oblika gradbene parcele morata glede na lastnosti
predvidenega objekta izpolnjevati prostorske izvedbene pogoje po tem
odloku (FZ, odmike od parcelnih mej, regulacijskih linij, število
parkirišč, manipulacijske površine, dvorišče ipd.) in pogoje, določene z
drugimi predpisi. |
|
|
|
3.6
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA IZRABO, URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO
OBLIKOVANJE |
|
|
|
67. člen |
|
(1)
Z ureditveno enoto so določeni prostorski izvedbeni pogoji za izrabo in
za urbanistično in arhitekturno oblikovanje. |
|
(2)
Ureditvene enote so poljudno poimenovane in v grafičnem delu označene z
malo črko v oglatem oklepaju. |
|
(3)
Ureditvene enote so: |
|
·
vj vaško jedro
(strnjena zazidava objektov v nizu z večjo stopnjo ohranjenosti in
prilagajanja) |
|
·
v vas
(strnjena zazidava prostostoječih objektov) |
|
·
e
enodružinska zazidava (zazidava prostostoječih objektov manjšega merila) |
|
·
b bloki
(zazidava prostostoječih objektov ali objektov v nizu srednjega merila) |
|
·
d dvoranski
objekti (prostostoječi ploščati objekti srednjega do velikega merila) |
|
·
x
svojstveno oblikovanje (pretežno družbene zgradbe, hotel.....) |
|
·
i
igrišča |
|
·
z zelene
površine |
|
·
0 ni
predpisan tip oblikovanja |
|
|
|
68. člen |
|
(1)
V vseh ureditvenih enotah lahko velikost obstoječega objekta ali izraba
posameznega zemljišča odstopa od prostorskih izvedbenih pogojev
določenih
s tem odlokom, če ima ta obstoječi
objekt velikost in izrabo določeno v veljavnem gradbenem ali drugem
upravnem dovoljenju, ali je zgrajen pred letom 1967. |
|
(2)
Za te obstoječe objekte je dopustna
sprememba namembnosti in tudi
novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta do enake površine in
vertikalnega gabarita. Objekt je lahko manjši. |
|
(3) Za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti obstoječega objekta ter
za novogradnjo kot nadomestitev obstoječega objekta do enake površine in
vertikalnega gabarita soglasje sosedov ni potrebno. |
|
|
|
69. člen |
|
UREDITVENA ENOTA VAŠKO
JEDRO (vj) |
|
(1)
V ureditveni enoti vaško jedro (vj) se mora arhitekturno oblikovanje
objektov in drugih posegov v prostor zgledovati po oblikovnih kvalitetah
krajevno značilne arhitekture. Pri načrtovanju naj se upošteva
urbanistično in arhitekturno tradicijo lokalnega graditeljstva oziroma
značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih, ekoloških
in kulturnih značilnosti krajine. |
|
(2)
Merila in pogoji za oblikovanje: |
|
·
odmiki: |
|
·
odmik objekta od meje
gradbene parcele je praviloma 4 m, |
|
·
manjši odmik je dopusten: |
|
·
v območjih ohranjanja
kulturne dediščine, |
|
·
v primeru značilne postavitve
objektov na parcelno mejo (vsaj 3 sosednji objekti so postavljeni na
parcelno mejo) v širini obstoječega niza, |
|
·
s soglasjem soseda. |
|
·
odmiki med objekti na isti
gradbeni parceli: objekti se lahko medsebojno stikajo, |
|
·
na območjih z določeno
gradbeno linijo je obvezna postavitev objektov na GL, obvezno je
ohranjanje sklenjenega niza objektov, |
|
·
tloris: osnovni stavbni
volumen samostojne stavbe naj ima razmerje stranic najmanj 2:3 |
|
·
višina stavb: |
|
·
do P+1+M (mansarda),
pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, razen na pobočju,
kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid mansarde
je lahko visok do 140 cm, |
|
·
stanovanjski objekti z
osnovnim prevladujočim stavbnim volumnom etažnosti P so v ureditveni
enoti vj prepovedani. |
|
·
višina gospodarskega poslopja
kmetije: max. 7,5 m od urejenega terena do kapi, |
|
·
na nagnjenem terenu je
največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri
etaže in mansarda (vidni del objekta nad terenom je lahko visok K+P+1+M) |
|
·
streha:
|
|
·
naklon 18°-25°, praviloma
dvokapnica nad osnovnim tlorisom, dopustne so tudi večkapnice, pri čemer
naj bo dvokapnica nad osnovnim - prevladujočim stavbnim volumnom, sleme
mora potekati v smeri niza hiš, vzporedno z ulico oz. v primeru
samostojnega objekta v smeri daljše stranice objekta. Strešine osnovne
strehe morajo imeti enak naklon, drugačen naklon je dopusten nad
arhitekturnimi elementi in na nestanovanjskih objektih: |
|
·
v primeru rekonstrukcije
obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim
oblikovanjem ali zasnovo objekta ali |
|
·
če funkcija objekta zahteva
širino objekta, ki presega 15 m; |
|
·
ravna streha je dopustna na
sekundarnih delih objekta do velikosti 40 % tlorisa osnovnega objekta,
nad vkopanim delom objekta, če je objekt v celoti ali delno vkopan pod
teren ali v primeru travnate strehe; |
|
·
strešna kritina: opečna
(korci) ali drug material s podobno drobno teksturo, odtenki opečno
rdeče barve, neodsevna. |
|
·
fasade: v svetlih zemeljskih
barvah. |
|
·
odprtine: pravokotnih oblik.
|
|
|
|
70. člen |
|
UREDITVENA ENOTA VAS (v) |
|
(1)
V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje objektov in
drugih posegov v prostor zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno
značilne arhitekture. |
|
(2)
merila in pogoji za oblikovanje: |
|
·
faktor zazidanosti (FZ) do
0,7 (30% dvorišče, 70% stavbišče) |
|
·
odmiki:
|
|
·
odmik objekta od meje
gradbene parcele je praviloma 4 m |
|
|
|
·
manjši odmik je dopusten: |
|
·
v območjih ohranjanja
kulturne dediščine, |
|
·
v primerih značilne
postavitve objektov na parcelno mejo (vsaj 3 sosednji objekti so
postavljeni na parcelno mejo) v širini obstoječega niza,
|
|
·
s soglasjem soseda. |
|
·
odmiki med objekti na isti
gradbeni parceli: objekti se lahko medsebojno stikajo, |
|
·
na območjih z določeno
gradbeno linijo je obvezna postavitev objektov na GL, obvezno je
ohranjanje sklenjenega niza objektov |
|
·
tloris: osnovni stavbni
volumen samostojne stavbe naj ima razmerje stranic najmanj 2:3, |
|
·
višina stavb: |
|
·
do P+1+M (mansarda),
pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, razen na pobočju,
kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid mansarde
je lahko visok do 140 cm, |
|
·
višina gospodarskega poslopja
kmetije: max. 7,5m od urejenega terena do kapi, |
|
·
na nagnjenem terenu je
največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri
etaže in mansarda (vidni del objekta nad terenom je lahko visok
K+P+1+M), |
|
·
streha: naklon 18-25,
praviloma dvokapnica nad osnovnim tlorisom, dopustne so tudi večkapnice,
pri čemer naj bo dvokapnica nad osnovnim - prevladujočim stavbnim
volumnom, sleme mora potekati v smeri niza hiš, vzporedno z ulico oz. v
primeru samostojnega objekta v smeri daljše stranice objekta. Strešine
osnovne strehe morajo imeti enak naklon, drugačen naklon je dopusten nad
arhitekturnimi elementi in na nestanovanjskih objektih: |
|
·
v primeru rekonstrukcije
obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim
oblikovanjem ali zasnovo objekta ali |
|
·
če funkcija objekta zahteva
širino objekta, ki presega 15 m, |
|
·
ravna streha je dopustna na
sekundarnih delih objekta do velikosti 40 % tlorisa osnovnega objekta,
nad vkopanim delom objekta, če je objekt v celoti ali delno vkopan pod
teren ali v primeru travnate strehe, |
|
·
strešna kritina: opečna
(korci) ali drug material s podobno drobno teksturo, v odtenkih opečno
rdeče barve, neodsevna. |
|
·
fasade: v svetlih zemeljskih
barvah. |
|
·
odprtine: pravokotnih oblik.
|
|
|
|
71. člen |
|
UREDITVENA ENOTA
ENODRUŽINSKA ZAZIDAVA (e) |
|
(1)
merila in pogoji za stanovanjske objekte: |
|
·
faktor zazidanosti (FZ) do
0,4 (60 % dvorišče, 40 % stavbišče) |
|
·
velikost gradbene parcele je
minimalno 450m2 |
|
·
odmiki:
|
|
·
praviloma 4 m od meje
gradbene parcele (velja za najbolj izpostavljeni del fasade), odmik 3 m
je dopusten za balkone in terase, |
|
·
manjši odmik od 4 m oziroma 3
m za balkone in terase je dopusten s soglasjem soseda; |
|
·
klet: |
|
·
v faktor zazidanosti se klet
ne šteje, če je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega
terena, |
|
·
etažnost in višina: |
|
·
do K+P+1+M, kolenčni zid
mansarde do 140 cm |
|
·
kletnih etaž je lahko več |
|
·
na nagnjenem terenu je
največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri
etaže in mansarda (vidni del objekta nad terenom je lahko visok
K+P+1+M), |
|
·
streha: priporočljiv naklon
18-25. |
|
·
kritina: neodsevna, odtenki
opečno rdeče barve, korec ali drug material s sorodno drobno teksturo; |
|
(2)
merila in pogoji za enostavne in nezahtevne objekte: |
|
Na gradbeni parceli je
dopustna postavitev enega enostavnega ali nezahtevnega objekta z
volumnom. |
|
|
|
72. člen |
|
UREDITVENA ENOTA BLOKI (b) |
|
(1)
Merila in pogoji za oblikovanje: |
|
·
faktor zazidanosti (FZ) 0,3 |
|
·
odmiki: 6 m od meje gradbene
parcele, manjši odmik (4 m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo
višino kapne lege oz. roba venca do 5 m nad urejenim terenom;
|
|
·
višina: največ P+3+M,
pritličje pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom,
|
|
·
dozidave vhodov so dopustne
za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki,
prostor za smeti ali kolesarnica ipd.); |
|
·
zasteklitve balkonov morajo
biti izvedene enotno za cel objekt. |
|
·
streha: svobodno oblikovanje. |
|
·
(2) Merila in pogoji za
enostavne in nezahtevne objekte: |
|
·
enostavne in nezahtevne
objekte je dopustno postavljati samo za skupne potrebe stanovalcev
bloka, ureditve površin za individualne potrebe niso dopustne. |
|
|
|
73. člen |
|
UREDITVENA ENOTA S
SVOJSTVENIM OBLIKOVANJEM (x) |
|
(1)
Arhitekturno oblikovanje v ureditveni enoti s svojstvenim oblikovanjem
je svobodno – svojstveno. Za ureditveno enoto s svojstvenim oblikovanjem
(x), ne veljajo skupna merila in pogoji za oblikovanje objektov in
posegov v prostor. |
|
(2)
Merila in pogoji za oblikovanje: |
|
·
odmiki: |
|
·
6 m od meje gradbene parcele,
odmik je lahko manjši s soglasjem soseda, |
|
·
manjši odmik (4 m) je
dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oz. roba venca
do 8 m nad urejenim terenom. Manjši odmik je dopusten tudi v območjih
ohranjanja kulturne dediščine in na območjih pokopališč (ZK), kjer so
objekti lahko z eno ali več stranicami postavljeni na parcelno mejo. Na
območju BT je manjši odmik od 4 m za nižje dele stavb izjemoma dopusten
ob soglasju soseda. |
|
·
streha: svobodno oblikovanje. |
|
·
kritina: neodsevna. |
|
(3)
V ureditveni enoti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi na
obstoječih objektih z elementi kulturne dediščine upoštevati oblikovne
značilnosti in kvalitete obstoječih objektov s svojstvenim oblikovanjem
ter jih dopolnjevati. |
|
(4)
Enote urejanja prostora, za katere je predvideno svojevrstno oblikovanje
in se urejajo z OPPN, morajo biti enotno in celostno oblikovane. Obvezna
je izdelava variantnih idejnih zasnov, v katerih se predvidi celostna
obdelava območja. Ustreznost variantnih rešitev presoja Občina Brda. |
|
|
|
74. člen |
|
UREDITVENA ENOTA DVORANSKI
OBJEKTI (d) |
|
(1)
Merila in pogoji za oblikovanje. : |
|
·
odmiki:
|
|
·
6 m od meje gradbene parcele,
odmik je lahko manjši s soglasjem soseda, |
|
·
manjši odmik (do 4 m) je
dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oz. roba venca
do 8 m nad urejenim terenom. Manjši odmik od 4 m je izjemoma dopusten ob
soglasju soseda. |
|
·
vertikalni gabarit znaša:
K+P+1 ali max. višina kapne lege oz. zgornjega roba venca do 10 m nad
urejenim terenom; |
|
·
poslovne stavbe (pisarne) naj
se postavijo bližje ulici ali odprtim javnim površinam, |
|
·
kritina: neodsevna. |
|
|
|
75. člen |
|
UREDITVENA ENOTA ZELENE
POVRŠINE (z) |
|
(1)
Ni posebnih meril in pogojev. |
|
|
|
76. člen |
|
UREDITVENA ENOTA IGRIŠČA IN
KAMPI (i) |
|
(1)
Merila in pogoji za urejanje travnatih igrišč (i): |
|
·
igralno polje naj bo
odmaknjeno od sosednje parcele najmanj 4m; glede na lokalne razmere je
izjemoma dopustno tudi manj ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča. |
|
(2)
Merila in pogoji za novogradnje manjših objektov v funkciji povezani s
športno- rekreacijsko dejavnostjo: |
|
·
višinski gabarit: P |
|
·
odmiki objekta od meje
gradbene parcele: praviloma 4 m, manjši odmik je možen ob soglasju
soseda, |
|
·
arhitekturno oblikovanje
skladno z določbami za ureditveno enoto (v). |
|
(3)
Merila in pogoji za urejanje turističnih kampov (i): |
|
·
ureditve za potrebe
kampiranja naj bodo odmaknjene od sosednje parcele najmanj 4 m; glede na
lokalne razmere je izjemoma dopustno tudi manj ob soglasju lastnika
sosednjega zemljišča, |
|
·
pri načrtovanju kampa se v
največji možni meri upošteva obstoječi teren in navezavo na okoliško
krajino, |
|
·
ureditve za potrebe
kampiranja se v največji možni meri prilagodi obstoječemu terenu, |
|
·
na območju kampov na meji z
odprto krajino je zaradi varovanja naravne krajine potrebna premišljena
izvedba krajinskih ureditev. |
|
|
|
3.7
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO |
|
|
|
3.7.1
Pogoji za prometno urejanje |
|
|
|
77. člen |
|
(1)
Ostale prometne površine (PO), ki so določene v grafičnem prikazu, so
namenjene ureditvi javnih parkirišč, razen v EUP, kjer je s posebnimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji dopustno umeščati tudi druge dejavnosti,
ki so v skladu s predpisom, ki določa podrobnejšo vsebino, obliko in
način priprave občinskega prostorskega načrta, dopustne na namenski rabi
PO. |
|
(2)
Varovana koridorja za cestne povezave (Kojsko, Dobrovo), ki sta določena
v grafičnem prikazu pomenita strateško načrtovano smer cestne povezave.
Natančen potek trase cestne povezave se določi po predpisanem postopku v
skladu z zakonom.
|
|
|
|
78. člen |
|
(prometni priključki) |
|
(1)
Priključki na državne in lokalne ceste morajo biti izvedeni tako, da se
pri tem zagotavlja prometna varnost. |
|
(2)
Dovoz na gradbeno parcelo naj se prvenstveno zagotavlja iz lokalnih
cest. Območja urejanja naj se na državne ceste priključujejo preko
združenih prometnih priključkov – križišč, ki morajo zagotavljati
predpisano varnost in tehnične zahteve.
|
|
(3)
Priključki na državne in lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene, morajo
biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine
državne oz. lokalne ceste. |
|
(4)
Priključevanje lokalnih na državne ceste ter izvajanje posegov ob
državnih cestah ne sme ogrožati varnosti prometa in stabilnosti državnih
cest. |
|
(5)
Meteorne vode iz dovozov morajo biti zajete na parcelni meji pred
priključkom na državno ali lokalno cesto, tako da meteorne vode ne
vplivajo na odvodnjavanje na cesti. Meteorne vode iz lokalnih cest ali
iz gradbenih parcel ne smejo biti odvajane v meteorno kanalizacijo
državne ceste in ne smejo negativno vplivati na odtočne razmere na
državni cesti. |
|
|
|
79. člen |
|
(odmiki od vozišča) |
|
(1)
V naseljih morajo biti objekti odmaknjeni od roba obstoječega vozišča
toliko, da je možna kasnejša rekonstrukcija ceste in ureditev pločnika.
Objekti ob kategoriziranih in nekategoriziranih občinskih cestah morajo
biti od roba vozišča odmaknjeni najmanj 2 m, razen v območjih ohranjanja
značilne vaške zazidave (etnološka dediščina), kjer se ohranja
tradicionalna strnjenost zazidave. |
|
(2)
Manjši odmik za ureditve iz prejšnjega odstavka tega člena je možen s
soglasjem upravljalca občinskih cest. |
|
|
|
80. člen |
|
(parkiranje) |
|
(1)
Parkirna mesta je potrebno zagotoviti na lastnem zemljišču, izjemoma se
parkirišča lahko zagotovijo na javnih površinah v dogovoru z občino, če
objekt oz. gradbena parcela leži v območju ohranjanja značilne vaške
zazidave (naselbinske dediščine) in potrebnih parkirišč ni možno
zagotoviti na gradbeni parceli ali lastnem zemljišču. |
|
(2)
Kadar na parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za
zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora
investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih
stavbnih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m in na katerih
je lastnikom, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova trajna
uporaba. Na namenski rabi SK se površina takšnih parkirnih mest šteje v
velikost funkcionalne parcele objekta, vendar le ob izkazanem lastništvu
investitorja. |
|
(3)
Za izračun potrebnega števila parkirišč glede dejavnosti oz. namembnosti
objekta veljajo naslednja merila: |
|
|
|
stanovanjske
stavbe |
2 PM/stanovanje |
počitniška
stanovanja |
2 PM/
stanovanje |
poslovni
prostori, uprava (pisarne) |
1 PM/30m² neto
površine |
poslovni
prostori, uprava delo s strankami |
1 PM/20m² neto
površine |
trgovina |
1 PM/30m²
koristne/prodajne površine oz. min. 2PM na posamezen
lokal/trgovino v
primeru posamične lokacije |
gostinstvo |
1 PM/4 sedeže
in najmanj 5PM na posamezen lokal in 1PM na eno nastanitveno
enoto oz. na 2-6
ležišč v gostinskem-nastanitvenem objektu z zmogljivostjo do
20 nastanitvenih enot oz. 0,8 PM na eno nastanitveno enoto v
gostinskem-nastanitvenem objektu z zmogljivostjo nad 20
nastanitvenih enot |
kino, kulturni
dom, gledališče |
1 PM/5-10
sedežev |
cerkev |
1 PM/10-20
sedežev |
športno
rekreacijska igrišča |
1 PM/250m² neto
površin igrišč in 1PM/10-15 |
obrt, storitve,
proizvodnja |
1 PM/50-70 m²
neto površine ali 1PM/3 zaposlene |
|
|
(4)
Pri objektih oz. prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5% parkirišč
urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oz. min. 1PM v primeru
posamične lokacije parkirišča. |
|
(5)
Parkirišča za potovalne kombije morajo biti opremljena s sanitarijami in
sanitarnim prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev. |
|
(6)
Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo,
tako da se prepreči neurejeno parkiranje. Fizične ovire naj bodo
izvedene z naravnim gradivom. |
|
|
|
3.7.2
Pogoji za komunalno opremljanje |
|
|
|
81. člen |
|
(1)
Komunalne ureditve (vodovodno omrežje in naprave, kanalizacija –
odvajanje in čiščenje fekalnih in meteornih vod) morajo biti izvedene na
način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in
zaščite. |
|
(2)
Med komunalno omrežje in naprave se štejejo tudi rastlinski čistilni
sistemi. |
|
(3)
Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras
podzemnih napeljav oz. vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati
tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oz. zasadi s
samoniklimi grmovnicami. |
|
(4)
Nadzemne komunalne objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne
na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih vaških ulicah).
Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v
območjih naravnih vrednot in kulturne dediščine niso dopustne. |
|
(5)
Trase in objekti obstoječe ter načrtovane komunalne infrastrukture so
varovane površine. Potrebne odmike za posege v prostor v bližini
obstoječe ali načrtovane infrastrukture določajo posamezni upravljalci
infrastrukture oz. občina. |
|
|
|
3.7.3
Pogoji za energetsko opremljanje |
|
|
|
82. člen |
|
(1)
Energetske ureditve (električno omrežje in naprave) morajo biti izvedene
na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in
zaščite. |
|
(2)
Nadzemne energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem
ne na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih vaških
ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh
objektov v območjih naravnih vrednot in kulturne dediščine niso
dopustne. Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smereh varovanih
pogledov. |
|
(3)
Trase in objekti obstoječe ter načrtovane energetske infrastrukture so
varovane površine. Potrebne odmike za posege v prostor v bližini
obstoječe ali načrtovane infrastrukture določajo pozamezni upravljalci
infrastrukture. |
|
(4)
Pri načrtovanju javne razsvetljave je upoštevati zmanjševanje negativnih
učinkov svetlobnega onesnaževanja na živalske vrste (npr. nočni metulji,
netopirji). Uporabljena naj bodo svetilna telesa, ki so v skladu z
Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
|
|
|
3.7.4
Pogoji za opremljanje s telekomunikacijskimi omrežji |
|
|
|
83. člen |
|
(1)
Pri graditvi objektov in naprav telekomunikacijskih omrežij je potrebno
upoštevati predpise s področja graditve objektov, predpise s področja
elektronskih komunikacij, predpise s področja elektromagnetnega sevanja
ter pogoje in merila tega odloka. |
|
|
|
3.7.5
Pogoji za odstranjevanje odpadkov |
|
|
|
84. člen |
|
(1)
Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena
na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino,
tako da je omogočeno enostavno čiščenje. |
|
|
|
3.8
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
|
|
85. člen |
|
(2)
Grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v
omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna
površina na njih. |
|
(3)
Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v
omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna
površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba
je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža
in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče,
parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska
površina in podobno. |
|
(4)
Na območjih grajenega javnega dobra so posegi v prostor dopustni pod
pogoji in s soglasjem upravljalca teh površin ali objektov. |
|
|
|
3.9
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA KULTURNE
DEDIŠČINE, VARSTVA OKOLJA, VARSTVA NARAVNIH DOBRIN, VARSTVA PRED
NESREČAMI |
|
|
|
3.9.1
Pogoji za ohranjanje narave |
|
|
|
86. člen |
|
(1)
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili lastnosti, zaradi
katerih so določena varovana območja narave (zavarovana območja, Natura
območja, naravne vrednote, ekološko pomembna območja), niso dopustni. |
|
(2)
Varstvo narave v Občini Brda je opredeljeno v Naravovarstvenih smernicah
za pripravo OPN (ZRSVN OE Nova Gorica, oktober 2008), ki so priloga
aktu. |
|
(3)
Za vsak poseg na območjih in vplivnih območjih varovanih območij narave
je potrebno pri pristojni službi za varstvo narave pridobiti
naravovarstveno soglasje. |
|
(4)
Na območjih habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih
vrst je pri posegih v prostor potrebno zagotavljati pogoje za njihovo
ohranitev. |
|
|
|
3.9.2
Pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
|
|
87. člen |
|
(1)
Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani
skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju
objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki,
vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine,
registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. |
|
(2)
Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem
načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s
področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih
spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). |
|
(3)
Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
|
(4)
Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista
dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja
kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco,
ki so nosilci teh vrednot. |
|
(5)
Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne
dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. |
|
(6)
Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
|
(7)
Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
|
(8)
Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne
elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del
projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in
izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom.
|
|
(9)
Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot
jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
|
(10)
Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni
varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in
so navedeni v tem členu.
|
|
Za registrirano stavbno
dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
|
·
tlorisna in višinska zasnova
(gabariti), |
|
·
gradivo (gradbeni material)
in konstrukcijska zasnova, |
|
·
oblikovanost zunanjščine
(členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno
pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
|
·
funkcionalna zasnova
notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
|
|
·
sestavine in pritikline,
|
|
·
stavbno pohištvo in notranja
oprema, |
|
·
komunikacijska in
infrastrukturna navezava na okolico, |
|
·
pojavnost in vedute (predvsem
pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih
itd.), |
|
·
celovitost kulturne dediščine
v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne
dediščine), |
|
·
zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za registrirano naselbinsko
dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
|
·
naselbinska zasnova
(parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
|
|
·
odnosi med posameznimi
stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota
objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene
linije, značilne funkcionalne celote), |
|
·
prostorsko pomembnejše
naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
|
|
·
prepoznavna lega v prostoru
oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
|
|
·
naravne in druge meje rasti
ter robovi naselja, - podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti,
oblike strešin, kritina), |
|
·
odnosi med naseljem in
okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
|
·
stavbno tkivo (prevladujoč
stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), |
|
·
oprema in uporaba javnih
odprtih prostorov, |
|
·
zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za registrirano kulturno
krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
|
|
·
krajinska zgradba in
prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane
sestavine), |
|
·
značilna obstoječa parcelna
struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z
obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
|
·
tradicionalna raba zemljišč
(sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), |
|
·
tipologija krajinskih
sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
|
|
·
odnos med krajinsko zgradbo
oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
|
|
·
avtentičnost lokacije
pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
|
·
preoblikovanost reliefa in
spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter
likovni elementi in |
|
·
zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za registrirano
vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
|
·
zasnova (oblika, struktura,
velikost, poteze), |
|
·
grajene ali oblikovane
sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
|
|
·
naravne sestavine (rastline,
vodni motivi, relief), |
|
·
podoba v širšem prostoru
oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne
podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
|
|
·
rastišče z ustreznimi
ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
|
|
·
vsebinska, funkcionalna,
likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije
in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
|
|
Za registrirano arheološko
najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne
poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s
kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred
posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali
spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je
predvsem:
|
|
·
odkopavati in zasipavati
teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi
gozdne vlake, |
|
·
poglabljati morsko dno in dna
vodotokov ter jezer, |
|
·
ribariti z globinsko vlečno
mrežo in se sidrati, |
|
·
gospodarsko izkoriščati
rudnine oziroma kamnine in |
|
·
postavljati ali graditi
trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti
nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
|
|
Izjemoma so dovoljeni
posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj
naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih
pogojev: |
|
·
če ni možno najti drugih
rešitev in |
|
·
če se na podlagi rezultatov
opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče
možno sprostiti za gradnjo. |
|
·
V primeru, da se območje
ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu
natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že
v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
|
Za registrirano memorialno
dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
|
·
avtentičnost lokacije,
|
|
·
materialna substanca in
fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
|
|
·
vsebinski in prostorski
kontekst območja z okolico ter vedute. |
|
Za drugo registrirano
dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
|
·
materialna substanca, ki je
še ohranjena, |
|
·
lokacija in prostorska
pojavnost, |
|
·
vsebinski in prostorski odnos
med dediščino in okolico. |
|
(11)
V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in
dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja
se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne
dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. |
|
(12)
Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o
občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine. |
|
Kulturnovarstveno soglasje
je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s
posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje
urejanja. |
|
Za kompleksne posege
oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti
konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev
kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave
konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom.
|
|
Če se upravičeno domneva,
da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in
obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno
poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno
s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas
predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo
raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine. |
|
(13)
Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se
štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve
objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov. |
|
(14)
Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega
spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine,
naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba
pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in
odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih
predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških
raziskav določi pristojna javna služba. |
|
(15)
Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
|
(16)
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke
ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in
o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. |
|
(17)
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi. |
|
(18)
Memorialna dediščina, znamenja oz. kapelice evidentirana v registru
kulturne dediščine, se varuje na izvorni (avtentični) lokaciji in v
okviru vplivnega območja, pri čemer naj se ohranja vsebinski in
prostorski kontekst varovanja. Sestavni del varovanja je tudi ohranjanje
značilnih kakovostnih pogledov na spomenik oz. lokacijo. |
|
(19)
Vaške šole, evidentirane v registru kulturne dediščine, se varuje tako,
da se ohranja celovitost in prepoznavnost šolskega kompleksa, dopustna
je obnova in tudi nova dejavnost v teh objektih v smislu celostnega
ohranjanja in razvoja kulturne dediščine ter njenega povezovanja s
sodobnim življenjem na tak način, da se ohrani bistvene kakovostne
lastnosti teh objektov, tudi dominantnost v prostoru in s tem povezan
zgodovinski spomin.
|
|
(20)
Briške domačije, evidentirane v registru kulturne dediščine, se varujejo
tako, da se ohranja celovitost in prepoznavnost celotnega kompleksa
stavb domačije, ne glede na lastništvo in spremenjeno rabo. Posamični
posegi in dopolnjevanje morajo biti skladni s celoto. |
|
(21)
Grad Dobrovo s parkom se ureja skladno s konzervatorskim načrtom. |
|
(22)
Stražni stolp v Plešivem se varuje skladno z odlokom o zavarovanju. |
|
(23)
Cerkve, evidentirane v registru kulturne dediščine, se varujejo tako, da
se ohranja dominantnost in prepoznavnost objekta v prostoru. Sestavni
del varovanja je tudi ohranjanje značilnih kakovostnih pogledov. |
|
(24)
Vila Vipolže s parkom se ureja skladno s konzervatorskim načrtom. |
|
|
|
3.9.3
Pogoji za varstvo okolja |
|
|
|
89. člen |
|
Varstvo tal pred
onesnaženjem |
|
(1)
Meteorne vode z utrjenih površin v naseljih se morajo odvajati v
ponikovalnice ali površinsko. Meteorne vode s cest in parkirišč je
potrebno odvajati preko peskolovov in lovilcev olj. |
|
(2)
Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam prehrane
in pijače, ki imajo urejen začasni priključek na vodovod ali pri svoji
dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti izveden začasen
priključek na kanalizacijo. |
|
|
|
90. člen |
|
Varstvo voda pred
onesnaženjem |
|
(1)
Vse vodne vire (zavarovane vodne vire, vodne vire z izdanimi vodnimi
dovoljenji in vse druge vodne vire) je treba varovati pred onesnaženjem
in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih
virov. |
|
(2)
Na vodovarstvenih območjih je potrebno dosledno upoštevati omejitve in
pogoje iz veljavnih predpisov o zavarovanju vodnih virov. |
|
(3)
Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno
priključiti na javno kanalizacijo za odvajanje odpadne vode in na
čistilno napravo za njeno čiščenje.
|
|
(4)
Do izgradnje omrežja in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih voda
ter na območjih, kjer gradnja javne kanalizacije ni predvidena, se
odvajanje in čiščenje odpadnih voda izvaja v skladu s prepisi s področja
odvajanja in čiščenja odpadnih voda. |
|
|
|
91. člen |
|
Varstvo zraka pred
onesnaženjem |
|
(1)
Pri graditvi objektov in urejanju površin je potrebno upoštevati
predpise s področja varstva zraka. |
|
(2)
Pri posameznih obstoječih virih onesnaženja zraka mora lastnik ali
upravljalec vira onesnaženja ukrepati in zagotoviti kakovost zraka v
skladu s področno zakonodajo.
|
|
|
|
92. člen |
|
Varstvo pred hrupom
|
|
(1)
Glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa so določene stopnje
varstva pred hrupom, ki zagotavljajo varovanje pred onesnaženjem okolja
s hrupom za posamezne površine. |
|
·
I. stopnja varstva pred
hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki
potrebujejo povečano varstvo pred hrupom; |
|
·
II. stopnja varstva pred
hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na
katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja
hrupa; |
|
·
III. stopnja varstva pred
hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na
katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje; |
|
·
IV. stopnja varstva pred
hrupom je določena za stavbe na površinah podrobnejše namenske rabe, na
katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi
povzročanja hrupa. |
|
(2)
Meje med III. in IV. območjem varstva pred hrupom so določene z mejami
med območji različne podrobnejše namenske rabe prostora, ki jih uvršamo
v območja III. in IV. stopnje varstva pred hrupom in sicer: |
|
|
|
Namenska
raba / Stopnja varstva pred hrupom |
III stopnja |
IV stopnja |
S – OBMOČJA
STANOVANJ |
SS
|
● |
|
SK
|
● |
|
SP |
● |
|
C – OBMOČJA
CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
CU
|
● |
|
CDi
|
● |
|
CDz |
● |
|
CDk
|
● |
|
CDo
|
|
● |
I – OBMOČJA
PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
|
|
IP |
|
● |
IG |
|
● |
B – POSEBNA
OBMOČJA |
BT
|
● |
|
Z – OBMOČJA
ZELENIH POVRŠIN |
ZS
|
● |
|
ZP
|
● |
|
ZV
|
● |
|
ZD
|
● |
|
ZK |
● |
|
O – OBMOČJA
OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
● |
A – POVRŠINE
RAZPRŠENE POSELITVE |
● |
|
K1 – NAJBOLJŠA
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
● |
K2 – DRUGA
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
● |
G – GOZDNA
ZEMLJIŠČA |
|
● |
VC – POVRŠINSKE
CELINSKE VODE |
|
● |
OO – OSTALA
OBMOČJA |
|
● |
|
|
(3)
Območij, ki sodijo v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje
poselitve ta akt ne določa. Posamezna območja poselitve lahko uvrsti v
II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve minister,
pristojen za okolje, na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije,
priložene k pobudi izhaja, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom,
ki v skladu z zakonodajo veljajo za takšno območje varstva pred hrupom.
Pobuda za takšno območje se pripravi na podlagi posebne študije ocene
hrupa v prostoru v postopku priprave sprememb in dopolnitev tega odloka
ali v postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za
takšno območje. |
|
(4)
V IV stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske
objekte varovati ali urejati pod pogoji za III stopnjo varstva pred
hrupom. |
|
(5)
Na meji med I in IV stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II in IV
stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV stopnjo
varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem
veljajo pogoji za III stopnjo varstva pred hrupom. Širina III. območja
varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je
lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali
ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na
II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev
hrupa, določene za to območje. |
|
(6)
V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne
povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne
vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom. |
|
(7)
V primeru, ko nivo hrupa v okolju z umestitvijo novih dejavnosti presega
dovoljeno raven za posamezno območje, je umestitev dopustna le, če je
moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv
vira hrupa ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo
presežene mejne ravni hrupa za območje. |
|
(8)
Pri umeščanju stanovanjskih območij in drugih dejavnosti v bližino
obstoječih virov hrupa je treba z načinom gradnje oziroma s
protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti ustrezen nivo hrupa za
predvidena območja. |
|
(9)
Pri gradnji novih objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v
varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati s
pasivno zaščito pred hrupom, z zaščito oken ali fasade. |
|
(10)
Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je treba zagotoviti ukrepe
varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot
posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri
prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi
preprečevanja širjenja hrupa v okolju. |
|
(11)
Upravljavec hitre ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred
hrupom za območja urejanja ob hitri cesti oziroma za območja spremenjene
rabe prostora znotraj njenega vpliva glede na že izvedene ukrepe zaščite
v sklopu njene izgradnje. |
|
|
|
93. člen |
|
Varstvo pred svetlobnim
onesnaženjem |
|
(1)
Postavitev naprave, ki z laserskim žarkom osvetljuje nebo ali pobočja,
ni dopustna. |
|
(2)
Pri osvetljevanju objektov je upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije
svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega
onesnaževanja okolja. |
|
(3)
Za javno razsvetljavo je uporabiti svetilke brez svetlobnega toka, ki
seva v nebo. Uporabljati je potrebno varčne žarnice. |
|
(4)
Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je potrebno prilagoditi
področni zakonodaji.
|
|
(5)
Za javno razsvetljavo naj se uporabijo svetilke, ki oddajajo toplo
svetlobo brez modre barve (barvna svetloba svetil naj bo 2700 K ali
manj). |
|
(6)
Osvetljevanje območij (razen cest) naj bo v času aktivnosti žuželk in
netopirjev (marec do oktober) omejeno na stopnjo osvetlitve, ki še
omogoča varno obratovanje, izven časa obratovanja naj se osvetljevanje
uredi s svetili na samodejni vklop/izklop. |
|
|
|
94. člen |
|
Varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem |
|
(1)
Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir
elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih
določa področna zakonodaja.
|
|
(2)
Viri elektromagnetnega sevanja so lahko: visokonapetostni transformator,
razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos
električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo,
radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt,
katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje. |
|
(3)
Novogradnja objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja ali
rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne
sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
|
(4)
Pred gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba
izdelati strokovno mnenje o elektromagnetnem sevanju načrtovanega
objekta, po gradnji objekta pa meritve elektromagnetnih sevanj. |
|
|
|
3.9.4
Pogoji za varstvo voda |
|
|
|
95. člen |
|
(1)
Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali
stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje. |
|
|
|
96. člen |
|
(1)
Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je
potrebno upoštevati priobalni pas vodotokov. |
|
(2)
V Brdih so vodotoki 2. reda. Zunanja meja priobalnega zemljišča na
vodotokih 2. reda je odmaknjena 5 m od meje vodnega zemljišča. |
|
(3)
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen
za dopustne izjeme po zakonu o vodah: |
|
·
gradnjo objektov javne
infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih
priključkov na javno infrastrukturo, |
|
·
gradnjo objektov grajenega
javnega dobra, |
|
·
za ukrepe, ki se nanašajo na
izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, |
|
·
za ukrepe, ki se nanašajo na
ohranjanje narave, |
|
·
gradnjo objektov, potrebnih
za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na
vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust
vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred
utopitvami v naravnih kopališčih, |
|
·
gradnjo objektov, namenjenih
varstvu voda pred onesnaženjem, |
|
·
gradnjo objektov, namenjenih
obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter
izvajanju nalog policije. |
|
·
na priobalnem zemljišču v
tlorisni širini 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje
priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja je
dovoljena tudi za gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na
podlagi vodnega soglasja. |
|
(4)
Obvodna vegetacija se ohranja. Odstranjevanje je možno le v primeru
izvajanja posegov v prostor iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
(5)
Pri posegih v vodna in priobalna zemljišča je potrebno zagotoviti, da v
vodotokih ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti. |
|
|
|
3.9.5
Pogoji za varstvo pred požarom |
|
|
|
97. člen |
|
(1)
Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati prostorske,
gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa
zagotavljati: |
|
·
pogoje za varen umik ljudi,
živali in premoženja, |
|
·
potrebne odmike med objekti
ali potrebno protipožarno ločitev, |
|
·
prometne in delovne površine
za intervencijska vozila, |
|
·
vire za zadostno oskrbo z
vodo za gašenje. |
|
|
|
3.9.6
Pogoji za varstvo pred plazovi in erozijo |
|
|
|
98. člen |
|
(1)
Pri načrtovanju posegov na plazljivih območjih je potrebno upoštevati
prepovedi in omejitve kot jih določajo predpisi s področja varstva
voda. Na plazljivem območju je prepovedano: |
|
·
zadrževanje voda, predvsem z
gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje
zemljišč, |
|
·
poseganje, ki bi lahko
povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, izvajati
zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo
podnožje zemljišča, |
|
·
krčenje in večja obnova
gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. |
|
(2)
Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati nestabilnost
tal in plazovitost terena ter s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi
ukrepi pri gradnji zavarovati zemljišče in objekte pred zdrsom zemljine
oz. pred plazovi. |
|
(3)
Z geomehanskimi raziskavami je potrebno preveriti tehnične možnosti za
graditev na labilnih tleh.
|
|
|
|
98. a člen |
|
(1)
Pri načrtovanju posegov na erozijskih območjih je potrebno upoštevati
prepovedi in omejitve kot jih določajo predpisi s področja varstva
voda. Na erozijskem območju je prepovedano: |
|
·
poseganje v prostor na način,
ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, |
|
·
ogoljevanje površin, |
|
·
krčenje tistih gozdnih
sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo
odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred
škodljivimi vplivi erozije, |
|
·
zasipavanje izvirov, |
|
·
nenadzorovano zbiranje ali
odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, |
|
·
omejevanje pretoka
hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje
ravnovesnih razmer, |
|
·
odlaganje ali skladiščenje
lesa in drugih materialov, |
|
·
zasipavanje z odkopnim ali
odpadnim materialom, |
|
·
odvzemanje naplavin z dna in
brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške
struge, |
|
·
vlačenje lesa. |
|
|
|
3.9.7
Pogoji za varstvo pred poplavami |
|
|
|
99. člen |
|
(1)
Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi, ki
imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. |
|
(2)
Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s
predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora.
Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je
sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav. |
|
(3)
Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti
in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih
ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis,
ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti
na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se
ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven
njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov
v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z
načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene
ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati
pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. |
|
(4)
Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili
določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na
obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in
stanje voda. |
|
(5)
Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na
poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in
dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih
določajo ti predpisi. |
|
|
|
3.9.8
Pogoji iz potresne varnosti |
|
|
|
100. člen |
|
(1)
Objekte je projektirati potresno varno. Upoštevati je potrebno podatke
iz karte potresne nevarnosti Slovenije - projektnih pospeškov tal za
povratno periodo 475 let in trdna tla Agencije RS za okolje. |
|
|
|
3.10
POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
|
|
|
102. člen |
|
(1)
Poleg splošnih skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, veljajo za spodaj
navedene enote urejanja prostora posebni prostorski izvedbeni pogoji. |
|
|
|
103. člen |
|
Terme Fojana - hotel,
depandanse, kopališče |
|
EUP: FOJ-10 BT |
|
(1)
Poleg določil za BT in (x) je pri razporeditvi in oblikovanju stavbnih
volumnov upoštevati razmerja v prostoru tako, da objekti hotela višinsko
ne preseže dominantnih zvonikov cerkva v Medani in Fojani, kar pomeni,
da je max. dopustna absolutna višina najvišje točke strehe objektov
190,30 mnm. |
|
(2)
Vertikalni gabarit ne sme v celoti izstopati iz obstoječega terena, del
objektov je integrirati v obliko obstoječe vzpetine, del stavbnega
volumna (3-4 hotelske etaže) se lahko dvigne nad najvišjo točko
obstoječega terena. Najvišja točka obstoječega terena je na koti 174,59
mnm. |
|
(3)
Pri urejanju parkirišč je potrebno zagotoviti najmanj 50% PM pod nivojem
terena ali pod nadstrešnicami ali ozelenjenimi pergolami. Pri urejanju
parkirišč na prostem kapacitete nad 20 vozil je potrebno posaditi 1
drevo na vsakih 6 PM. |
|
|
|
104. člen |
|
Rekreacijski park Vipolže
|
|
EUP: VIP-38 BC, VIP-40 BC |
|
(1)
Poleg določil za BC in (i) velja za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje objektov za potrebe rekreacije in športa ureditvena enota
(x): |
|
·
ob lokalni cesti je potrebno
zagotoviti pločnik, ki povezuje igrišča med seboj, |
|
·
pri urejanju večjih parkirišč
kapacitete nad 20 vozil je potrebno posaditi 1 drevo na min. 6 PM, |
|
·
vsi servisni prostori igrišč
naj se združijo v enotnem objektu ali ob morebiti izgradnji tribun pod
njimi. |
|
|
|
106. člen |
|
EUP: GON-18 BT, GON-18
|
|
(1)
Poleg določil za BT in (x) velja za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje objektov za potrebe turizma še: |
|
·
objekta morata biti izvedena
v paviljonskem tipu, |
|
·
pri urejanju večjih parkirišč
kapacitete nad 20 vozil je potrebno posaditi 1 drevo na min. 6 PM, |
|
·
objekt na enoti urejanja
GON-18 se mora skladno vklopiti v veduto na Gonjače in Šmartno, |
|
|
|
106. a člen |
|
EUP:
DOB-45 PC |
|
(1)
Poleg določil za PC velja še: |
|
·
Pri gradnjah in prostorskih
ureditvah se ne sme spreminjati kote terena. |
|
|
|
106. b člen |
|
EUP: BIL-11 K2, GON-28 K2, GON-29 K2, HRU-26 K2, KOJ-31 K2, SLČ-05 K2,
VED-24 K2 |
|
(1)
Poleg določil za , K2 velja še: |
|
·
Gozd na območju EUP je treba
izkrčiti in vzpostaviti kmetijsko zemljišče v 10-ih letih od začetka
veljave tega akta. |
|
|
|
106. c člen |
|
EUP: VIŠ-19 K1 |
|
(1)
Poleg določil za K1 velja še: |
|
·
Na območju je dovoljeno
parkiranje v času prireditev. |
|
|
|
106. č člen |
|
Obvoznica Kojsko |
|
EUP: BRE-05 PC, HUM-59 PC, KOJ-30 PC |
|
(1)
Poleg določil za PC velja še: |
|
·
V primeru poseganja v brežine
vodotoka je po končanih delih treba brežine zatraviti in zasaditi
z avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo. Premostitve vodotoka se
izvede na način, da se z oporniki ne posega v strugo vodotoka z
namenom ohranjanja obstoječe nivelete struge ter obstoječega pretoka.
Vzdolž celotne trase ceste je potrebno zagotoviti vse tehnične ukrepe za
preprečitev onesnaženja vodotoka. |
|
·
Odstranitev vegetacije naj se
izvede izven gnezditvenega obdobja za ptice (od 1. avgusta do 1.
februarja). |
|
|
|
106. d člen |
|
EUP: DOB-18 ZD |
|
(1)
Poleg določil za ZD velja še: |
|
·
Zelene površine je potrebno
urediti tako, da ureditve ne bodo poslabšale poplavnega stanja na
območju pobude. Ohraniti je potrebno obstoječe odtočne razmere, brez
umeščanja grajenih objektov in takšne urbane infrastrukture, ki bi
povzročale zmanjšanje odtoka vode in predstavljale oviro pri vračanju
vode v svojo strugo. |
|
·
Ureditev območja naj se
načrtuje in izvede na način, da se bo ohranil kar največji delež
travniških površin. |
|
|
|
106. e člen |
|
EUP: VKO-23 ZS |
|
(1)
Poleg določil za ZS velja še: |
|
· Ureditev
območja naj se načrtuje in izvede na način, da se bo ohranil kar
največji delež travniških površin.
·
Za utrditev površin potrebnih za izvajanje dejavnosti je potrebno
prednostno uporabiti mreže za utrjevanje zemlje. |
|
|
|
106. f člen |
|
EUP: VKŽ-08 PC, VKŽ-09 PC |
|
(1)
Poleg določil za PC velja še: |
|
·
Odstranitev vegetacije naj se
izvede izven gnezditvenega obdobja za ptice (od 1. avgusta do 1.
februarja). |
|
|
|
106. h člen |
|
EUP: KRA-13 SK |
|
(1)
Poleg določil za SK velja še: |
|
·
Ureditev območja in gradnja
objekta na parceli številka 318 k.o. Krasno naj se načrtuje in izvede
čim bližje zahodnemu robu območja stavbnih zemljišč.
|
|
|
|
106. i člen |
|
EUP: ŠMA-29 PO |
|
(1)
Poleg določil za PO velja še: |
|
·
Parkirišče mora biti urejeno
in zasajeno z drevesi. |
|
|
|
106. j člen |
|
EUP: VKŽ-01 BT |
|
(1)
Poleg določil za BT velja še: |
|
·
Območje se ureja z OPPN, v
okviru katerega bodo določena razmestitev, velikost in oblikovanje
objektov ter prostorskih ureditev, ki bo skladna z merilom prostora in
arhitekturnimi ter krajinskimi značilnostmi. |
|
·
|
|
106. k člen |
|
EUP: KZA-36 SK |
|
(1)
Poleg določil za SK velja še: |
|
·
Pred izdajo gradbenih
dovoljenj je treba na celotnem delu parcele št. 1188/1, k.o. Kozana, ki
ima opredeljeno namensko rabo K1, vzpostaviti kmetijska zemljišča. |
|
|
|
106. l člen |
|
EUP: SNO-04 SK |
|
(1)
Poleg določil za SK velja še: |
|
·
Pred izdajo gradbenih
dovoljenj je treba na delu parcele št. 1998, k.o. Kojsko, ki ima
opredeljeno namensko rabo K2, vzpostaviti kmetijska zemljišča. |
|
|
|
106. m člen |
|
EUP: SLA-01 SK |
|
(1)
Poleg določil za SK in vj pri gradnji veljajo še ti pogoji: |
|
·
Prepovedane so proizvodne
dejavnosti v kakršnikoli obliki. |
|
·
Sleme novih objektov mora
potekati vzporedno s slemeni severnega niza objektov v enoti SLA-02 ali
vzporedno s plastnico na mestu novega objekta. |
|
·
Tloris osnovnega stavbnega
volumna novih objektov mora imeti razmerje stranic najmanj 1:2. |
|
·
Streha je dvokapnica nad
osnovnim tlorisom, s slemenom po daljši stranici. Strešine osnovne
strehe morajo imeti enak naklon. Ravne strehe niso dopustne.
|
|
·
Strešna kritina so korci
opečno rdeče, neodsevne barve. Prepovedana je uporaba engobiranih
korcev. |
|
·
Širina napušča ne sme
presegati 40 cm. |
|
·
Barva fasade se smiselno
povzame po obstoječih kvalitetnih objektih v enoti SLA-02. |
|
·
Vse odprtine so pravokotne v
razmerju minimalno 1:2 in razporejene osno po fasadi.
|
|
·
Prepovedana je uporaba
neznačilnih arhitekturnih elementov, nelokalnih materialov ter vseh
imitacij. |
|
·
Ograje so lesene, vertikalne.
Prepovedana je uporaba betonskih stebričkov. |
|
·
Dostop do objekta je možno
urediti izključno po parceli 1855 k.o. Kožbana. |
|
·
Za gradnjo na enoti je
potrebno pri pristojni službi za varstvo kulturne dediščine pridobiti
projektne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno projektno
soglasje. Pogoji se opredeljujejo v skladu z oblikovnimi zahtevami za
kulturni spomenik Slapnik – vas (EŠD – 4760). |
|
·
Med novo zgrajenim objektom
in obstoječimi objekti naselja Slapnik se ohranja intenzivno zazelenjeni
pas. Ohranjajo se obstoječa drevesa in grmi na tem pasu.
|
|
|
|
106. n člen |
|
EUP: BRK-01 LN |
|
(1) Na območju je dopustno
samo raziskovanje mineralnih surovin. |
|
|
|
106. o člen |
|
EUP: POD-21 LN |
|
(1)
Na območju je dopustno samo sanacija brez možnosti nadaljnjega
izkoriščanja mineralnih surovin. |
|
|
|
106. p člen |
|
EUP: HRU-25 SK, HUM-62 SK |
|
(1)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
stanovanja, |
|
·
kmetije (stanovanje kmetije
in kmetijska gospodarska poslopja). |
|
(2)
Dopustne vrste posegov so: |
|
·
za obstoječe objekte so
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve. |
|
|
|
106. r člen |
|
EUP: POD-05 K1, BPK-07 K2 |
|
(1)
Na območju je dopustno šotorjenje. |
|
|
|
106. s člen |
|
EUP: DOB-08 IG |
|
(1) Dopustne so le
podzemne gradnje za potrebe širitve Vinske kleti Goriška Brda. |
|
|
|
3.11
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN |
|
|
|
106. š člen
EUP: POD-10 PO
(1) Dopustna je gradnja bencinskega servisa. |
|
|
|
107. člen |
|
(1)
Na območjih, za katera je predvidena izdelava OPPN, so do sprejetja
le-teh dopustne naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov ali delov objektov v okviru dopustnih dejavnosti
namenske rabe območja, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov glede na namensko rabo območja, |
|
·
gradnje in rekonstrukcije
infrastrukturnih omrežij in naprav. |
|
(2)
Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega
načrtovanja in da so skladni s predvidenimi ureditvami. |
|
|
|
108.
člen |
|
(1)
Območja OPPN – občinskih prostorskih podrobnih načrtov so prikazana v
grafičnem delu izvedbenega dela OPN. |
|
|
|
4
USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN |
|
|
|
4.1
GEOINFORMACIJSKA PODPORA ZA ODLOČANJE |
|
|
|
109. člen |
|
(1)
Občina bo: |
|
·
zagotavljala informacijske
osnove o stanju in razmerah v prostoru, |
|
·
zagotavljala informacijske
osnove o razvojnih težnjah - interesih, ki bodo omogočale ocenjevanje
učinkovitosti usmeritev in določil iz OPN, |
|
·
zagotovila spremljanje
uresničevanja v OPN določenih usmeritev, |
|
·
ugotavljala uresničevanje
potreb in usmeritev ter objavljala rezultate spremljanja. |
|
(2)
Na osnovi spremenjenih okoliščin in potreb, ki jih bo občina ugotovila s
spremljanjem uresničevanja OPN, bo občina dopolnjevala OPN in/ali IPN. |
|
|
|
4.2
MERILA ZA ODSTOPANJE OD OPN
|
|
|
|
110. člen |
|
(1)
Zaradi nepopolnih, ne dovolj natančnih in neskladnih podatkov o stanju v
prostoru (neskladnost katastrskih načrtov in stanja v prostoru ter
zaradi pomanjkljivih evidenc), tehnično ni mogoče z zadostno mero
natančnosti dokončno opredeliti razmejitve nekaterih površin, za katere
veljajo usmeritve v OPN in določbe prostorskih izvedbenih pogojev.
Občina dopušča odstopanja od grafičnih prikazov v OPN in določa način
presojanja posegov v prostor v takih območjih. |
|
(2)
Z OPN občina določa tolerance glede posameznih grafičnih prikazov OPN: |
|
·
ceste so prikazane po
parcelah digitalnega katastrskega načrta; v območjih, ki mejijo na ceste
je pri poseganju v prostor potrebno vključevanje pristojnih inštitucij
za upravljanje s cestami, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru
presojajo o sprejemljivosti posameznih posegov v prostor, |
|
·
glede velikosti stavbnih
zemljišč so dopustna manjša odstopanja od grafično določenih meja za
določitev gradbene parcele k obstoječemu objektu. |
|
(3)
V OPPN se usmeritve iz OPN podrobneje določijo v smislu meril in pogojev
za urejanje. Pri podrobnejšem določanju razmejitev, meril in pogojev v
OPPN so dopustna odstopanja (tolerance) od razmejitev in usmeritev v OPN: |
|
·
glede namembnosti površin v
območjih, ki niso namenjena poselitvi so dopustna večja odstopanja za
posege, ki ne predstavljajo trajno spremembo prostora in njegove rabe,
saj je z namensko rabo v OPN določena pretežna namembnost površin,
odstopanje naj na prostorsko zaključenem območju ne presega 2 ha, |
|
·
glede meja OPPN so dopustna
manjša odstopanja, kadar je potrebno v okviru OPPN urediti tudi prometno
ali drugo infrastrukturo in je ureditev le tega primernejša z istim OPPN
v istem postopku, sprememba območja urejanja sme biti izključno povezana
s predmetom urejanja OPPN, povečave območja za potrebe zazidave ali
drugih ureditev niso dopustne. |
|
|
|
4.3
KRITERIJI ZA DOPOLNJEVANJE OPN |
|
|
|
111. člen |
|
(1)
Pri spreminjanju in dopolnjevanju OPN se ne bo odobravalo predlogov za
dopolnitev:
|
|
·
ki bodo v nasprotju z
osnovnimi cilji in usmeritvami občinskega prostorskega načrta, |
|
·
ki bodo negativno in
prekomerno vplivali na okolje, bivalne in delovne razmere,
|
|
·
ki bodo prekomerno povečevali
prometne obremenitve v območjih s slabim prometnim omrežjem, s
turistično razvojno usmeritvijo, s poudarjenim varstvom naravnih vrednot
in kulturne dediščine, |
|
·
ki bodo s svojo dejavnostjo,
lego in oblikovanjem (velikostjo) predstavljali potencialno
razvrednotenje obstoječih kvalitet prostora in okolja. |
|
|
|
5
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
112. člen |
|
(1)
S sprejetjem OPN Občine Brda prenehajo veljati: |
|
PROSTORSKI PLANSKI AKTI |
|
·
Prostorske sestavine
dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Nova Gorica za obdobje
1986-1990, spremembe in dopolnitve 1989 in 1993 (Uradno glasilo občin
Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št.7/87, 3/90 in 1/93) in spremembe
in dopolnitve za območje Občine Brda (Uradno glasilo, 4/99, 2/00, 4/93
in 9/04) in |
|
PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI |
|
·
Odlok o splošnih prostorskih
ureditvenih pogojih za posege v prostor v Občini Nova Gorica (Uradno
glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št.9/87, 11/87) in
spremembe in dopolnitve (Uradno glasilo, št. 1/05). |
|
|
|
113. člen |
|
(1)
Uradno začeti postopki izdaje gradbenih dovoljenj se nadaljujejo in
končajo po prostorskih izvedbenih aktih, ki so veljali do uveljavitve
OPN. |
|
|
|
114. člen |
|
(1)
OPN občine Brda je na vpogled na občini Brda in na internetnem portalu
www.brda.si. |
|
|
|
115. člen |
|
(1)
Določbe odloka o OPN se pojasnjuje na podlagi obrazložitve odloka, ki je
sestavni del prostorskega akta. |
|
(2)
Strokovna pojasnila o prostorskem aktu daje pristojna strokovna služba
občine Brda.
|
|
(3)
Uradne razlage odloka o prostorskem aktu sprejema občinski svet. |
|
|
|
116. člen |
|
(4)
Ta odlok začne veljati 15 dan po objavi odloka v Uradnem glasilu
slovenskih občin«.
PRILOGA:
Tabela 1:
Prostorski izvedbeni pogoji za nezahtevne
in enostavne objekte
|
|
Občinski svet Občine Brda je na podlagi 2.
točke 11. člena, 38. in 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
((Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in
14/15 – ZUUJFO)) ter v skladu s 18. členom
Statuta Občine Brda
(Uradno glasilo slovenskih občin 26/2017) na 25. redni seji dne
12. 9. 2017 sprejel |
|
|
|
ODLOK |
|
O SPREMEMBAH IN
DOPOLNITVAH OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE BRDA |
|
|
|
1. člen |
|
(1) Besedilo Odloka o
občinskem prostorskem načrtu (Uradno glasilo slovenskih občin, 9/11) se
v celoti nadomesti z besedilom: |
|
»Na podlagi 52. člena
zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št.33/07,
70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in v skladu s 18.
členom Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin 26/2017) je
Občinski svet Občine Brda na svoji 25. redni seji dne 12. 9. 2017
sprejel |
|
|
|
ODLOK |
|
O OBČINSKEM PROSTORSKEM
NAČRTU |
|
OBČINE BRDA |
|
|
|
1.
UVODNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
(1)
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Brda (v
nadaljevanju: OPN Občine Brda).
|
|
(2)
OPN Občine Brda je potrdil Minister s sklepom št. 35016-90/2008/65 z dne
9.3.2011. |
|
|
|
2. člen |
|
(1)
Občinski prostorski načrt (OPN) je prostorski akt Občine Brda, ki določa
usmeritve za urejanje prostora ter prostorske izvedbene pogoje za
načrtovanje posegov v prostor. |
|
|
|
3. člen |
|
(1)
OPN Občine Brda vsebuje: |
|
·
besedilo odloka o OPN |
|
·
grafične prikaze strateškega dela OPN v
merilu 1:50.000: |
|
·
zasnova prostorskega razvoja, list
0-01 |
|
·
zasnova gospodarske javne
infrastrukture, list 0-02 |
|
·
usmeritev za razvoj poselitve in za
celovito prenovo, list 0-03 |
|
·
usmeritev za razvoj v krajini, list
0-04 |
|
·
usmeritev za določitev namenske rabe
prostora, list 0-05 |
|
·
okvirna območja naselij, list 0-06 |
|
·
grafične prikaze izvedbenega dela OPN: |
|
·
Pregledna karta občine z
razdelitvijo na liste, M 1:50.000, |
|
·
Pregledna karta občine s
prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne
infrastrukture, M 1:50.000, |
|
·
Prikaz območij enot urejanja
prostora, osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih
izvedbenih pogojev, M 1:5.000, |
|
·
Prikaz območij enot urejanja
prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture, M 1:5.000, listi. |
|
(2)
OPN Občine Brda ima naslednje priloge: |
|
·
obrazložitev in utemeljitev
prostorskega akta, |
|
·
izvleček iz državnega
strateškega prostorskega načrta, |
|
·
prikaz stanja prostora, ki
vsebuje: |
|
•
tekstualni del in |
|
•
grafični del,
|
|
·
strokovne podlage, na katerih
temeljijo rešitve prostorskega akta, |
|
·
mnenja nosilcev urejanja
prostora, |
|
·
povzetek za javnost in |
|
·
okoljsko poročilo. |
|
(3)
Digitalna vsebina OPN Občine Brda obsega digitalne datoteke posameznih
sestavin grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo
analogni obliki OPN. Digitalni grafični prikazi so izdelani in prikazani
na geodetski podlogi digitalnega katastrskega načrta v natančnosti
merila 1:5000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo.
Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo
prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki, MOP 6.10.2008. |
|
|
|
4. člen |
|
(1)
Odlok OPN Občine Brda vsebuje naslednje določbe: |
|
1.Uvodne določbe |
|
2.Strateški del OPN Občine
Brda |
|
2.1
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine: |
|
2.1.1
Stanje in razmere kot izhodišče za OPN |
|
2.1.2
Razvojne potrebe |
|
2.1.3
Medsebojni vplivi |
|
2.1.4
Cilji |
|
2.2
Zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikaz na karti 0-01) |
|
2.2.1
Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij |
|
2.2.2
Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti |
|
2.2.3
Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji |
|
2.2.4
Druga za občino pomembna območja |
|
2.3
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega
javnega dobra (grafični prikaz na karti 0-02) |
|
2.3.1
Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje |
|
2.3.2
Zasnova prometnega omrežja |
|
2.3.3
Zasnova oskrbe s pitno vodo |
|
2.3.4
Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod
|
|
2.3.5
Zasnova energetske oskrbe |
|
2.3.6
Zasnova omrežja zvez |
|
2.3.7
Zasnova ravnanja z odpadki |
|
2.4
Usmeritve za prostorski razvoj občine (grafični prikaz na karti 0-03 in
0-06) |
|
2.4.1
Okvirna območja naselij in območij razpršene poselitve |
|
2.4.2
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
|
|
2.4.3
Pričakovani in načrtovani razvoj |
|
2.5
Usmeritve za razvoj v krajini (grafični prikaz na karti 0-04) |
|
2.5.1
Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
|
2.5.2
Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
območja zaščite in reševanja, območja in objekti za potrebe obrambe |
|
2.5.3
Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in
vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti |
|
2.6
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (grafični prikaz na karti
0-05) |
|
2.7
Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje |
|
2.8
Usmeritve za urejanje prostora z OPPN |
|
3.Izvedbeni del OPN Občine
Brda |
|
3.1
Splošne določbe |
|
3.2
Prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo prostora (namembnosti,
vrste posegov) |
|
3.2.1
Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine namenske rabe
prostora, ki so namenjene poselitvi |
|
3.2.2
Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine, ki so namenjene
gospodarski javni infrastrukturi |
|
3.2.3
Prostorski izvedbeni pogoji na ostalih površinah osnovne namenske rabe |
|
3.2.4
Tolerance za obstoječe objekte glede namenske rabe površin |
|
3.3
Varstvena območja in rezervati |
|
3.4
Skupni splošni prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje posegov v
prostor |
|
3.4.1
Skupni splošni prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično, arhitekturno
in krajinsko oblikovanje |
|
3.4.2
Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje drugih posegov v prostor |
|
3.5
Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo in gradbene parcele |
|
3.6
Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo, za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje |
|
3.7
Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo |
|
3.7.1
Pogoji za prometno urejanje |
|
3.7.2
Pogoji za komunalno opremljanje |
|
3.7.3
Pogoji za energetsko opremljanje |
|
3.7.4
Pogoji za opremljanje s telekomunikacijskimi omrežji |
|
3.7.5
Pogoji za odstranjevanje odpadkov |
|
3.8
Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro |
|
3.9
Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne
dediščine, varstva okolja, varstva naravnih dobrin, varstva pred
nesrečami |
|
3.9.1
Pogoji za ohranjanje narave |
|
3.9.2
Pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
3.9.3
Pogoji za varstvo okolja |
|
·
Varstvo
tal pred onesnaženjem |
|
·
Varstvo
voda pred onesnaženjem |
|
·
Varstvo
zraka pred onesnaženjem |
|
·
Varstvo
pred hrupom |
|
·
Varstvo
pred svetlobnim onesnaženjem |
|
Varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem |
|
3.9.4
Pogoji za varstvo voda |
|
3.9.5
Pogoji za varstvo pred požarom |
|
3.9.6
Pogoji za varstvo pred plazovi |
|
3.9.7
Pogoji za varstvo pred poplavami |
|
3.9.8
Pogoji iz potresne varnosti |
|
3.10
Posebni prostorski izvedbeni pogoji |
|
3.11
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN |
|
4. Usmeritve za
uresničevanje OPN |
|
4.1 Geoinformacijska
podpora za odločanje |
|
4.2 Merila za
odstopanje od OPN |
|
4.3 Kriteriji za
dopolnjevanje OPN |
|
5. Prehodne in končne
določbe |
|
Priloga: |
|
Tabela 1: DOPUSTNOST
POSTAVITVE NEZAHTEVNIH IN ENOSTAVNIH OBJEKTOV |
|
|
|
2.
STRATEŠKI DEL OPN OBČINE BRDA |
|
|
|
2.1
IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE |
|
|
|
5. člen |
|
2.1.1
Stanje in razmere kot izhodišče za OPN |
|
(1)
Območje občine Brda s 5700 prebivalci na 72km2 sodi med manjše slovenske
občine. Povprečna gostota je 98 prebivalcev/km2, z velikimi razlikami
med poseljenostjo Zgornjih Brd, kjer je gostota 13,9 preb/km2 in
Spodnjih Brd z 102,6 prebivalcev/km2. |
|
(2)
Nizko flišno gričevje Goriških Brd je razcepljeno v več proti jugu in
Furlanski nižini nagnjenih širokih slemen, ki pod vplivom sredozemskega
podnebja in rodovitne prsti nudijo dobre pogoje za vinogradništvo in
sadjarstvo. Na severu preidejo Brda preko slemena med Sabotinom in
Korado v flišno Kambreško hribovje, ki se strmo spušča v Spodnjo Soško
dolino. Zgornja Brda so višji reliefno razgiban svet (400-450m nm) z
naselji okoli Kožbane, Spodnja Brda pa prehajajo od Kojskega (249m nm),
Šmartnega (262m nm), Cerovega (233m nm), preko Nebla, Medane in Kozane
(160-180m nm ) v Prevalsko podolje (57m nm). Sem se stekajo dolinice rek
Birše, Oblenča in Reke. Krajino zaznamujejo tudi erozijsko delovanje
ostalih rečic in potokov: Korena, Kožbanjščka, Vedrijanščka, Imenjščice,
Pevmice in drugih. Goriška Brda so najsevernejše submediteransko območje
v Sloveniji s povprečno 1500mm padavin na leto, poletja so vroča in suha
z značilnimi poletnimi nevihtami. Kar 217 dni na leto je temperatura nad
10 st.C. Zgornja Brda so pretežno gozdnata (čez 60%), s sestoji hrasta,
robinije in gabra, v Spodnjih Brdih pa prevladujejo kmetijska zemljišča. |
|
(3)
Brda so kot obmejna pokrajina stoletja dolgo predstavljala del zahodne
etnične meje s sosednjimi Furlani. Enotno pokrajino je po 2.svetovni
vojni prizadela politična razdelitev med dve državi in šele leta 1985
zgrajena »Osimska cesta« čez Sabotin in italijansko ozemlje je odpravila
prometno odrezanost Brd od bližnje Nove Gorice. S to cestno povezavo je
bila odpravljena največja ovira hitrejšemu gospodarskemu razvoju
Goriških Brd. |
|
(4)
Po pristopu Slovenije v Evropsko zvezo in v šengensko območje svobodnega
pretoka ljudi, blaga in storitev so se Brda odprla proti Furlaniji.
Prometna povezanost se je s tem za Brda bistveno izboljšala. Pričakovati
je povečan promet z Italijo, kar bo vplivalo tudi na nadaljnji
gospodarski razvoj Brd. Osnovne regionalne prometne povezave Brd s
sosednjimi območji so: Nova Gorica po Osimski Sabotinski cesti, Kanal
preko Plav, Tolmin preko Korade, Gorica iz Vipolž, Krmin iz Nebla in
Čedad iz Golega brda. |
|
(5)
Občina Brda sodi med pretežno kmetijska podeželska območja, kjer so
vinogradništvo z vinarstvom in sadjarstvo primarne dejavnosti. Spodnja
Brda so kmetijsko razvitejša in imajo razvit učinkovit tržni pristop.
Zgornja Brda so zaradi težjih pogojev za kmetovanje redkeje naseljena in
so demografsko ogrožena. |
|
(6)
Tradicionalni poselitveni vzorec v Brdih so tvorile strnjene gručaste
vasi na grebenih in manjši zaselki na stranskih grebenih. Po potresu
leta 1976, ki je prizadel Soško dolino in Brda, se je ta vzorec znatno
porušil. Graditelji pri popotresni obnovi niso upoštevali tradicionalnih
oblik pozidave v strnjenih naseljih in zaselkih, kar je zidavo močno
razpršilo po prostoru. |
|
(7)
Za Spodnja Brda je značilna slemenska poselitev. Poselitveni vzorec
tvorijo stara jedra vasi in razširjena novejša poselitev po glavnih
briških slemenih ter posamezni zaselki in razložena na manjših stranskih
grebenih. V Zgornjih Brdih so značilna manjša gručasta naselja in
zaselki. |
|
|
|
6. člen |
|
2.1.2
Razvojne potrebe
|
|
(1)
Pomembnejši razvojni interesi lokalne skupnosti so zagotavljanje
prostorskih možnosti za gospodarski razvoj, razvoj vinogradništva in
sadjarstva ter drugih panog kmetijstva, za razvoj turizma in
izboljševanje standarda bivanja. |
|
(2)
Razvoj turizma je v prihodnjem razvojnem obdobju pričakovati tudi na
področju hotelskega, termalnega turizma, na rekreaciji povezani s
turizmom in drugih vejah turizma, ki doslej niso bile prisotne v Brdih. |
|
(3)
Med osnovne razvojne potrebe sodi tudi urejanje in izboljšanje
infrastrukturnih omrežij in naprav, predvsem kanalizacijskega omrežja s
čistilnimi napravami in oskrbe s pitno vodo z novim vodnim virom. |
|
(4)
Drugi razvojni interesi občine so še zagotavljanje stavbnih zemljišč za
krajevne potrebe, ter nova določitev površin za vinogradništvo kot
krčitev gozdnih površin in zmanjšanje dosedanjih stavbnih zemljišč. |
|
(5)
Državni in regionalni razvojni interes na območju občine Brda je
zagotavljanje prometne povezanosti s sosednjimi občinami Novo Gorico in
Kanalom ob Soči ter s sosednjo državo Italijo. |
|
|
|
7. člen |
|
2.1.3
Medsebojni vplivi
|
|
(1)
Odprtost državne meje bo vplivala na povečanje prometnih tokov z
Italijo, kasneje pa tudi na intenzivnejši gospodarski razvoj.
Pričakovati je tudi povečan interes za graditev in bivanje na območju
Brd. Načrtovani razvoj Brd je zmeren in ne bo imel vplivov na sosednja
območja. |
|
|
|
8. člen |
|
2.1.4
Cilji |
|
(1)
Cilj dolgoročnega razvoja občine je uravnotežen gospodarski, prostorski
in socialni razvoj z zmernim razvojem poselitve, družbene infrastrukture
in ob stalnem negovanje kulturne krajine, z ustvarjanjem takšnih pogojev
gospodarjenja na kmetijah, da se bo ohranjala dejavnost in demografska
slika ter s tem prepoznavnost krajine Goriških Brd v širšem slovenskem
in evropskem prostoru. |
|
(2)
Nadaljnji razvoj vinogradništva in vinarstva, sadjarstva, oljkarstva in
s tem povezanega turizma ter zagotavljanje prostorskih pogojev za razvoj
teh dejavnosti. |
|
(3)
Razvoj drugih panog turizma, ki niso vezane na posamezna kmečka
gospodarstva, vendar prispevajo k celovitemu razvoju vinogradništva
(hotelski in termalni turizem ...). |
|
(4)
Razvoj lokalnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti v lokalnih oskrbnih
središčih. |
|
(5)
Zagotavljanje površin za skladen in trajnosten dolgoročen prostorski
razvoj naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja. |
|
(6)
Varovanje kulturne dediščine, prenova vaških jeder in drugih kakovostnih
delov naselij skladno z varstvom kulturne dediščine. |
|
(7)
Reurbanizacija opuščenih ali neustrezno izkoriščenih stavbnih zemljišč v
naseljih. |
|
(8)
Razvoj rekreacije v krajini s sistemom povezovalnih poti med posameznimi
območji aktivnosti (kulturnih, športno-rekreacijskih, izobraževalnih,
upravnih, stanovanjskih itd.) |
|
(9)
Zagotavljanje dobrega stanja površinskih in podzemnih voda, zaradi
zagotavljanja varovanja virov pitne vode in posledično zdravja ljudi. |
|
(10)
Drugi cilji so še: izboljšanje cestne infrastrukture in skrb za razvoj
javnega prometa med naselji, komunalna sanacija obstoječih območij
poselitve in celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve,
umirjanje prometa v naseljih, urejanje javnih površin v naseljih s
prednostjo za pešce in kolesarje, izboljšanje urejenosti javnih površin
v naseljih in njihove opreme, omejevanje mirujočega prometa v osrednjih
prostorih naselij, zagotavljanje ustreznih skupnih javnih površin za
različno javno rabo, omejevanje večjih nakupovalnih središč v Brdih. |
|
(11)
Cilji občine v urejanju prostora z vidika varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, z zaščite in reševanja ter obrambe so: |
|
·
razmeščanje dejavnosti v
prostor izven območij potencialnih žarišč, |
|
·
ustrezno upravljanje
primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter
nadzorovanje aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče, |
|
·
zagotavljanje ustreznih
prostorskih rešitev za zmanjševanje posledic morebitnih nesreč v
naseljih, ki so ogrožena zaradi poplav, plazov, potresov, požarov. |
|
|
|
2.2
ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE (grafični prikaz na karti 0-01) |
|
|
|
9. člen |
|
2.2.1
Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij |
|
(1)
Omrežje naselij v Občini Brda tvorijo naslednji funkcijski tipi naselij: |
|
·
občinsko središče z
dejavnostmi: upravne funkcije lokalne ravni, oskrbne in storitvene
dejavnosti lokalnega merila, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje s
telovadnico oz. večnamensko dvorano, glasbena šola, zdravstveno varstvo,
knjižnica, prostor za kulturne prireditve in dejavnosti, banka, pošta,
policija. |
|
·
Občinsko središče je naselje
Dobrovo, ki ima že relativno dobro razvite dejavnosti, vendar se bodo z
nadaljnjim razvojem krepile in dopolnjevale. Načrtovana je razširitev
rekracijskih površin in ureditev večnamenske dvorane v povezavi s šolo. |
|
·
pomembnejše lokalno središče
z dejavnostmi: oskrbne in storitvene dejavnosti gravitacijskega območja,
predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje s telovadnico, banka, pošta. |
|
·
Pomembnejše lokalno središče
je naselje Kojsko. Obstoječe dejavnosti so v naselju deloma že razvite,
načrtovana je dopolnitev dejavnosti in krepitev obstoječih dejavnosti. |
|
·
lokalno središče z
dejavnostmi: oskrbne in storitvene dejavnosti gravitacijskega območja,
predšolsko varstvo, banka, pošta. |
|
Lokalna središča so naselja
Medana, Kozana, Cerovo, Hum, Vipolže, Neblo in Golo Brdo. Obstoječe
dejavnosti so v teh naseljih deloma že razvite, načrtovana je dopolnitev
dejavnosti in krepitev obstoječih dejavnosti. Lokalno središče je tudi
naselje Podsabotin, ki naj zaradi razvijajoče se stanovanjske gradnje,
novega doma za starejše in prometne povezave proti Novi Gorici pridobi
na vlogi v omrežju naselij in prevzame nekatere oskrbne in storitvene
dejavnosti. |
|
·
pomembnejše drugo naselje s
turistično dejavnostjo z dejavnostmi: gostinstvo, oskrba in storitve
gravitacijskega območja, kulturne dejavnosti. |
|
Značaj turističnih središč
imajo naselja Šmartno, Medana in razvojna lokacija med Medano, Fojano in
Dobrovim. |
|
|
|
10. člen |
|
2.2.2
Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj
dejavnosti |
|
(1)
Nadaljni prostorski razvoj Brd je načrtovan relativno zmerno, tako da v
tem obdobju niso načrtovane večje širitve. Načrtovanje stavbnih zemljišč
obsega pretežno dopolnjevanje in zaokroževanje obstoječih poselitvenih
območij za krajevne potrebe ter zmanjševanje stavbnih zemljišč zaradi
urejanja vinogradov. |
|
(2)
Med pomembnejša razvojna območja sodijo lokacije hotela med Fojano,
Medano in Dobrovim, lokacije za širitev obšolskih površin v naseljih
Dobrovo in Kojsko ter širitev površin za gospodarske dejavnosti in
storitve pri Dobrovem. Površine za stanovanjsko gradnjo so v nekoliko
večjem obsegu načrtovane na območju Podsabotina. |
|
|
|
11. člen |
|
2.2.3
Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v
občini in regiji |
|
(1)
Primarno prometno omrežje na območju Brd je pretežno že razvito in
urejeno. Občina si bo prizadevala za ureditev in izboljšanje prometnih
razmer na lokalnih in državnih cestah. |
|
|
|
12. člen |
|
2.2.4
Druga za občino pomembna območja |
|
(1)
Na območju Vriskovega Gabra se nahaja nahajališče naravnega kamna –
flišnega apnenčevega peščenjaka. |
|
|
|
13. člen |
|
(1)
Dobrovo je edino naselje, ki ima tudi značilnosti urbanega naselja. V
nadaljnjem razvojnem obdobju niso načrtovane večje širitve ali spremembe
v strukturi naselja, zato za Dobrovo ni določen urbanistični načrt. |
|
|
|
2.3
ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA
JAVNEGA DOBRA (grafični prikaz na karti 0-02) |
|
|
|
14. člen |
|
2.3.1
Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje |
|
(1)
Infrastrukturna omrežja se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega
in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra infrastrukturna
opremljenost se v bodoče dopolnjuje na območjih z neustrezno ali
zastarelo komunalno in energetsko opremo, prednostno pa se izboljšuje v
smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja obremenitev okolja ter
vpliva na naravne vrednote in kulturno dediščino. |
|
(2)
Na stavbnih zemljiščih, ki so načrtovana za bodoče - novo opremljanje
ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne,
komunalne, energetske infrastrukture in zvez. |
|
(3)
Obnova infrastrukturne opreme se izvaja po načelu celovitosti opreme
posameznih območij. Na območjih urejanja prometnih površin ali druge
infrastrukture (novogradnje ali obnovitve), se istočasno obnovijo vsi
obstoječi ali na novo zgradijo potrebni vodi in naprave infrastrukture. |
|
(4)
Za obstoječe in načrtovane infrastrukturne vode in naprave je pri
poseganju v prostor treba upoštevati varstvene pasove in pogoje
upravljalcev. |
|
(5)
Infrastrukturna omrežja naj se načrtujejo izven varovanih območij narave
ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst ter habitatnih
tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na
območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. |
|
|
|
15. člen |
|
2.3.2
Zasnova prometnega omrežja |
|
(1)
Obstoječe prometno omrežje je dobro razvito in večinoma ustrezno, vendar
pogosto omejeno z razgibanostjo reliefa in ožinami v strnjenih jedrih
naselij.
|
|
(2)
Prometno omrežje se bo dograjevalo z novimi povezavami. Načrtovani sta
obvozni cesti za naselji Kojsko in Dobrovo. Trase načrtovanih obvoznih
cest so okvirno opredeljene v grafičnih prikazih OPN in so varovane. |
|
(3)
Prometno omrežje se izboljšuje z rekonstrukcijami posameznih
problematičnih odsekov.
|
|
(4)
V naseljih se prometno omrežje dopolnjuje z novimi povezavami za potrebe
razvojnih območij.
|
|
(5)
Pri urejanju večjih območij poselitve in območij, ki se bodo urejala z
OPPN, je potrebno zagotoviti prometno povezavo novega območja z
obstoječim prometnim omrežjem in obstoječimi poselitvenimi območji na
tak način, da se sanirajo neustrezne prometne razmere in zagotovi
kakovostna ureditev za bodočo poselitev. Prometno omrežje naj bo
zasnovano tako, da se zagotovi možnost komunalnih storitev, varnost in
povezanost z obstoječim omrežjem praviloma najmanj na dveh mestih.
Izjemoma je možen en priključek za manjše število novih objektov in za
rešitve, ki zagotavljajo ustrezno komunalno oskrbo območja. V okviru
območja urejanja nove poselitve naj se zagotovijo tudi površine za
mirujoči promet. |
|
(6)
Načrtovana je kolesarska povezava med naselji Neblo-Dobrovo-Vipolže.
Trasa povezuje osrednja turistična območja občine z navezavo na sosednjo
Italijo. Kolesarski promet na drugih območjih občine se bo odvijal na
površinah državnih in lokalnih cest. Občina si bo prizadevala za
umirjanje prometa v naseljih in prijazno ureditev prometnih površin tudi
za kolesarje. |
|
(7)
Za izboljšanje medkrajevne povezanosti za vse skupine prebivalstva si bo
občina prizadevala vzpostaviti sodoben in učinkovit sistem javnega
prometa (minibus, sistem na klic...). |
|
(8)
Občina si bo prizadevala kakovostno urediti postajališča in površine, ki
so namenjene rekreaciji in turizmu (počivališča, razgledišča). |
|
|
|
16. člen |
|
2.3.3
Zasnova oskrbe s pitno vodo |
|
(1)
Usmeritve za vodne vire in za oskrbo s pitno vodo so: |
|
·
varovanje zajetih in
potencialnih vodnih virov, |
|
·
dograditev vodovodnega
omrežja na območjih brez vodovodnega omrežja, |
|
·
izboljšanje (sanacija in
obnova) obstoječega vodovodnega omrežja, tako da se zmanjšajo izgube
vodnih količin v omrežju, da se zagotovi dobra razporeditev vodnih
količin, povezanost omrežja in varnost v primeru nesreč. |
|
(2)
Prednostna ureditev za oskrbo s pitno vodo občine je vodno zajetje
Mrzlek. |
|
|
|
17. člen |
|
2.3.4
Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod |
|
(1)
Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so: |
|
·
zagotovitev čiščenja odpadnih
voda, prednostno za večja in strnjena naselja, |
|
·
dograditev omrežja za
odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja
ter obnova obstoječega omrežja, |
|
·
ureditev čiščenja odpadnih
vod z izgradnjo malih čistilnih naprav za razpršeno poselitev in
poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod, |
|
·
sanacija obstoječega in
ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz utrjenih javnih površin. |
|
(2)
Osnovne naprave čiščenja odpadnih vod so čistilne naprave pri naseljih
Dobrovo (ČN do 2400PE), Šmartno (ČN do 150 PE) in Kozana (ČN do 150 PE). |
|
(3)
Načrtovane so čistilne naprave: ČN Vedrijan (300 PE), ČN Drnovk in
Snežeče (250PE), ČN Vrhovlje pri Kojskem (250PE), sprememba lokacije ČN
Dobrovo. |
|
|
|
18. člen |
|
2.3.5
Zasnova energetske oskrbe |
|
(1)
Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave so: |
|
·
oskrbo z električno energijo
se dopolnjuje in izboljšuje v skladu z razvojem poselitve, lokalno
omrežje se postopno ureja podzemno (v kabelski kanalizaciji),
|
|
·
občina si bo prizadevala za
izkoriščanje obnovljivih energetskih virov in termalne energije
(načrtovana poskusna vrtina v Kozani), |
|
·
na območjih strnjenih in
medsebojno povezanih poselitvenih območjih se uveljavljajo lokalni
energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih energetskih virov (sončna
energija, fotovoltaika, lesna biomasa), |
|
·
na območjih redkejše
poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi energetski viri. |
|
|
|
19. člen |
|
2.3.6
Zasnova omrežij elektronskih komunikacij |
|
(1)
Občina Brda si bo v vseh naseljih prizadevala za zagotavljanje ustreznih
pogojev za graditev omrežij elektronskih komunikacij najsodobnejših
tehnologij. |
|
|
|
20. člen |
|
2.3.7
Zasnova ravnanja z odpadki |
|
(1)
Usmeritve za ravnanje z odpadki so: |
|
·
spodbujalo se bo selektivno
zbiranje trajnih odpadkov, |
|
·
vzpostavljen bo sistem
zbiranja in odvoza odpadkov po naseljih z ekološkimi otoki, |
|
·
spodbujalo se bo
kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov manjših količin na
izvoru odpadkov s hišnimi kompostniki, |
|
·
odstranjevala se bodo
nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepi za preprečevanje novih
nelegalnih odlagališč. |
|
|
|
2.4
USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE (grafični prikaz na karti
0-03 in 0-06)) |
|
|
|
21. člen |
|
2.4.1
Okvirna območja naselij in območij razpršene
poselitve |
|
(2)
Avtohtoni poselitveni vzorec Brd je heterogen in ga sestavljajo gručasta
naselja, slemenska poselitev, posamezne večje domačije in novejša
razložena.
|
|
(3)
Novejši/povojni razvoj je začel spreminjati avtohtoni poselitveni
vzorec. Stopnja spreminjanja je v posameznih območjih Brd različna, na
kar je vplivala politično geografska lega, oblikovanost terena, razvoj
prometnega omrežja in gospodarstva ter možnosti zaposlitve. |
|
(4)
Za Brda je prav tako značilna podrejenost poselitve vinogradništvu.
Kakovost in primernost zemljišč za ureditev vinogradov bistveno vpliva
na poselitveni vzorec. Urejanje vinogradov pogosto vpliva na
nestrnjenost naselij in zaselkov ter ustvarja presledke tam, kjer bi
sicer pričakovali strnjenost poselitve. |
|
(5)
Poselitev v Brdih se prilagaja geomorfološkim razmeram in podreja
primernosti zemljišč za vinogradništvo. Nadaljnji poselitveni vzorec bo
še vedno menjavanje večjih in manjših zaselkov na slemenih briških
gričev, v zgornjih Brdih pa dopolnjevanje gručastih naselij in zaselkov. |
|
|
|
22. člen |
|
2.4.2
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo |
|
(1)
Prevladujoče usmeritve za razvoj poselitve bodo še naprej: |
|
·
ohranjanje poselitve z
manjšim obsegom zaokroževanja stavbnih zemljišč, |
|
·
dopolnjevanje, zaokroževanje
in združevanje poselitvenih površin. |
|
(2)
Usmeritve za celovito prenovo vasi: |
|
·
ohranjanje objektov in
ambientalnih značilnosti ter kakovostnih arhitektonskih detajlov,
značilnih za vaška jedra (podhodi, zunanja stopnišča, portoni...) |
|
·
ohranjanje identitete,
karakteristične silhuete naselij in zaselkov, |
|
·
z novogradnjami in dozidavami
ne spreminjati značilnega sistema pozidave vaških jeder. |
|
|
|
23. člen |
|
(1)
Gručasta poselitev je značilna za severna Brda. Njene značilnosti so:
avtohtona poselitev obsega pretežno manjša gručasta naselja in zaselke z
majhnim deležem posamičnih gradenj. Poselitev novejšega (povojnega)
obdobja ni bistveno spremenila avtohtonega poselitvenega vzorca.
Usmeritve so: - ohranjanje poselitve z manjšim obsegom zaokroževanja. |
|
|
|
24. člen |
|
(1)
Slemenska in razložena poselitev je značilna za osrednja Brda.
Značilnosti so: avtohtona poselitev obsega gručaste zaselke, manjše
zaselke in posamično gradnjo. Poselitev novejšega (povojnega) obdobja je
spremenila avtohtoni poselitveni vzorec tako, da so se naselja in
zaselki začeli medsebojno združevati v vzdolžno - slemensko
razpotegnjena poselitvena območja, deloma se je nadaljevala razložena
poselitev z zaselki in posamičnimi gradnjami, ki je pretežno pogojena z
vinogradništvom. |
|
(2)
Usmeritve so: dopolnjevanje, zaokroževanje in združevanje, ohranjanje
presledkov oz. zelenih cezur med posameznimi naselji. |
|
|
|
25. člen |
|
(1)
Urbano naselje je občinsko središče Dobrovo. |
|
(2)
Značilnosti so: strnjeno urbano naselje z delom avtohtone gručaste
poselitve in različnimi morfološkimi oblikami stanovanjske gradnje,
centralnih in proizvodnih dejavnosti novejšega/povojnega razvojnega
obdobja. |
|
(3)
Usmeritve so: širitev naselja – urbani razvoj. |
|
|
|
2.4.3
Pričakovani in načrtovani razvoj |
|
|
|
26. člen |
|
(1)
Podrobnejše usmeritve so še: |
|
·
naselje Podsabotin: širitev
naselja – urbani razvoj, |
|
·
naselje Šmartno: prenova
historičnega jedra naselja, |
|
·
območje med Medano, Fojano in
Dobrovim: turistični razvoj. |
|
|
|
|
|
27. člen |
|
(1)
Občinsko središče Dobrovo - osnovne smeri bodočega razvoja so: |
|
·
širitev gospodarske cone za
gospodarske in storitvene dejavnosti, |
|
·
ureditev športno
rekreacijskih površin in večnamenske dvorane ob šoli, |
|
·
izboljšanje in kvalitetno
opremljanje javnih površin, |
|
·
ureditev parka ob gradu
Dobrovo in rekreacijskih poti do Kozlinka, |
|
·
ureditev prostora med
središčem naselja in gradom, |
|
·
načrtovanje in ureditev
obvozne ceste, |
|
·
izboljšanje infrastrukturne
opremljenosti. |
|
|
|
28. člen |
|
(1)
Naselja na vzhodnem delu Brd (Podsabotin, Hum, Kojsko...) se
razvijajo/širijo za lastne potrebe. Pri tem se zagotovijo tudi površine
za delo (obrti, storitve..). Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli
in zaokrožitvami na obrobju. Nova poselitev se načrtuje in ureja tako,
da se sočasno rešuje tudi neustrezne prometne razmere. |
|
(2)
Večja načrtovana poselitvena območja za stanovanjsko gradnjo se
prostorsko ureja z OPPN.
|
|
|
|
29. člen |
|
(1)
Naselja na južnem delu Brd (Gornje in Dolnje Cerovo, Vipolže, Plešivo,
Medana) se razvijajo/širijo za lastne potrebe. Pri tem se zagotovijo
tudi površine za delo (kmetijske gospodarske objekte, kleti, obrti,
storitve..). Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami
na obrobju. Nova poselitev se načrtuje in ureja tako, da se sočasno
rešuje tudi neustrezne prometne razmere. |
|
|
|
30. člen |
|
(1)
Naselja v osrčju Brd (Šmartno, Kozana...) se razvijajo/širijo za lastne
potrebe. Pri tem se zagotovijo tudi površine za delo (obrti,
storitve..). Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami
na obrobju, tako da se vzdržuje značilen vzorec poselitve. Nova
poselitev se načrtuje in ureja tako, da se sočasno rešuje tudi
neustrezne prometne razmere. |
|
|
|
31. člen |
|
(1)
Naselja v zgornjih Brdih (Golo Brdo, Kožbana...) se razvijajo/širijo za
lastne potrebe. Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in
zaokrožitvami na obrobju, tako da se vzdržuje značilen gručasti vzorec
poselitve. Večja načrtovana poselitvena območja za stanovanjsko gradnjo
se prostorsko ureja z OPPN. |
|
|
|
2.5
USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI (grafični prikaz na karti 0-04) |
|
|
|
32. člen |
|
2.5.1
Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
|
(1)
Kmetijstvo, gozdarstvo: Spodbujanje kmetijske dejavnosti vinogradništva
in sadjarstva ter nadaljnje urejanje vinogradov na klimatsko ugodnih
pobočjih Brd bo ohranjalo značilno kulturno Briško krajino. Predvsem v
spodnjem delu Brd, kjer je zaradi ugodnih razmer za kmetovanje večina
gozdov že izkrčenih in spremenjenih v kmetijska zemljišča, je potrebno
ohranjati še obstoječe gozdove, ki skupaj s kmetijskimi zemljišči
tvorijo značilno kulturno krajino. Nasprotno pa je v zgornjem delu Brd,
kjer so pogoji za kmetovanje slabši, z ohranjanjem prebivalstva v tem
demografsko že ogroženem območju zagotoviti preprečevanje zaraščanja
kmetijskih zemljišč. Kmetijstvo kot prevladujoča dejavnost v občini
vezana na naravne vire naj se izvaja ob upoštevanju vseh
okoljevarstvenih predpisov s poudarkom na ohranjanju biotske
raznovrstnosti. |
|
(2)
Turizem in rekreacija: Rekreacija se usmerja, poleg območij, določenih
za rekreacijo in šport, tudi v naravno okolje, kjer za te namene niso
potrebne zahtevne prostorske ureditve. Za športne dejavnosti v Brdih se
izgradi športni center Vipolže z igrišči, tribunami in drugimi
ureditvami za igro in sprostitev. |
|
(3)
V zgornjih Brdih se za športne dejavnosti nameni površine za rekreacijo
in šport pred naseljem Hlevnik in pred naseljem Nozno. |
|
(4)
Mineralne surovine: Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na
celotnem območju občine. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje
mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala smotrnost le
tega in območju določila ustrezno namensko rabo prostora – območje
mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je treba
izdelati OPPN. |
|
|
|
33. člen |
|
2.5.2
Usmeritve za območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
območja zaščite in reševanja, območja in objekte za potrebe obrambe |
|
(1)
Občina si bo prizadevala za take oblike poselitve in kakovostne prometne
koridorje, ki
|
|
zagotavljajo večje možnosti
za varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter omogočajo
intervencijo v izrednih razmerah. |
|
(2)
Občina bo varovala poplavna in erozijska območja pred posegi, ter na teh
območjih načrtovala in izvajala ukrepe za sanacijo. |
|
(3)
Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti (proizvodnja, skladiščenje
in transport) je potrebno upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe za
preprečitev in zmanjšanje morebitnih posledic ter da se omogoči zaščita,
reševanje in pomoč.
|
|
(4)
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrtom
zaščite in reševanja, izdelanim na podlagi ocene ogroženosti pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
(5)
Območje občine Brda je ogroženo z naslednjimi naravnimi nesrečami:
požari v naravi, žledom, viharji, pozebo, zemeljskimi plazovi, potresi,
poledico in snegom. |
|
(6)
Pred nevarnimi snovmi ob nesrečah v cestnem prometu so ogroženi:
večnamenska dvorana v Humu, Dom starejših občanov v Podsabotinu,
Zdravstveni dom in Osnovna šola v Kojskem in Dobrovem, objekti v
središču naselja Šmartno, objekti na Križadi naselja Neblo, območje
naselja Hruševje, center vasi Medana ob cerkvi, območje bencinskega
servisa v Vipolžah, območja Fojane, Gornjega in Dolnjega Cerovega,
Kožbane, Golega Brda in Noznega. |
|
(7)
Poplave ogrožajo dele naselij Nebla in Dobrovega. |
|
(8)
Stacionarni viri nevarnih snovi in možnost ekološke nesreče je v
objektih Vinske kleti Goriška Brda. |
|
(9)
Za potrebe zaščite in reševanja so predvidena naslednja območja: |
|
·
za gradnjo zasilnih
prebivališč: vrt OŠ Dobrovo, vrt OŠ Kojsko, zadružni dom Višnjevik,
zadružni dom Hum, igrišče Vipolže. |
|
·
za pokop ljudi: obstoječa
pokopališča z bližnjo okolico, |
|
·
za sprejemanje in
skladiščenje pomoči: večnamenska dvorana Hum, Gasilski dom
Dobrovo, Osnovna šola Dobrovo, Osnovna šola Kojsko in Vinska klet
Goriška Brda. |
|
·
objekti za hranjenje kulturne
dediščine: večnamenska dvorana Hum, Gasilski dom Dobrovo, Osnovna šola
Dobrovo, Osnovna šola Kojsko in Vinska klet Goriška Brda in Grad
Vipolže. |
|
·
za evakuacijo prebivalstva so
predvidene javne poti in območja varnih in dostopnih delov naselij kot
so športna igrišča in večje javne površine: trgi in parkirišča.
|
|
(10)
Območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja
evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za
skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in reševanje se načrtujejo v
skladu z načrtom civilne zaščite. |
|
|
|
34. člen |
|
2.5.3
Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in
vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti |
|
(1)
Celotno območje osrednjih Brd sodi zaradi kulturne krajine med posebna
območja, kjer se skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju prepoznavnih
kvalitet prostora. Značilnost vinogradov ter drugih nasadov na pobočjih
ter dolinah se prepleta s slemensko poselitvijo in posameznimi manjšimi
zaselki na pobočjih in mestoma v dolinah. Za ohranjanje identitete in
kakovostnih značilnosti je pomembno ohranjanje in razvoj primarnih
dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino. |
|
(2)
Posebne lokacije, ki so pomembne z vidika urbanističnih in arhitekturnih
značilnosti, so: |
|
·
območje taborske naselbine
Šmartno, |
|
·
naselbinski spomenik Slapnik, |
|
·
območje gradu Dobrovo, |
|
·
območje vile Vipolže, |
|
·
območja posameznih domačij v
Brezovku 7, 8 in 10, Plešivem 7 in 8, Seniku 4, |
|
·
območja posameznih šol
Plešivo in Brdice pri Kožbani. |
|
|
|
2.6
USMERITVE GLEDE NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ (grafični prikaz na karti 0-05) |
|
|
|
35. člen |
|
(1)
V OPN je v skladu z ZPNačrt določena osnovna namenska raba prostora, ki
se deli na : |
|
·
stavbna zemljišča |
|
·
kmetijska zemljišča
|
|
·
gozdna zemljišča |
|
·
vode |
|
·
druga zemljišča.
|
|
(2)
Razmejitve med posameznimi rabami so razvidne v grafičnih prikazih. |
|
(3)
Stavbna zemljišča obsegajo površine za poselitev in druge posege v
prostor. Stavbna zemljišča so členjena na podrobnejšo namensko rabo
prostora in sicer na: |
|
·
območja stanovanj, |
|
·
območja centralnih
dejavnosti, |
|
·
območja proizvodnih
dejavnosti, |
|
·
posebna območja, |
|
·
območja zelenih površin, |
|
·
območja prometnih površin, |
|
·
območja komunikacijske
infrastrukture, |
|
·
območja energetske
infrastrukture, |
|
·
območja okoljske
infrastrukture. |
|
(4)
Območja kmetijskih zemljišč niso namenjena poselitvi in obsegajo
površine najboljših in drugih kmetijskih zemljišč. |
|
(5)
Območja gozdnih zemljišč niso namenjena poselitvi in obsegajo gozdna
zemljišča. |
|
(6)
Območja voda so celinske površinske vode. |
|
(7)
Druga zemljišča niso namenjena poselitvi. Na območju občine Brda so to
območja mineralnih surovin in ostala območja. |
|
|
|
36. člen |
|
(1)
Dejavnosti se usmerjajo v skladu z določeno namensko rabo površin in
dopustnimi dejavnostmi v okviru posamezne pretežne podrobnejše namenske
rabe. V posameznih območjih urejanja se omejujejo tiste dejavnosti, ki
prekomerno in negativno vplivajo na osnovno prevladujočo rabo in lahko
predstavljajo omejitev ali razvrednotenje te rabe. Na območjih varstva
KD se omejuje razvoj dejavnosti, ki pomenijo degradacijo spomeniških
lastnosti. |
|
|
|
37. člen |
|
(1)
Usmeritve za razporejanje dejavnosti so določene z načrtovano osnovno in
podrobnejšo namensko rabo prostora in sicer: |
|
|
|
I.STAVBNA ZEMLJIŠČA:
|
|
Območja in površine za
poselitev: |
|
Poselitev se usmerja v
območja in na površine stavbnih zemljišč. V območja in površine za
poselitev se bodo usmerjale dejavnosti v skladu s podrobnejšo namensko
rabo prostora: |
|
S
OBMOČJA STANOVANJ so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
|
SS
SPLOŠNE STANOVANJSKE površine so namenjene bivanju brez ali s
spremljajočimi dejavnostmi, |
|
SB
STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE so namenjene občasnemu ali
stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih,
študentov in drugih socialnih skupin), |
|
SK
površine PODEŽELSKEGA NASELJA so namenjene kmetijam, dopolnilnim
dejavnostim in bivanju, |
|
SKg površine za
GOSPODARSKA POSLOPJA KMETIJ so namenjena izključno za kmečka gospodarska
poslopja in pomožne objekte kmetij. |
|
C
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI so namenjena oskrbnim, storitvenim in
družbenim dejavnostim ter bivanju:
|
|
CU osrednja
območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih
jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih,
izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje; |
|
Cdi površine za
IZOBRAŽEVANJE so namenjene izobraževanju ter predšolski vzgoji |
|
CDc površine za VERSKE
DEJAVNOSTI so namenjene dejavnostim cerkve in verskemu izobraževanju |
|
I
OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI so pretežno namenjena industrijskim,
proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim: |
|
IG
GOSPODARSKE CONE so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim; |
|
IGm GOSPODARSKE CONE
mešane s STANOVANJI so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim in bivanju |
|
B
POSEBNA OBMOČJA so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za
turizem, nakupovalna središča in podobno: |
|
BT
površine za TURIZEM so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom
za turistično ponudbo in nastanitev; |
|
BC
površine za ŠPORTNE CENTRE s površinami in objekti za športne aktivnosti
in prireditve; |
|
BD
površine drugih območij so namenjene nakupovalnim centrom, sejmiščem,
zabaviščem;
|
|
Z
OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN so namenjena preživljanju prostega časa,
predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti
bivanja: |
|
ZS
površine za ŠPORT IN REKREACIJO NA PROSTEM so namenjene oddihu,
rekreaciji in športom na prostem;
|
|
ZP
površine PARKOV so namenjene oddihu, igri in izboljšanju bivalnega
okolja ter obsegajo urejene zelene površine odprtega prostora naselja |
|
ZK
POKOPALIŠČA so namenjena pokopavanju in spominu na umrle. |
|
Območja in površine, ki so
namenjene gospodarski javni infrastrukturi: |
|
P
OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja prometa: |
|
PC
površine cest; |
|
PO
ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne
infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa |
|
T
OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij. |
|
E
OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje
dejavnost gospodarskih služb s področja energetike. |
|
Ee območje za oskrbo z električno energijo |
|
O
OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo (Ov), požarne varnosti in
komunale (Ok), čiščenja odpadnih voda (Oc) ter ravnanja z odpadki
(Or-recikliranje). |
|
|
|
II. OBMOČJE KMETIJSKIH
ZEMLJIŠČ
|
|
K1
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
K2 DRUGA
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
|
|
III. OBMOČJE GOZDNIH
ZEMLJIŠČ
|
|
G
gozdna zemljišča, kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča
namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v
zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd. |
|
|
|
IV. OBMOČJE VODA |
|
V
OBMOČJE POVRŠINSKIH VODA, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s
področja rabe voda: |
|
VC
celinske vode;
|
|
VI
območje vodne infrastrukture, ki so namenjena vodnim zemljiščem
površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno. |
|
|
|
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
|
L
OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN so namenjena za izvajanje dejavnosti s
področja izkoriščanja mineralnih surovin: |
|
LN
površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
|
|
|
38. člen |
|
(1)
Zasnova poselitve z razvojem naselij v občini je opredeljena z
usmeritvami za razporejanje dejavnosti in z določeno namensko rabo
prostora in je razvidna v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN. |
|
(2)
Za posamezno namensko rabo in enote urejanja prostora so v prostorskih
izvedbenih pogojih določene: |
|
·
dopustne vrste dejavnosti,
|
|
·
dopustne vrste posegov, |
|
·
prostorski izvedbeni pogoji
za izrabo, arhitekturni in urbanistični pogoji, |
|
·
prostorski izvedbeni pogoji
za nezahtevne in enostavne objekte, |
|
·
ter drugi in posebni pogoji
urejanja prostora. |
|
|
|
2.7
USMERITVE ZA PROSTORSKE IZVEDBENE POGOJE |
|
|
|
39. člen |
|
(1)
S prostorskimi izvedbenimi pogoji se ureja celoten prostor občine, razen
naselja Šmartno, ki se ureja z veljavnim prostorskim izvedbenim načrtom:
»Odlok o ureditvenem načrtu za prenovo naselja Šmartno (Uradno glasilo,
št.7/91).«
|
|
(2)
S prostorskimi izvedbenimi pogoji (PIP) v OPN se do sprejetja
načrtovanih OPPN – občinskih prostorskih podrobnih načrtov za določeno
vrsto posegov začasno urejajo tudi območja predvidenih OPPN. |
|
|
|
2.8
USMERITVE ZA UREJANJE PROSTORA Z OBČINSKIMI PODROBNIMI PROSTORSKIMI
NAČRTI |
|
|
|
40. člen |
|
(1)
OPPN se izdela za tista območja urejanja, kjer je načrtovano/pričakovano
zahtevnejše infrastrukturno urejanje, potrebna nova delitev zemljišč
(parcelacija) in je za določitev vrste posegov in njihovega oblikovanja
potreben načrtovalski proces ter sodelovanje javnosti. |
|
(2)
Območja OPPN – občinskih prostorskih podrobnih načrtov so prikazana v
grafičnem delu izvedbenega dela OPN. |
|
(3)
Z OPPN se lahko glede na zahtevnost in kompleksnost, ureja tudi prometna
in druga gospodarska javna infrastruktura ter vodnogospodarske ureditve.
Območja infrastrukturnih OPPN grafično niso prikazana. Območja urejanja
z OPPN se določijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture
in vseh spremljajočih ureditev. V podrobnejše načrtovanje z OPPN je
zaradi celostnega urejanja možno priključiti tudi sosednja območja ali
dele EUP - enot urejanja prostora. |
|
|
|
3
IZVEDBENI DEL OPN OBČINE BRDA |
|
|
|
3.1
SPLOŠNE DOLOČBE
|
|
|
|
41. člen |
|
(1)
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev strateškega dela OPN Občine
Brda sprejmejo prostorski izvedbeni pogoji Občine Brda (krajše PIP), kot
izvedbeni del Občinskega prostorskega načrta – krajše IPN Občine Brda. |
|
|
|
42. člen |
|
(1)
IPN Občine Brda je prostorski izvedbeni akt lokalne skupnosti, ki določa
prostorske izvedbene pogoje za graditev objektov in druge posege v
prostor. |
|
|
|
43. člen |
|
(1)
IPN Občine Brda vsebuje: |
|
·
določila PIP v 3. poglavju
odloka o OPN Brda, |
|
·
grafične prikaze v
kartografskem delu izvedbenega dela prostorskega načrta, |
|
·
obrazložitev PIP. |
|
|
|
44. člen |
|
(1)
IPN Občine Brda določa naslednje PIP: |
|
3.1
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
3.2
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA NAMENSKO RABO PROSTORA (NAMEMBNOST) IN
POSEGE V PROSTOR |
|
3.2.1
Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine namenske rabe
prostora, ki so namenjene poselitvi
|
|
3.2.2
Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine, ki so namenjene
gospodarski javni infrastrukturi |
|
3.2.3
Prostorski izvedbeni pogoji na ostalih površinah osnovne rabe |
|
3.2.4
Tolerance za obstoječe objekte glede namenske rabe površin |
|
3.3.
VARSTVENA OBMOČJA IN REZERVATI |
|
3.4.
SKUPNI SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V
PROSTOR |
|
3.4.1
Skupni splošni prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično, arhitekturno
in krajinsko oblikovanje |
|
3.4.2
Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje drugih posegov v prostor |
|
3.5.
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA PARCELACIJO IN GRADBENE PARCELE |
|
3.6.
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA IZRABO, URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO
OBLIKOVANJE |
|
3.7.
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO |
|
3.7.1
Pogoji za prometno urejanje |
|
3.7.2
Pogoji za komunalno opremljanje |
|
3.7.3
Pogoji za energetsko opremljanje |
|
3.7.4
Pogoji za telekomunikacijsko opremljanje |
|
3.7.5
Pogoji za odstranjevanje odpadkov |
|
3.8.
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
3.9.
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA KULTURNE
DEDIŠČINE, VARSTVA OKOLJA, VARSTVA NARAVNIH DOBRIN, VARSTVA PRED
NESREČAMI |
|
3.9.1
Pogoji za ohranjanje narave |
|
3.9.2
Pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
3.9.3
Pogoji za varstvo okolja |
|
•
Varstvo tal pred onesnaženjem |
|
•
Varstvo voda pred onesnaženjem |
|
•
Varstvo zraka pred onesnaženjem |
|
•
Varstvo pred hrupom
|
|
•
Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem |
|
•
Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem |
|
3.9.4
Pogoji za varstvo voda |
|
3.9.5
Pogoji za varstvo pred požarom |
|
3.9.6
Pogoji za varstvo pred plazovi |
|
3.9.7
Pogoji za varstvo pred poplavami |
|
3.9.8
Pogoji iz potresne varnosti |
|
3.11.
POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
|
3.12.
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN |
|
|
|
45. člen |
|
(1)
V odloku so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen: |
|
1.
Namenska raba površin je členitev prostora na zaokrožena območja s
pretežno enotno načrtovano namembnostjo površin in objektov. Namenska
raba površin je usklajena v postopku načrtovanja med občino in nosilci
urejanja prostora. Grafične podloge so uradni podatki GURS (DKN, REST),
uradni podatki MKGP (GERK- gozd 2000) in prenešeni digitalni podatki iz
dosedanjega prostorskega plana občine (sz-stavbna zemljišča, K1 –
najboljša kmetijska zemljišča), površine voda (V) so izdelani digitalni
podatki na podlagi DKN in DOF 5). |
|
2.
Podrobnejša namenska raba površin je podrobnejša členitev osnovne
namenske rabe površin. |
|
3.
Enote urejanja prostora za naselja so prostorsko in funkcionalno
zaokrožena območja stavbnih zemljišč, namenjena poselitvi in s pretežno
enotno namembnostjo površin in objektov. |
|
4.
Enote urejanja prostora za odprti prostor obsegajo primarno namensko
rabo prostora: K1, K2, G, V . |
|
5.
Ureditvene enote vsebujejo prostorske izvedbene pogoje za arhitekturno
in urbanistično oblikovanje in izrabo. |
|
6.
Javno dostopne površine so površine, na katere ima oz. mora imeti
javnost prost dostop, ne glede na lastništvo. |
|
7.
Regulacijska linija (RL) je črta, ki omejuje površine, ki so potrebne za
izvedbo in/ali rabo prometnih in drugih javnih površin in je določena v
grafičnem prikazu. Površine med regulacijskima linijama morajo biti
javno dostopne. |
|
8.
Gradbena linija (GL) je črta, na katero mora biti postavljena fasada
objekta in je določena v grafičnem prikazu. |
|
9.
Gradbena meja (GM) določa skrajni zunanji rob, do katerega lahko seže
tloris objekta in je določena v grafičnem prikazu. Objekt na nivoju
urejenega terena ne sme segati preko gradbene meje. |
|
10.
Faktor zazidanosti je razmerje med zazidano površino objekta
(stavbiščem) in površino gradbene parcele. Zazidanost torej izraža delež
stavbišča na gradbeni parceli. V faktor zazidanosti gradbene parcele po
tem predpisu se ne šteje površin napuščev, balkonov, začasnih, pomožnih,
nezahtevnih in enostavnih objektov. |
|
11.
Zazidana površina objekta – stavbišče je površina, ki jo tvori
pravokotna projekcija zunanjih zidov stavbe. |
|
12.
Gradbena parcela je ena ali več lastniških zemljiških parcel ali
njihovih delov, na katerih že stoji objekt ali je ob upoštevanju meril
in pogojev predvidena gradnja objekta s pripadajočim zemljiščem za
njegovo rabo. |
|
13.
Višina objektov je določena s številom etaž, pri čemer se upošteva max.
kalkulativna etažna višina 3m. Razporeditev etaž je lahko tudi drugačna,
vendar skupna višina objekta ne sme presegati kalkulativne višine
objekta. |
|
14.
Terciarne dejavnosti so: trgovina, gostinstvo in storitve. Gostinstvo po
tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v naslednjih vrstah
gostinskih obratov: gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski
in drugi domovi, kampi, prostori za goste pri sobodajalcih in na
kmetijah z nastanitvijo, hoteli, moteli, penzioni, prenočišča,
restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari,
obrati za pripravo in dostavo jedi. Druge dejavnosti gostinstva so v
odloku urejene posamično, za vsako vrsto gostinskega obrata posebej. Za
gostinstvo po tem odloku se ne šteje bivanje v počitniških hišah in
počitniških stanovanjih. Apartmaji so (gl. zakon o gostinstvu) oblika
nastanitvenih prostorov kot del gostinske nastanitvene dejavnosti.
Apartmaji po tem odloku niso stanovanja, namenjena bivanju ali občasnemu
bivanju (vikend stanovanja). Pod gostinstvo ne sodijo študentski domovi,
samski domovi in stanovanjski hoteli. |
|
15.
Kvartarne dejavnosti so: zdravstvo, socialno in otroško varstvo,
šolstvo, šport in rekreacija, kultura, uprava, cerkev in svobodni
poklici. |
|
16. Dopolnilna dejavnost
je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo nanjo
lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih
vplivov,
kar je potrebno dokazati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
17.
Osnovni (glavni) objekt na gradbeni parceli z arhitekturno zasnovo
oblikuje razmerje z zemljiščem oz. gradbeno parcelo, sosedjimi stavbami
oz. zemljišči in z javnim prostorom. |
|
18.
Spremljajoči objekti osnovnega objekta na gradbeni parceli so samostojni
ali prizidani objekti na gradbeni parceli osnovnega objekta. |
|
19.
Nezahtevni objekti so konstrukcijsko manj zahtevni objekti za katere je
potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega
objekta. |
|
20.
Enostavni objekti so konstrukcijsko nezahtevni objekti, ki ne
potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, niso
namenjeni bivanju, niso objekti z vplivi na okolje in ne potrebujejo
gradbenega dovoljenja.
|
|
21.
Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v
dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna
dela in vzdrževalna dela v javno korist. Vrste vzdrževalnih del določajo
predpisi s področja graditve objektov. |
|
22.
Gospodarsko poslopje kmetije je objekt v sklopu kmetije, ki je v celoti
namenjen izvajanju kmetijske dejavnosti. |
|
|
|
46. člen |
|
(1)
IPN določa prostorske izvedbene pogoje za EUP - enote urejanja prostora
s podrobnejšo namensko rabo, dopustnimi vrstami posegov in ureditveno
enoto. |
|
(2)
IPN določa merila in pogoje komunalnega opremljanja. |
|
(3)
IPN določa prostorske izvedbene pogoje za območja krajine (kmetijska,
gozdna, vodna in druga zemljišča). |
|
(4)
IPN določa prostorske izvedbene pogoje v območjih načrtovanih OPPN, do
njihovega sprejetja. |
|
(5)
Razmejitve podrobnejše namenske rabe površin, meje enot urejanja
prostora in ureditvenih enot so določene v grafičnih prikazih
izvedbenega dela OPN. |
|
(6)
Prikaz stanja prostora je priloga k temu aktu. Vsebuje predvsem
varstvena, varovana, zavarovana, degradirana, ogrožena ter druga
območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni
režim v prostoru, in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih,
kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje
stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim
aktom občine. |
|
|
|
47. člen |
|
(1)
Merila in prostorski izvedbeni pogoji so določeni za celotno območje
občine, za posamezne vrste osnovne in podrobnejše namenske rabe površin,
za posamezne enote urejanja prostora in za ureditvene enote ter za
izjemne primere urejanja še s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji
za določene EUP. |
|
(2)
Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, površine in
ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače. |
|
(3)
S podrobnejšo namensko rabo površin je določena pretežna namembnost
posamezne površine ali območja. |
|
(4)
Enote urejanja prostora za naselja so prostorsko in funkcionalno
zaokrožena območja stavbnih zemljišč, namenjena poselitvi in s pretežno
enotno namembnostjo površin in objektov. |
|
(5)
S prostorskimi izvedbenimi pogoji je določeno arhitekturno in
urbanistično oblikovanje v EUP. |
|
(6)
Enote urejanja prostora za odprti prostor obsegajo površine primarne
namenske rabe prostora K, G in V izven enot urejanja prostora za
naselja. |
|
|
|
|
|
3.2
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA NAMENSKO RABO PROSTORA (NAMEMBNOST) IN
POSEGE V PROSTOR |
|
|
|
48. člen |
|
(1)
Funkcija območij in površin je določena z dopustnimi dejavnostmi,
dopustnimi vrstami posegov v prostor. |
|
(2)
V skladu z usmeritvami za razporejanje dejavnosti in namensko rabo
prostora so vrste dejavnosti (namembnosti) in vrste posegov določene za
posamezno osnovno oz. podrobnejšo namensko rabo površin, ki se deli na: |
|
·
I. območja stavbnih zemljišč:
BC, BD, BT, CD, CDc, CDi, CU, Ee, IG, IGm, Oc, Or, Ov, PC, PO, SB, SK,
SKg, SS, T, ZK, ZP, ZS, ZD, |
|
·
II. območja kmetijskih
zemljišč: K1 in K2, |
|
·
III. območja gozdnih
zemljišč: G, |
|
·
IV. območja vodnih zemljišč:
VC, VI, |
|
·
V. območja drugih zemljišč: LN. |
|
|
|
3.2.1
Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine namenske rabe
prostora, ki so namenjene poselitvi
|
|
|
|
49. člen |
|
(1)
SS - STANOVANJSKE POVRŠINE so namenjene bivanju brez ali s
spremljajočimi dejavnostmi. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
bivanje – stanovanja, |
|
·
delo na domu brez prekomernih
vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje
samo), |
|
·
terciarne dejavnosti kot
dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez
prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje, |
|
·
kvartarne dejavnosti kot
dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja. |
|
(3)
Dopustne vrste posegov so: |
|
·
za obstoječe objekte so
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.a člen |
|
(1)
SB - STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE so namenjene občasnemu ali
stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih,
študentov in drugih socialnih skupin). |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
stanovanja,
|
|
·
storitvene dejavnosti brez
prekomernih emisij v okolje. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte so
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, |
|
·
novogradnje objektov, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.b člen |
|
(1)
SK - POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA so namenjene kmetijam z dopolnilnimi
dejavnostmi in bivanju.
|
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
stanovanja, |
|
·
kmetije (stanovanje kmetije
in kmetijska gospodarska poslopja), |
|
·
terciarne in kvartarne
dejavnosti, |
|
·
proizvodne dejavnosti, ki po
površini ne presegajo 250 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje,
locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta, (omejitev površine
ne velja za spremembo namembnosti obstoječih objektov v proizvodne
dejavnosti), |
|
·
šport in rekreacija. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte so
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.c člen |
|
(1)
SKg - POVRŠINE ZA GOSPODARSKA POSLOPJA so namenjene izključno za
gospodarska poslopja in pomožne objekte kmetije. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
kmetijstvo - nestanovanjske
kmetijske stavbe |
|
·
bivanje ni dopustno. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte so
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve. |
|
|
|
49.č člen |
|
(1)
CU - OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI so območja historičnega ali
novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih,
izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
terciarne dejavnosti |
|
·
kvartarne dejavnosti |
|
·
poslovni prostori (pisarne) |
|
·
bivanje/stanovanja |
|
·
tudi proizvodne dejavnosti
brez prekomernih vplivov in zunanjih deponij (npr. založništvo,
knjigoveštvo...) |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v dopustne dejavnosti, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.d člen |
|
(1)
CDi – POVRŠINE ZA IZOBRAŽEVANJE so namenjene izobraževanju ter
predšolski vzgoji. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
predšolsko varstvo oz. vzgoja |
|
·
vse vrste izobraževanja,
znanstveno in raziskovalno delo |
|
·
rekreacija |
|
·
socialno varstvo |
|
·
stanovanje za oskrbnika
stavbe. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v dopustne dejavnosti, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.e člen |
|
(1)
CDc - POVRŠINE ZA VERSKE DEJAVNOSTI so namenjene dejavnostim cerkve in
verskemu izobraževanju. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
dejavnosti cerkve |
|
·
versko izobraževanje. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v dopustne dejavnosti, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.f člen |
|
(1)
IG - GOSPODARSKE CONE so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
proizvodne dejavnosti
manjšega obsega in z manjšimi vplivi |
|
·
gradbeništvo |
|
·
servisi in storitvene
dejavnosti |
|
·
poslovni prostori k osnovni
rabi |
|
·
trgovina
|
|
·
gostinstvo za potrebe
gospodarske cone |
|
·
v območju bivanje ni
dopustno. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v dopustne dejavnosti, |
|
·
novogradnje objektov, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.g člen |
|
(1)
IGm - OBRTNE CONE so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim in bivanju. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
obrt, proizvodne dejavnosti z
manjšimi vplivi |
|
·
terciarne dejavnosti
|
|
·
delo na domu |
|
·
bivanje – stanovanja (ne
samostojno, samo skupaj z dejavnostjo) |
|
·
v območju niso dopustne
kmetije. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
dopustne spremembe
namembnosti obstoječih objektov v dopustne dejavnosti, |
|
·
dopustne novogradnje
objektov, novogradnje stanovanjskih objektov so dopustne le skupaj s
storitvami, proizvodnimi dejavnostmi, trgovino ali gostinstvom,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.h člen |
|
(1)
BT - POVRŠINE ZA TURIZEM so namenjene hotelom, bungalovom in drugim
objektom za turistično ponudbo in nastanitev. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
gostinstvo – nastanitev in
prehrana, |
|
·
storitve za potrebe
gostinstva/turizma, |
|
·
trgovina,
|
|
·
rekreacija, |
|
·
v območju niso dopustna
stanovanja razen za upravljalca stavbe. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano namensko
rabo, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.i člen |
|
(1)
BD - POVRŠINE DRUGIH OBMOČIJ so namenjene zlasti večjim nakupovalnim
centrom, sejmiščem, zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in
drugim podobnim dejavnostim.
|
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
gostinstvo – nastanitev in
prehrana |
|
·
trgovina in storitve
|
|
·
poslovni prostori (pisarne) |
|
·
sejmišče, zabavišče
|
|
·
dejavnosti rekreacije,
zabave, sprostitve |
|
·
v območju niso dopustna
stanovanja razen za upravljalca stavbe. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano namensko
rabo, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.j člen |
|
(1)
BC – ŠPORTNI CENTRI so športne površine in objekti, ki so namenjeni
športnim aktivnostim in športnim prireditvam. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
šport in rekreacija (objekti
in površine) |
|
·
gostinstvo, trgovina in
storitve ( kot dopolnitev osnovni dejavnosti) |
|
·
bivanje/stanovanje samo za
upravljalca/oskrbnika. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano namensko
rabo, |
|
·
novogradnje objektov,
|
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov). |
|
|
|
49.k člen |
|
(1)
ZS - POVRŠINE ZA ODDIH REKREACIJO IN ŠPORT so namenjene oddihu,
rekreaciji in športom na prostem. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
šport in rekreacija na
površinah kot so: igrišča, igralni parki, golf, kamp; |
|
·
dejavnosti vezane na šport in
rekreacijo. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, odstranitve
objektov, |
|
·
ureditve rekreacijskih in
športnih površin, |
|
·
novogradnje samo manjših
objektov (kot so garderobe, sanitarije, shranjevanje opreme, recepcije v
kampih, ...) v funkciji povezani s športno- rekreacijsko dejavnostjo, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov),
|
|
·
postavitve spominskih
obeležij. |
|
|
|
49.l člen |
|
(1)
ZP - PARKI so namenjeni oddihu, igri in izboljšanju bivalnega okolja ter
obsegajo urejene zelene površine odprtega prostora naselja. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
oddih, igra in rekreacija na
javnih parkovnih površinah |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov,
|
|
·
dopustne ureditve parkovnih
in drugih javnih površin, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov), |
|
·
postavitve spominskih
obeležij. |
|
|
|
49.m člen |
|
(1)
ZK - POKOPALIŠČA, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na
umrle. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
pokopavanje |
|
·
trgovina in storitve kot
dopolnilna dejavnost pokopališču (npr. kamnoseštvo, cvetličarna) |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
|
·
dopustne novogradnje
objektov, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin
(ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov), |
|
·
postavitve spominskih
obeležij. |
|
|
|
49.n člen |
|
(1)
ZD – DRUGE UREJENE ZELENE POVRŠINE, ki so namenjene zelenim pasovom z
zaščitno oziroma drugo funkcijo. |
|
(2)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
rekreacijske dejavnosti. |
|
(3)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
oporni zidovi, škarpe. |
|
|
|
3.2.2
Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine, ki so namenjene
gospodarski infrastrukturi |
|
|
|
50. člen |
|
(1)
Na območjih namenjenih gospodarski infrastrukturi (PC - površine cest,
PO –
ostale prometne površine , Ee -
površine za oskrbo z električno energijo, Ov - površine za oskrbo z
vodo, Oc - površine za čistilne naprave, Or - površine za zbiranje,
sortiranje in reciklažo odpadkov, T – območja telekomunikacijske
infrastrukture ) so dopustne namembnosti oz. dejavnosti v zvezi s
posamezno namensko rabo območja in tudi druge dejavnosti gospodarske
infrastrukture. |
|
(2)
V vseh območjih namenjenih gospodarski infrastrukturi so dopustne
naslednje vrste posegov:
|
|
·
za obstoječe objekte so
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov in naprav, |
|
·
novogradnje infrastrukturnih
objektov in naprav, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
postavitve spominskih
obeležij in urbane opreme, |
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
·
ureditve javnih površin. |
|
|
|
3.2.3
Prostorski izvedbeni pogoji na ostalih površinah osnovne namenske rabe |
|
|
|
51. člen |
|
(1)
Na območjih kmetijskih zemljišč (K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2
- druga kmetijska zemljišča so dopustne naslednje namembnosti oz.
dejavnosti: |
|
·
kmetijstvo. |
|
(2)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku in ob
pogojih 60. člena, |
|
·
agrarne operacije ter vodni
zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč v skladu z
zakonom o kmetijskih zemljiščih. |
|
·
začasne ureditve za potrebe
obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe
obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
·
gradbeno inženirski objekti
(skladno s CC–SI) - daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična omrežja)
komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi,
lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in
lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, vsi s pripadajočimi objekti
in priključki nanje |
|
·
postavljanje začasnih
objektov in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času
sezone: |
|
·
oder z nadstreškom,
sestavljen iz montažnih elementov, |
|
·
cirkus, če so šotor in drugi
objekti montažni, |
|
·
začasna tribuna za gledalce
na prostem, |
|
·
premični objekti za rejo
živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak,
premični zajčnik) |
|
·
postavljanje pomožne
kmetijsko-gozdarske opreme, ki ni grajena (npr. brajda, klopotec, kol,
količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti
ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade,
ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje,
zaščitna mreža) |
|
·
opazovalnica, to je
netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja
opazovalnica); |
|
·
rekonstrukcije občinskih in
državnih cest. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana
rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču,
kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi,
prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter
objektov gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste
treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste, |
|
·
dostopi do objektov, če gre
za objekt: |
|
·
ki ga je dopustno graditi na
kmetijskih zemljiščih, |
|
·
ki je prepoznan kot razpršena
gradnja ali |
|
·
ki ga je dopustno graditi na
površinah razpršene poselitve; |
|
·
raziskave podzemnih voda,
raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, |
|
·
mala vetrna elektrarna do
nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35,
razen v območjih ohranjanja narave (območja Natura 2000, ekološko
pomembna območja, zavarovana območja, naravne vrednote) in njihovih
območjih vpliva. Za umestitev male vetrne elektrarne do nazivne moči 1MW
je potrebno izdelati OPPN. Objekte se sme umeščati le na iz regionalnih
in občinskih cest vedutno neizpostavljene lokacije. OPPN mora obsegati
načrt krajinske ureditve. |
|
|
|
51.a člen |
|
(1)
Na območju gozdnih zemljišč (G – gozdna zemljišča) so dopustne naslednje
namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
gozdarstvo in kmetijstvo, |
|
·
rekreacija, če ne spreminja
osnovne rabe in omogoča ohranjanje gozdne funkcije zemljišča. |
|
(2)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
krčitve gozdov do površine
0,5ha za ureditev kmetijskih površin; pred izvedbo krčitve je potrebno
dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije. |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku in ob
pogojih 60. člena, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave). |
|
|
|
51.b člen |
|
(1)
Na območju voda (VC – celinske vode, VI – območja vodne infrastrukture)
so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
ribištvo, ribogojstvo,
|
|
·
rekreacija. |
|
|
|
51.c člen |
|
(1)
Na območjih mineralnih surovin (LN- površine nadzemnega pridobivalnega
prostora) so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
raziskovanje, izkoriščanje in
sanacija nelegalnih kopov brez možnost nadaljnjega izkoriščanja
mineralnih surovin. |
|
(2)
Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave). |
|
|
|
3.2.4
Tolerance za obstoječe objekte glede namenske rabe površin |
|
|
|
52. člen |
|
(1)
Namembnost posameznega obstoječega objekta lahko odstopa od v OPN
določene dejavnosti na območju s podrobnejšo namensko rabo, če ima
obstoječi objekt pridobljeno namembnost z veljavnim gradbenim ali drugim
upravnim dovoljenjem. V tem primeru je dopustna nadaljnja raba – oz.
namembnost objekta v skladu s pridobljenim dovoljenjem tudi ob
rekonstrukciji oz. novogradnji kot nadomestni gradnji tega objekta. |
|
(2)
Nadaljnja raba – oz. namembnost objekta, rekonstrukcija, rušitev in
novogradnja kot nadomestitev obstoječega, je dopustna tudi za vse
obstoječe objekte zgrajene z gradbenim dovoljenjem oz. za obstoječe
objekte zgrajene pred letom 1967, kakor tudi za infrastrukturne objekte,
trase infrastrukturnih omrežij in naprave, ki zaradi pomanjkljivih
geodetskih podatkov niso prikazani v grafičnih prikazih OPN, ne glede na
grafično določeno namensko rabo v OPN. |
|
|
|
3.3
VARSTVENA OBMOČJA IN REZERVATI
|
|
|
|
53. člen |
|
(1)
Na varovanih in zavarovanih površinah kmetijskih zemljišč in gozdov, na
vodovarstvenih območjih, v območjih ohranjanja narave, varstva kulturne
dediščine ter v območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnih
omrežij in naprav, ki so določeni v grafičnih prikazih ali v področnih
predpisih in zakonih, so posegi in graditev objektov omejeni skladno z
veljavnimi predpisi. |
|
|
|
3.4
SKUPNI SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN
POSEGOV V PROSTOR |
|
|
|
54. člen |
|
(1)
Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje so določeni: |
|
·
s skupnimi splošnimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji za urbanistično, arhitekturno in
krajinsko oblikovanje ter |
|
·
s prostorskimi izvedbenimi
pogoji za oblikovanje drugih posegov v prostor. |
|
|
|
3.4.1
Skupni splošni prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično, arhitekturno
in krajinsko oblikovanje |
|
|
|
55. člen |
|
Odmiki |
|
(1)
Odmiki od parcelne meje naj na ulični strani sledijo obstoječi gradbeni
liniji, če je ta enovita oz. razpoznavna. |
|
(2)
Odmiki od parcelne meje so ob ulici lahko večji od predpisanih v primeru
rekonstrukcije ceste in nadomestne gradnje objekta, ko je treba
zagotoviti razširitev uličnega profila za izboljšavo varnosti. |
|
(3)
Pri lociranju objektov na strmih terasah je s povečanjem odmika od
parcelne meje zagotoviti minimalno osončenost bivalnih prostorov v nižje
ležečih stanovanjskih objektih. |
|
|
|
56. člen |
|
Višina objektov |
|
(1)
Pri določanju višine objektov je potrebno, poleg predpisanih dopustnih
višin za posamezne vrste objektov, upoštevati tudi vertikalni gabarit
naselja, dela naselja oz. zaselka tako, da novi objekti po višini ne
izstopajo iz celotne podobe naselja, dela naselja oz. zaselka. |
|
(2)
Dozidani ali nadzidani obstoječi objekti ter novi objekti morajo biti
oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi
objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega
volumna ne smejo bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih
objektov. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno. |
|
(3)
Odstopanja od določene kalkulativne višine objektov so možna samo v
primeru, da se upoštevajo določila 1. in 2. odstavka tega člena ter ob
pogoju, da se s tem ne povzroča negativnih vplivov na sosednje gradbene
parcele, kar je potrebno utemeljiti v projektni dokumentaciji. |
|
|
|
57. člen |
|
Etažnost objektov |
|
(1)
Etažnost objektov je določena za posamezne vrste objektov v določbah za
ureditvene enote. |
|
(2)
Objekti so lahko podkleteni z eno ali več kletnimi etažami. |
|
(4)
Površina kleti je lahko večja od zazidane površine pritličja stavbe. |
|
|
|
58. člen |
|
(1)
Oblika strehe z naklonom strešin je določena za posamezne ureditvene
enote in vrste objektov. |
|
|
|
59. člen |
|
Vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave |
|
(1)
Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki
pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. |
|
(2)
Dozidave in nadzidave objektov morajo biti skladne s stavbno maso,
oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. |
|
(3)
V primeru vzdrževalnih del, rekonstrukcij, dozidav in nadzidav na
spomenikih in objektih kulturne dediščine oziroma v območjih spomenikov
in kulturne dediščine je potrebno kulturnovarstveno soglasje. |
|
(4)
Sončnih zbiralnikov in fotovoltaičnih panelov ni dopustno postavljati
nad slemena streh. V ureditvenih enotah »d« in »x« na objektih z ravnimi
strehami morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki
se nameščajo. Sončni zbiralniki in fotovoltaični paneli morajo biti v
največji možni meri postavljeni tako, da so poravnani s strešino. |
|
(5)
Klimatskih naprav in zunanjih enot toplotnih črpalk ni dopustno
nameščati na ulične fasade objektov, razen če so te fasade izvedene
tako, da deli fasad zakrivajo instalacije in zunanjo enoto naprave. |
|
(6)
Utrditve dvorišč so dovoljene na vseh vrstah stavbnih namenskih rab. Na
vseh vrstah nestavbnih namenskih rab utrditve niso dovoljene. |
|
|
|
60. člen |
|
Nezahtevni in enostavni
objekti |
|
(1)
Namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov naj dopolnjuje namembnost
obstoječe pozidave oziroma naj ne bo v nasprotju z dejavnostmi, ki
jih dovoljuje namenska raba prostora, določena v prostorskem aktu in naj
osnovne namenske rabe prostora ne ovira. Enostavni in nezahtevni objekti
naj s svojo velikostjo, umestitvijo v prostor, konstrukcijo, materiali
ter drugimi oblikovnimi značilnostmi ne kvarijo splošnega videza
prostora in v prostoru ne izstopajo. V primeru dopolnitve obstoječe
pozidave naj z oblikovnimi značilnostmi ne odstopajo od že zgrajenih
objektov oziroma naj sledijo kvalitetnim lastnostim zgrajenih objektov. |
|
(2)
Če nezahteven ali enostaven objekt posega na območja varstev, varovanj
in ogroženih območij, je obvezna pridobitev soglasij pristojnih organov. |
|
(3)
Če se nezahtevni in enostavni objekti gradijo k osnovni stavbi, mora
biti stavba h kateri se gradijo, legalna. |
|
(4)
Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov se mora arhitekturno
zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Pri
načrtovanju naj se upošteva urbanistično in arhitekturno tradicijo
lokalnega graditeljstva oziroma značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih
reliefnih, klimatskih, ekoloških in kulturnih značilnosti krajine. |
|
(5)
Nezahtevni in enostavni objekti, ki se postavljajo na stavbnih namenskih
rabah, morajo biti odmaknjeni najmanj 4 m od javne površine, oziroma
najmanj 2 m od ostalih sosednjih parcel, manjši odmik je izjemoma
dopusten ob soglasju soseda oz. upravljalca javne površine. |
|
(6)
Nezahtevni in enostavni objekti, ki se postavljajo na nestavbnih
namenskih rabah, morajo biti odmaknjeni najmanj 4 m od sosedske parcelne
meje, manjši odmik je dopusten s soglasjem soseda. |
|
(7)
Enostavni in nezahtevni objeti brez volumna (tudi ograje, oporni zidovi
in portoni z zidovi) se tako na stavbnih kot na nestavbnih namenskih
rabah lahko gradijo na parcelno mejo s soglasjem soseda oz. upravljalca
javne površine
ter izkazano pravico graditi na obeh straneh parcelne meje.
V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi objekta na
parcelno mejo ne soglašata, je objekt lahko postavljen največ do
parcelne meje, na kateri se lahko gradi, vendar tako, da se z
nezahtevnim oz. enostavnim objektom ne posega na sosednje zemljišče.
|
|
(8)
Nezahtevni in enostavni objekti so lahko samostojno priključeni na
omrežja GJI, razen izjem, navedenih v tabeli 1 v prilogah k temu odloku. |
|
(9)
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov po posameznih namenskih rabah
so določene v tabeli 1 v prilogah k temu odloku. |
|
|
|
60.a člen |
|
Začasni objekti in druge
ureditve |
|
(1)
Začasni objekt je narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov,
namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu
skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne
ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja. |
|
(2)
Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil
zgrajen, najkasneje pa v šestih mesecih od postavitve objekta. Po
odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem
je bil zgrajen.
|
|
(3)
Začasni objekti nimajo samostojnih priključkov na GJI. |
|
(4)
Začasnih objektov ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni
bližini območja naravne vrednote. |
|
(5)
Začasni objekti se lahko gradijo na namenskih rabah S, C, I, B, Z, P, E,
O, K in G. Na kmetijskih zemljiščih se lahko postavljajo samo naslednji
začasni objekti oziroma začasne ureditve: |
|
·
oder z nadstreškom sestavljen
iz montažnih elementov, |
|
·
cirkus, če so šotor in drugi
objekti montažni, |
|
·
začasna tribuna za gledalce
na prostem, |
|
·
premični objekti za rejo
živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak,
premični zajčnik), |
|
·
opazovalnica, to je
netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica)
ter |
|
·
začasne ureditve za potrebe
obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe
obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
|
3.4.2
Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje drugih posegov v prostor |
|
|
|
61. člen |
|
(1)
Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s
tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na
ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe
peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce
(najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se prilagodi
ožini in lokalno zoža. |
|
(2)
Površine za pešce naj se urejajo v čim večji meri brez višinskih robov,
z enovito in zvezno površino, ki bo ugodna za peš hojo in za
funkcionalno ovirane osebe, površine tlakov naj bodo izvedene z
materiali oz. površinsko obdelavo proti drsenju. Stopnice in drugi
robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni tudi funkcionalno
oviranim osebam. |
|
(3)
Pri urejanju okolice objektov, javnih površin in infrastrukture mora
izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred
poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni
gradbeni material ter urediti okolico. |
|
(4)
Pri izvedbi se priporoča uporaba tradicionalnih gradbenih materialov. |
|
|
|
62. člen |
|
(1)
Ulična oprema in turistične oznake morajo biti postavljene tako, da ne
ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, pešcev in drugih udeležencev v
prometu, da ne zastirajo kakovostnih pogledov, da ne ovirajo prometa
interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. |
|
(2)
Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš, razen v
ureditvenih enotah »d« in »x«. |
|
(3)
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi morajo biti najmanj 2,2
m nad pločnikom oz. urejeno pohodno površino. |
|
(4)
Ulična oprema in turistične oznake v varovanih območjih kulturnih
spomenikov in dediščine morajo biti celostno oblikovane in postavljene
tako, da ne degradirajo lastnosti kulturnega spomenika ali
dediščine. |
|
|
|
63. člen |
|
(2)
Ograje ob kategoriziranih in nekategoriziranih občinskih cestah morajo
biti odmaknjene najmanj 0,5 m od parcelne meje oz. že izvedenega
vozišča, kolesarske steze ali pločnika. Visokodebelna vegetacija mora
biti odmaknjena 2 m od parcelne meje oz. že izvedenega vozišča,
kolesarske steze ali pločnika. |
|
(3)
Manjši odmik za ureditve iz prejšnjega odstavka tega člena je možen s
soglasjem upravljalca občinskih cest. |
|
|
|
64. člen |
|
(1)
Brežine, nasipi, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je
potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših
brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je potrebno uporabiti
take elemente ali zgraditi objekte za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo
zatravitev ali zasaditev z grmovnicami. |
|
(2)
Po izvedenih gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati
pred erozijo in ozeleniti. |
|
(3)
Podporni zidovi se praviloma izvedejo kot suhozidi. V primeru
zahtevnejše konstrukcije naj bodo betonski oporni zidovi obloženi z
avtohtonim kamnom ali arhitekturno oz. krajinsko oblikovani. |
|
(4)
Ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da na
parcelnih mejah ne bo višinskih razlik oz. bodo te čim manjše. Večje
višinske razlike se lahko izvedejo tudi z opornimi zidovi, če drugačne
rešitve niso možne. Ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih
parcelah morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na
nižje ležeče parcele. |
|
|
|
65. člen |
|
(1)
Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih
prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti
ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in
hudournikov. |
|
(2)
Z namenom ohranjanja krajinske slike je pri urejanju kmetijskih zemljišč
potrebno: |
|
·
ohranjati strukturiranost
agrarnih površin: v čim večji ohranjati pasove vegetacije, posamezna
debelejša drevesa in skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo, |
|
·
ohranjati krajinsko izrazite
gozdne robove, nove gozdne robove pa na novo zasaditi ali okrepiti, |
|
·
ohranjati reliefne in
površinske geomorfološke posebnosti. |
|
|
|
3.5
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA PARCELACIJO IN GRADBENE PARCELE |
|
|
|
66. člen |
|
(1)
Minimalna velikost gradbene parcele obsega stavbišče (zazidana površina
objekta) in funkcionalno zemljišče stavbe (objekta) za njegovo rabo. |
|
(2)
Velikost in oblika gradbene parcele morata glede na lastnosti
predvidenega objekta izpolnjevati prostorske izvedbene pogoje po tem
odloku (FZ, odmike od parcelnih mej, regulacijskih linij, število
parkirišč, manipulacijske površine, dvorišče ipd.) in pogoje, določene z
drugimi predpisi. |
|
|
|
3.6
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA IZRABO, URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO
OBLIKOVANJE |
|
|
|
67. člen |
|
(1)
Z ureditveno enoto so določeni prostorski izvedbeni pogoji za izrabo in
za urbanistično in arhitekturno oblikovanje. |
|
(2)
Ureditvene enote so poljudno poimenovane in v grafičnem delu označene z
malo črko v oglatem oklepaju. |
|
(3)
Ureditvene enote so: |
|
·
vj vaško jedro
(strnjena zazidava objektov v nizu z večjo stopnjo ohranjenosti in
prilagajanja) |
|
·
v vas
(strnjena zazidava prostostoječih objektov) |
|
·
e
enodružinska zazidava (zazidava prostostoječih objektov manjšega merila) |
|
·
b bloki
(zazidava prostostoječih objektov ali objektov v nizu srednjega merila) |
|
·
d dvoranski
objekti (prostostoječi ploščati objekti srednjega do velikega merila) |
|
·
x
svojstveno oblikovanje (pretežno družbene zgradbe, hotel.....) |
|
·
i
igrišča |
|
·
z zelene
površine |
|
·
0 ni
predpisan tip oblikovanja |
|
|
|
68. člen |
|
(1)
V vseh ureditvenih enotah lahko velikost obstoječega objekta ali izraba
posameznega zemljišča odstopa od prostorskih izvedbenih pogojev
določenih
s tem odlokom, če ima ta obstoječi
objekt velikost in izrabo določeno v veljavnem gradbenem ali drugem
upravnem dovoljenju, ali je zgrajen pred letom 1967. |
|
(2)
Za te obstoječe objekte je dopustna
sprememba namembnosti in tudi
novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta do enake površine in
vertikalnega gabarita. Objekt je lahko manjši. |
|
(3) Za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti obstoječega objekta ter
za novogradnjo kot nadomestitev obstoječega objekta do enake površine in
vertikalnega gabarita soglasje sosedov ni potrebno. |
|
|
|
69. člen |
|
UREDITVENA ENOTA VAŠKO
JEDRO (vj) |
|
(1)
V ureditveni enoti vaško jedro (vj) se mora arhitekturno oblikovanje
objektov in drugih posegov v prostor zgledovati po oblikovnih kvalitetah
krajevno značilne arhitekture. Pri načrtovanju naj se upošteva
urbanistično in arhitekturno tradicijo lokalnega graditeljstva oziroma
značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih, ekoloških
in kulturnih značilnosti krajine. |
|
(2)
Merila in pogoji za oblikovanje: |
|
·
odmiki: |
|
·
odmik objekta od meje
gradbene parcele je praviloma 4 m, |
|
·
manjši odmik je dopusten: |
|
·
v območjih ohranjanja
kulturne dediščine, |
|
·
v primeru značilne postavitve
objektov na parcelno mejo (vsaj 3 sosednji objekti so postavljeni na
parcelno mejo) v širini obstoječega niza, |
|
·
s soglasjem soseda. |
|
·
odmiki med objekti na isti
gradbeni parceli: objekti se lahko medsebojno stikajo, |
|
·
na območjih z določeno
gradbeno linijo je obvezna postavitev objektov na GL, obvezno je
ohranjanje sklenjenega niza objektov, |
|
·
tloris: osnovni stavbni
volumen samostojne stavbe naj ima razmerje stranic najmanj 2:3 |
|
·
višina stavb: |
|
·
do P+1+M (mansarda),
pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, razen na pobočju,
kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid mansarde
je lahko visok do 140 cm, |
|
·
stanovanjski objekti z
osnovnim prevladujočim stavbnim volumnom etažnosti P so v ureditveni
enoti vj prepovedani. |
|
·
višina gospodarskega poslopja
kmetije: max. 7,5 m od urejenega terena do kapi, |
|
·
na nagnjenem terenu je
največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri
etaže in mansarda (vidni del objekta nad terenom je lahko visok K+P+1+M) |
|
·
streha:
|
|
·
naklon 18°-25°, praviloma
dvokapnica nad osnovnim tlorisom, dopustne so tudi večkapnice, pri čemer
naj bo dvokapnica nad osnovnim - prevladujočim stavbnim volumnom, sleme
mora potekati v smeri niza hiš, vzporedno z ulico oz. v primeru
samostojnega objekta v smeri daljše stranice objekta. Strešine osnovne
strehe morajo imeti enak naklon, drugačen naklon je dopusten nad
arhitekturnimi elementi in na nestanovanjskih objektih: |
|
·
v primeru rekonstrukcije
obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim
oblikovanjem ali zasnovo objekta ali |
|
·
če funkcija objekta zahteva
širino objekta, ki presega 15 m; |
|
·
ravna streha je dopustna na
sekundarnih delih objekta do velikosti 40 % tlorisa osnovnega objekta,
nad vkopanim delom objekta, če je objekt v celoti ali delno vkopan pod
teren ali v primeru travnate strehe; |
|
·
strešna kritina: opečna
(korci) ali drug material s podobno drobno teksturo, odtenki opečno
rdeče barve, neodsevna. |
|
·
fasade: v svetlih zemeljskih
barvah. |
|
·
odprtine: pravokotnih oblik.
|
|
|
|
70. člen |
|
UREDITVENA ENOTA VAS (v) |
|
(1)
V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje objektov in
drugih posegov v prostor zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno
značilne arhitekture. |
|
(2)
merila in pogoji za oblikovanje: |
|
·
faktor zazidanosti (FZ) do
0,7 (30% dvorišče, 70% stavbišče) |
|
·
odmiki:
|
|
·
odmik objekta od meje
gradbene parcele je praviloma 4 m |
|
|
|
·
manjši odmik je dopusten: |
|
·
v območjih ohranjanja
kulturne dediščine, |
|
·
v primerih značilne
postavitve objektov na parcelno mejo (vsaj 3 sosednji objekti so
postavljeni na parcelno mejo) v širini obstoječega niza,
|
|
·
s soglasjem soseda. |
|
·
odmiki med objekti na isti
gradbeni parceli: objekti se lahko medsebojno stikajo, |
|
·
na območjih z določeno
gradbeno linijo je obvezna postavitev objektov na GL, obvezno je
ohranjanje sklenjenega niza objektov |
|
·
tloris: osnovni stavbni
volumen samostojne stavbe naj ima razmerje stranic najmanj 2:3, |
|
·
višina stavb: |
|
·
do P+1+M (mansarda),
pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, razen na pobočju,
kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid mansarde
je lahko visok do 140 cm, |
|
·
višina gospodarskega poslopja
kmetije: max. 7,5m od urejenega terena do kapi, |
|
·
na nagnjenem terenu je
največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri
etaže in mansarda (vidni del objekta nad terenom je lahko visok
K+P+1+M), |
|
·
streha: naklon 18-25,
praviloma dvokapnica nad osnovnim tlorisom, dopustne so tudi večkapnice,
pri čemer naj bo dvokapnica nad osnovnim - prevladujočim stavbnim
volumnom, sleme mora potekati v smeri niza hiš, vzporedno z ulico oz. v
primeru samostojnega objekta v smeri daljše stranice objekta. Strešine
osnovne strehe morajo imeti enak naklon, drugačen naklon je dopusten nad
arhitekturnimi elementi in na nestanovanjskih objektih: |
|
·
v primeru rekonstrukcije
obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim
oblikovanjem ali zasnovo objekta ali |
|
·
če funkcija objekta zahteva
širino objekta, ki presega 15 m, |
|
·
ravna streha je dopustna na
sekundarnih delih objekta do velikosti 40 % tlorisa osnovnega objekta,
nad vkopanim delom objekta, če je objekt v celoti ali delno vkopan pod
teren ali v primeru travnate strehe, |
|
·
strešna kritina: opečna
(korci) ali drug material s podobno drobno teksturo, v odtenkih opečno
rdeče barve, neodsevna. |
|
·
fasade: v svetlih zemeljskih
barvah. |
|
·
odprtine: pravokotnih oblik.
|
|
|
|
71. člen |
|
UREDITVENA ENOTA
ENODRUŽINSKA ZAZIDAVA (e) |
|
(1)
merila in pogoji za stanovanjske objekte: |
|
·
faktor zazidanosti (FZ) do
0,4 (60 % dvorišče, 40 % stavbišče) |
|
·
velikost gradbene parcele je
minimalno 450m2 |
|
·
odmiki:
|
|
·
praviloma 4 m od meje
gradbene parcele (velja za najbolj izpostavljeni del fasade), odmik 3 m
je dopusten za balkone in terase, |
|
·
manjši odmik od 4 m oziroma 3
m za balkone in terase je dopusten s soglasjem soseda; |
|
·
klet: |
|
·
v faktor zazidanosti se klet
ne šteje, če je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega
terena, |
|
·
etažnost in višina: |
|
·
do K+P+1+M, kolenčni zid
mansarde do 140 cm |
|
·
kletnih etaž je lahko več |
|
·
na nagnjenem terenu je
največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri
etaže in mansarda (vidni del objekta nad terenom je lahko visok
K+P+1+M), |
|
·
streha: priporočljiv naklon
18-25. |
|
·
kritina: neodsevna, odtenki
opečno rdeče barve, korec ali drug material s sorodno drobno teksturo; |
|
(2)
merila in pogoji za enostavne in nezahtevne objekte: |
|
Na gradbeni parceli je
dopustna postavitev enega enostavnega ali nezahtevnega objekta z
volumnom. |
|
|
|
72. člen |
|
UREDITVENA ENOTA BLOKI (b) |
|
(1)
Merila in pogoji za oblikovanje: |
|
·
faktor zazidanosti (FZ) 0,3 |
|
·
odmiki: 6 m od meje gradbene
parcele, manjši odmik (4 m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo
višino kapne lege oz. roba venca do 5 m nad urejenim terenom;
|
|
·
višina: največ P+3+M,
pritličje pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom,
|
|
·
dozidave vhodov so dopustne
za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki,
prostor za smeti ali kolesarnica ipd.); |
|
·
zasteklitve balkonov morajo
biti izvedene enotno za cel objekt. |
|
·
streha: svobodno oblikovanje. |
|
·
(2) Merila in pogoji za
enostavne in nezahtevne objekte: |
|
·
enostavne in nezahtevne
objekte je dopustno postavljati samo za skupne potrebe stanovalcev
bloka, ureditve površin za individualne potrebe niso dopustne. |
|
|
|
73. člen |
|
UREDITVENA ENOTA S
SVOJSTVENIM OBLIKOVANJEM (x) |
|
(1)
Arhitekturno oblikovanje v ureditveni enoti s svojstvenim oblikovanjem
je svobodno – svojstveno. Za ureditveno enoto s svojstvenim oblikovanjem
(x), ne veljajo skupna merila in pogoji za oblikovanje objektov in
posegov v prostor. |
|
(2)
Merila in pogoji za oblikovanje: |
|
·
odmiki: |
|
·
6 m od meje gradbene parcele,
odmik je lahko manjši s soglasjem soseda, |
|
·
manjši odmik (4 m) je
dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oz. roba venca
do 8 m nad urejenim terenom. Manjši odmik je dopusten tudi v območjih
ohranjanja kulturne dediščine in na območjih pokopališč (ZK), kjer so
objekti lahko z eno ali več stranicami postavljeni na parcelno mejo. Na
območju BT je manjši odmik od 4 m za nižje dele stavb izjemoma dopusten
ob soglasju soseda. |
|
·
streha: svobodno oblikovanje. |
|
·
kritina: neodsevna. |
|
(3)
V ureditveni enoti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi na
obstoječih objektih z elementi kulturne dediščine upoštevati oblikovne
značilnosti in kvalitete obstoječih objektov s svojstvenim oblikovanjem
ter jih dopolnjevati. |
|
(4)
Enote urejanja prostora, za katere je predvideno svojevrstno oblikovanje
in se urejajo z OPPN, morajo biti enotno in celostno oblikovane. Obvezna
je izdelava variantnih idejnih zasnov, v katerih se predvidi celostna
obdelava območja. Ustreznost variantnih rešitev presoja Občina Brda. |
|
|
|
74. člen |
|
UREDITVENA ENOTA DVORANSKI
OBJEKTI (d) |
|
(1)
Merila in pogoji za oblikovanje. : |
|
·
odmiki:
|
|
·
6 m od meje gradbene parcele,
odmik je lahko manjši s soglasjem soseda, |
|
·
manjši odmik (do 4 m) je
dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oz. roba venca
do 8 m nad urejenim terenom. Manjši odmik od 4 m je izjemoma dopusten ob
soglasju soseda. |
|
·
vertikalni gabarit znaša:
K+P+1 ali max. višina kapne lege oz. zgornjega roba venca do 10 m nad
urejenim terenom; |
|
·
poslovne stavbe (pisarne) naj
se postavijo bližje ulici ali odprtim javnim površinam, |
|
·
kritina: neodsevna. |
|
|
|
75. člen |
|
UREDITVENA ENOTA ZELENE
POVRŠINE (z) |
|
(1)
Ni posebnih meril in pogojev. |
|
|
|
76. člen |
|
UREDITVENA ENOTA IGRIŠČA IN
KAMPI (i) |
|
(1)
Merila in pogoji za urejanje travnatih igrišč (i): |
|
·
igralno polje naj bo
odmaknjeno od sosednje parcele najmanj 4m; glede na lokalne razmere je
izjemoma dopustno tudi manj ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča. |
|
(2)
Merila in pogoji za novogradnje manjših objektov v funkciji povezani s
športno- rekreacijsko dejavnostjo: |
|
·
višinski gabarit: P |
|
·
odmiki objekta od meje
gradbene parcele: praviloma 4 m, manjši odmik je možen ob soglasju
soseda, |
|
·
arhitekturno oblikovanje
skladno z določbami za ureditveno enoto (v). |
|
(3)
Merila in pogoji za urejanje turističnih kampov (i): |
|
·
ureditve za potrebe
kampiranja naj bodo odmaknjene od sosednje parcele najmanj 4 m; glede na
lokalne razmere je izjemoma dopustno tudi manj ob soglasju lastnika
sosednjega zemljišča, |
|
·
pri načrtovanju kampa se v
največji možni meri upošteva obstoječi teren in navezavo na okoliško
krajino, |
|
·
ureditve za potrebe
kampiranja se v največji možni meri prilagodi obstoječemu terenu, |
|
·
na območju kampov na meji z
odprto krajino je zaradi varovanja naravne krajine potrebna premišljena
izvedba krajinskih ureditev. |
|
|
|
3.7
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO |
|
|
|
3.7.1
Pogoji za prometno urejanje |
|
|
|
77. člen |
|
(1)
Ostale prometne površine (PO), ki so določene v grafičnem prikazu, so
namenjene ureditvi javnih parkirišč, razen v EUP, kjer je s posebnimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji dopustno umeščati tudi druge dejavnosti,
ki so v skladu s predpisom, ki določa podrobnejšo vsebino, obliko in
način priprave občinskega prostorskega načrta, dopustne na namenski rabi
PO. |
|
(2)
Varovana koridorja za cestne povezave (Kojsko, Dobrovo), ki sta določena
v grafičnem prikazu pomenita strateško načrtovano smer cestne povezave.
Natančen potek trase cestne povezave se določi po predpisanem postopku v
skladu z zakonom.
|
|
|
|
78. člen |
|
(prometni priključki) |
|
(1)
Priključki na državne in lokalne ceste morajo biti izvedeni tako, da se
pri tem zagotavlja prometna varnost. |
|
(2)
Dovoz na gradbeno parcelo naj se prvenstveno zagotavlja iz lokalnih
cest. Območja urejanja naj se na državne ceste priključujejo preko
združenih prometnih priključkov – križišč, ki morajo zagotavljati
predpisano varnost in tehnične zahteve.
|
|
(3)
Priključki na državne in lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene, morajo
biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine
državne oz. lokalne ceste. |
|
(4)
Priključevanje lokalnih na državne ceste ter izvajanje posegov ob
državnih cestah ne sme ogrožati varnosti prometa in stabilnosti državnih
cest. |
|
(5)
Meteorne vode iz dovozov morajo biti zajete na parcelni meji pred
priključkom na državno ali lokalno cesto, tako da meteorne vode ne
vplivajo na odvodnjavanje na cesti. Meteorne vode iz lokalnih cest ali
iz gradbenih parcel ne smejo biti odvajane v meteorno kanalizacijo
državne ceste in ne smejo negativno vplivati na odtočne razmere na
državni cesti. |
|
|
|
79. člen |
|
(odmiki od vozišča) |
|
(1)
V naseljih morajo biti objekti odmaknjeni od roba obstoječega vozišča
toliko, da je možna kasnejša rekonstrukcija ceste in ureditev pločnika.
Objekti ob kategoriziranih in nekategoriziranih občinskih cestah morajo
biti od roba vozišča odmaknjeni najmanj 2 m, razen v območjih ohranjanja
značilne vaške zazidave (etnološka dediščina), kjer se ohranja
tradicionalna strnjenost zazidave. |
|
(2)
Manjši odmik za ureditve iz prejšnjega odstavka tega člena je možen s
soglasjem upravljalca občinskih cest. |
|
|
|
80. člen |
|
(parkiranje) |
|
(1)
Parkirna mesta je potrebno zagotoviti na lastnem zemljišču, izjemoma se
parkirišča lahko zagotovijo na javnih površinah v dogovoru z občino, če
objekt oz. gradbena parcela leži v območju ohranjanja značilne vaške
zazidave (naselbinske dediščine) in potrebnih parkirišč ni možno
zagotoviti na gradbeni parceli ali lastnem zemljišču. |
|
(2)
Kadar na parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za
zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora
investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih
stavbnih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m in na katerih
je lastnikom, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova trajna
uporaba. Na namenski rabi SK se površina takšnih parkirnih mest šteje v
velikost funkcionalne parcele objekta, vendar le ob izkazanem lastništvu
investitorja. |
|
(3)
Za izračun potrebnega števila parkirišč glede dejavnosti oz. namembnosti
objekta veljajo naslednja merila: |
|
|
|
stanovanjske
stavbe |
2 PM/stanovanje |
počitniška
stanovanja |
2 PM/
stanovanje |
poslovni
prostori, uprava (pisarne) |
1 PM/30m² neto
površine |
poslovni
prostori, uprava delo s strankami |
1 PM/20m² neto
površine |
trgovina |
1 PM/30m²
koristne/prodajne površine oz. min. 2PM na posamezen
lokal/trgovino v
primeru posamične lokacije |
gostinstvo |
1 PM/4 sedeže
in najmanj 5PM na posamezen lokal in 1PM na eno nastanitveno
enoto oz. na 2-6
ležišč v gostinskem-nastanitvenem objektu z zmogljivostjo do
20 nastanitvenih enot oz. 0,8 PM na eno nastanitveno enoto v
gostinskem-nastanitvenem objektu z zmogljivostjo nad 20
nastanitvenih enot |
kino, kulturni
dom, gledališče |
1 PM/5-10
sedežev |
cerkev |
1 PM/10-20
sedežev |
športno
rekreacijska igrišča |
1 PM/250m² neto
površin igrišč in 1PM/10-15 |
obrt, storitve,
proizvodnja |
1 PM/50-70 m²
neto površine ali 1PM/3 zaposlene |
|
|
(4)
Pri objektih oz. prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5% parkirišč
urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oz. min. 1PM v primeru
posamične lokacije parkirišča. |
|
(5)
Parkirišča za potovalne kombije morajo biti opremljena s sanitarijami in
sanitarnim prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev. |
|
(6)
Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo,
tako da se prepreči neurejeno parkiranje. Fizične ovire naj bodo
izvedene z naravnim gradivom. |
|
|
|
3.7.2
Pogoji za komunalno opremljanje |
|
|
|
81. člen |
|
(1)
Komunalne ureditve (vodovodno omrežje in naprave, kanalizacija –
odvajanje in čiščenje fekalnih in meteornih vod) morajo biti izvedene na
način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in
zaščite. |
|
(2)
Med komunalno omrežje in naprave se štejejo tudi rastlinski čistilni
sistemi. |
|
(3)
Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras
podzemnih napeljav oz. vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati
tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oz. zasadi s
samoniklimi grmovnicami. |
|
(4)
Nadzemne komunalne objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne
na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih vaških ulicah).
Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v
območjih naravnih vrednot in kulturne dediščine niso dopustne. |
|
(5)
Trase in objekti obstoječe ter načrtovane komunalne infrastrukture so
varovane površine. Potrebne odmike za posege v prostor v bližini
obstoječe ali načrtovane infrastrukture določajo posamezni upravljalci
infrastrukture oz. občina. |
|
|
|
3.7.3
Pogoji za energetsko opremljanje |
|
|
|
82. člen |
|
(1)
Energetske ureditve (električno omrežje in naprave) morajo biti izvedene
na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in
zaščite. |
|
(2)
Nadzemne energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem
ne na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih vaških
ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh
objektov v območjih naravnih vrednot in kulturne dediščine niso
dopustne. Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smereh varovanih
pogledov. |
|
(3)
Trase in objekti obstoječe ter načrtovane energetske infrastrukture so
varovane površine. Potrebne odmike za posege v prostor v bližini
obstoječe ali načrtovane infrastrukture določajo pozamezni upravljalci
infrastrukture. |
|
(4)
Pri načrtovanju javne razsvetljave je upoštevati zmanjševanje negativnih
učinkov svetlobnega onesnaževanja na živalske vrste (npr. nočni metulji,
netopirji). Uporabljena naj bodo svetilna telesa, ki so v skladu z
Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
|
|
|
3.7.4
Pogoji za opremljanje s telekomunikacijskimi omrežji |
|
|
|
83. člen |
|
(1)
Pri graditvi objektov in naprav telekomunikacijskih omrežij je potrebno
upoštevati predpise s področja graditve objektov, predpise s področja
elektronskih komunikacij, predpise s področja elektromagnetnega sevanja
ter pogoje in merila tega odloka. |
|
|
|
3.7.5
Pogoji za odstranjevanje odpadkov |
|
|
|
84. člen |
|
(1)
Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena
na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino,
tako da je omogočeno enostavno čiščenje. |
|
|
|
3.8
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
|
|
85. člen |
|
(2)
Grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v
omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna
površina na njih. |
|
(3)
Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v
omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna
površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba
je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža
in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče,
parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska
površina in podobno. |
|
(4)
Na območjih grajenega javnega dobra so posegi v prostor dopustni pod
pogoji in s soglasjem upravljalca teh površin ali objektov. |
|
|
|
3.9
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA KULTURNE
DEDIŠČINE, VARSTVA OKOLJA, VARSTVA NARAVNIH DOBRIN, VARSTVA PRED
NESREČAMI |
|
|
|
3.9.1
Pogoji za ohranjanje narave |
|
|
|
86. člen |
|
(1)
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili lastnosti, zaradi
katerih so določena varovana območja narave (zavarovana območja, Natura
območja, naravne vrednote, ekološko pomembna območja), niso dopustni. |
|
(2)
Varstvo narave v Občini Brda je opredeljeno v Naravovarstvenih smernicah
za pripravo OPN (ZRSVN OE Nova Gorica, oktober 2008), ki so priloga
aktu. |
|
(3)
Za vsak poseg na območjih in vplivnih območjih varovanih območij narave
je potrebno pri pristojni službi za varstvo narave pridobiti
naravovarstveno soglasje. |
|
(4)
Na območjih habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih
vrst je pri posegih v prostor potrebno zagotavljati pogoje za njihovo
ohranitev. |
|
|
|
3.9.2
Pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
|
|
87. člen |
|
(1)
Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani
skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju
objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki,
vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine,
registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. |
|
(2)
Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem
načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s
področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih
spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). |
|
(3)
Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
|
(4)
Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista
dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja
kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco,
ki so nosilci teh vrednot. |
|
(5)
Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne
dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. |
|
(6)
Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
|
(7)
Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
|
(8)
Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne
elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del
projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in
izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom.
|
|
(9)
Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot
jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
|
(10)
Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni
varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in
so navedeni v tem členu.
|
|
Za registrirano stavbno
dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
|
·
tlorisna in višinska zasnova
(gabariti), |
|
·
gradivo (gradbeni material)
in konstrukcijska zasnova, |
|
·
oblikovanost zunanjščine
(členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno
pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
|
·
funkcionalna zasnova
notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
|
|
·
sestavine in pritikline,
|
|
·
stavbno pohištvo in notranja
oprema, |
|
·
komunikacijska in
infrastrukturna navezava na okolico, |
|
·
pojavnost in vedute (predvsem
pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih
itd.), |
|
·
celovitost kulturne dediščine
v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne
dediščine), |
|
·
zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za registrirano naselbinsko
dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
|
·
naselbinska zasnova
(parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
|
|
·
odnosi med posameznimi
stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota
objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene
linije, značilne funkcionalne celote), |
|
·
prostorsko pomembnejše
naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
|
|
·
prepoznavna lega v prostoru
oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
|
|
·
naravne in druge meje rasti
ter robovi naselja, - podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti,
oblike strešin, kritina), |
|
·
odnosi med naseljem in
okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
|
·
stavbno tkivo (prevladujoč
stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), |
|
·
oprema in uporaba javnih
odprtih prostorov, |
|
·
zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za registrirano kulturno
krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
|
|
·
krajinska zgradba in
prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane
sestavine), |
|
·
značilna obstoječa parcelna
struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z
obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
|
·
tradicionalna raba zemljišč
(sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), |
|
·
tipologija krajinskih
sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
|
|
·
odnos med krajinsko zgradbo
oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
|
|
·
avtentičnost lokacije
pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
|
·
preoblikovanost reliefa in
spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter
likovni elementi in |
|
·
zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za registrirano
vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
|
·
zasnova (oblika, struktura,
velikost, poteze), |
|
·
grajene ali oblikovane
sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
|
|
·
naravne sestavine (rastline,
vodni motivi, relief), |
|
·
podoba v širšem prostoru
oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne
podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
|
|
·
rastišče z ustreznimi
ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
|
|
·
vsebinska, funkcionalna,
likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije
in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
|
|
Za registrirano arheološko
najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne
poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s
kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred
posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali
spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je
predvsem:
|
|
·
odkopavati in zasipavati
teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi
gozdne vlake, |
|
·
poglabljati morsko dno in dna
vodotokov ter jezer, |
|
·
ribariti z globinsko vlečno
mrežo in se sidrati, |
|
·
gospodarsko izkoriščati
rudnine oziroma kamnine in |
|
·
postavljati ali graditi
trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti
nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
|
|
Izjemoma so dovoljeni
posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj
naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih
pogojev: |
|
·
če ni možno najti drugih
rešitev in |
|
·
če se na podlagi rezultatov
opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče
možno sprostiti za gradnjo. |
|
·
V primeru, da se območje
ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu
natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že
v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
|
Za registrirano memorialno
dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
|
·
avtentičnost lokacije,
|
|
·
materialna substanca in
fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
|
|
·
vsebinski in prostorski
kontekst območja z okolico ter vedute. |
|
Za drugo registrirano
dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
|
·
materialna substanca, ki je
še ohranjena, |
|
·
lokacija in prostorska
pojavnost, |
|
·
vsebinski in prostorski odnos
med dediščino in okolico. |
|
(11)
V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in
dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja
se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne
dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. |
|
(12)
Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o
občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine. |
|
Kulturnovarstveno soglasje
je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s
posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje
urejanja. |
|
Za kompleksne posege
oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti
konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev
kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave
konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom.
|
|
Če se upravičeno domneva,
da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in
obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno
poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno
s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas
predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo
raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine. |
|
(13)
Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se
štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve
objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov. |
|
(14)
Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega
spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine,
naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba
pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in
odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih
predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških
raziskav določi pristojna javna služba. |
|
(15)
Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
|
(16)
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke
ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in
o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. |
|
(17)
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi. |
|
(18)
Memorialna dediščina, znamenja oz. kapelice evidentirana v registru
kulturne dediščine, se varuje na izvorni (avtentični) lokaciji in v
okviru vplivnega območja, pri čemer naj se ohranja vsebinski in
prostorski kontekst varovanja. Sestavni del varovanja je tudi ohranjanje
značilnih kakovostnih pogledov na spomenik oz. lokacijo. |
|
(19)
Vaške šole, evidentirane v registru kulturne dediščine, se varuje tako,
da se ohranja celovitost in prepoznavnost šolskega kompleksa, dopustna
je obnova in tudi nova dejavnost v teh objektih v smislu celostnega
ohranjanja in razvoja kulturne dediščine ter njenega povezovanja s
sodobnim življenjem na tak način, da se ohrani bistvene kakovostne
lastnosti teh objektov, tudi dominantnost v prostoru in s tem povezan
zgodovinski spomin.
|
|
(20)
Briške domačije, evidentirane v registru kulturne dediščine, se varujejo
tako, da se ohranja celovitost in prepoznavnost celotnega kompleksa
stavb domačije, ne glede na lastništvo in spremenjeno rabo. Posamični
posegi in dopolnjevanje morajo biti skladni s celoto. |
|
(21)
Grad Dobrovo s parkom se ureja skladno s konzervatorskim načrtom. |
|
(22)
Stražni stolp v Plešivem se varuje skladno z odlokom o zavarovanju. |
|
(23)
Cerkve, evidentirane v registru kulturne dediščine, se varujejo tako, da
se ohranja dominantnost in prepoznavnost objekta v prostoru. Sestavni
del varovanja je tudi ohranjanje značilnih kakovostnih pogledov. |
|
(24)
Vila Vipolže s parkom se ureja skladno s konzervatorskim načrtom. |
|
|
|
3.9.3
Pogoji za varstvo okolja |
|
|
|
89. člen |
|
Varstvo tal pred
onesnaženjem |
|
(1)
Meteorne vode z utrjenih površin v naseljih se morajo odvajati v
ponikovalnice ali površinsko. Meteorne vode s cest in parkirišč je
potrebno odvajati preko peskolovov in lovilcev olj. |
|
(2)
Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam prehrane
in pijače, ki imajo urejen začasni priključek na vodovod ali pri svoji
dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti izveden začasen
priključek na kanalizacijo. |
|
|
|
90. člen |
|
Varstvo voda pred
onesnaženjem |
|
(1)
Vse vodne vire (zavarovane vodne vire, vodne vire z izdanimi vodnimi
dovoljenji in vse druge vodne vire) je treba varovati pred onesnaženjem
in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih
virov. |
|
(2)
Na vodovarstvenih območjih je potrebno dosledno upoštevati omejitve in
pogoje iz veljavnih predpisov o zavarovanju vodnih virov. |
|
(3)
Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno
priključiti na javno kanalizacijo za odvajanje odpadne vode in na
čistilno napravo za njeno čiščenje.
|
|
(4)
Do izgradnje omrežja in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih voda
ter na območjih, kjer gradnja javne kanalizacije ni predvidena, se
odvajanje in čiščenje odpadnih voda izvaja v skladu s prepisi s področja
odvajanja in čiščenja odpadnih voda. |
|
|
|
91. člen |
|
Varstvo zraka pred
onesnaženjem |
|
(1)
Pri graditvi objektov in urejanju površin je potrebno upoštevati
predpise s področja varstva zraka. |
|
(2)
Pri posameznih obstoječih virih onesnaženja zraka mora lastnik ali
upravljalec vira onesnaženja ukrepati in zagotoviti kakovost zraka v
skladu s področno zakonodajo.
|
|
|
|
92. člen |
|
Varstvo pred hrupom
|
|
(1)
Glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa so določene stopnje
varstva pred hrupom, ki zagotavljajo varovanje pred onesnaženjem okolja
s hrupom za posamezne površine. |
|
·
I. stopnja varstva pred
hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki
potrebujejo povečano varstvo pred hrupom; |
|
·
II. stopnja varstva pred
hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na
katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja
hrupa; |
|
·
III. stopnja varstva pred
hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na
katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje; |
|
·
IV. stopnja varstva pred
hrupom je določena za stavbe na površinah podrobnejše namenske rabe, na
katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi
povzročanja hrupa. |
|
(2)
Meje med III. in IV. območjem varstva pred hrupom so določene z mejami
med območji različne podrobnejše namenske rabe prostora, ki jih uvršamo
v območja III. in IV. stopnje varstva pred hrupom in sicer: |
|
|
|
Namenska
raba / Stopnja varstva pred hrupom |
III stopnja |
IV stopnja |
S – OBMOČJA
STANOVANJ |
SS
|
● |
|
SK
|
● |
|
SP |
● |
|
C – OBMOČJA
CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
CU
|
● |
|
CDi
|
● |
|
CDz |
● |
|
CDk
|
● |
|
CDo
|
|
● |
I – OBMOČJA
PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
|
|
IP |
|
● |
IG |
|
● |
B – POSEBNA
OBMOČJA |
BT
|
● |
|
Z – OBMOČJA
ZELENIH POVRŠIN |
ZS
|
● |
|
ZP
|
● |
|
ZV
|
● |
|
ZD
|
● |
|
ZK |
● |
|
O – OBMOČJA
OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
● |
A – POVRŠINE
RAZPRŠENE POSELITVE |
● |
|
K1 – NAJBOLJŠA
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
● |
K2 – DRUGA
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
● |
G – GOZDNA
ZEMLJIŠČA |
|
● |
VC – POVRŠINSKE
CELINSKE VODE |
|
● |
OO – OSTALA
OBMOČJA |
|
● |
|
|
(3)
Območij, ki sodijo v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje
poselitve ta akt ne določa. Posamezna območja poselitve lahko uvrsti v
II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve minister,
pristojen za okolje, na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije,
priložene k pobudi izhaja, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom,
ki v skladu z zakonodajo veljajo za takšno območje varstva pred hrupom.
Pobuda za takšno območje se pripravi na podlagi posebne študije ocene
hrupa v prostoru v postopku priprave sprememb in dopolnitev tega odloka
ali v postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za
takšno območje. |
|
(4)
V IV stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske
objekte varovati ali urejati pod pogoji za III stopnjo varstva pred
hrupom. |
|
(5)
Na meji med I in IV stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II in IV
stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV stopnjo
varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem
veljajo pogoji za III stopnjo varstva pred hrupom. Širina III. območja
varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je
lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali
ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na
II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev
hrupa, določene za to območje. |
|
(6)
V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne
povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne
vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom. |
|
(7)
V primeru, ko nivo hrupa v okolju z umestitvijo novih dejavnosti presega
dovoljeno raven za posamezno območje, je umestitev dopustna le, če je
moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv
vira hrupa ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo
presežene mejne ravni hrupa za območje. |
|
(8)
Pri umeščanju stanovanjskih območij in drugih dejavnosti v bližino
obstoječih virov hrupa je treba z načinom gradnje oziroma s
protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti ustrezen nivo hrupa za
predvidena območja. |
|
(9)
Pri gradnji novih objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v
varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati s
pasivno zaščito pred hrupom, z zaščito oken ali fasade. |
|
(10)
Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je treba zagotoviti ukrepe
varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot
posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri
prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi
preprečevanja širjenja hrupa v okolju. |
|
(11)
Upravljavec hitre ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred
hrupom za območja urejanja ob hitri cesti oziroma za območja spremenjene
rabe prostora znotraj njenega vpliva glede na že izvedene ukrepe zaščite
v sklopu njene izgradnje. |
|
|
|
93. člen |
|
Varstvo pred svetlobnim
onesnaženjem |
|
(1)
Postavitev naprave, ki z laserskim žarkom osvetljuje nebo ali pobočja,
ni dopustna. |
|
(2)
Pri osvetljevanju objektov je upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije
svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega
onesnaževanja okolja. |
|
(3)
Za javno razsvetljavo je uporabiti svetilke brez svetlobnega toka, ki
seva v nebo. Uporabljati je potrebno varčne žarnice. |
|
(4)
Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je potrebno prilagoditi
področni zakonodaji.
|
|
(5)
Za javno razsvetljavo naj se uporabijo svetilke, ki oddajajo toplo
svetlobo brez modre barve (barvna svetloba svetil naj bo 2700 K ali
manj). |
|
(6)
Osvetljevanje območij (razen cest) naj bo v času aktivnosti žuželk in
netopirjev (marec do oktober) omejeno na stopnjo osvetlitve, ki še
omogoča varno obratovanje, izven časa obratovanja naj se osvetljevanje
uredi s svetili na samodejni vklop/izklop. |
|
|
|
94. člen |
|
Varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem |
|
(1)
Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir
elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih
določa področna zakonodaja.
|
|
(2)
Viri elektromagnetnega sevanja so lahko: visokonapetostni transformator,
razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos
električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo,
radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt,
katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje. |
|
(3)
Novogradnja objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja ali
rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne
sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
|
(4)
Pred gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba
izdelati strokovno mnenje o elektromagnetnem sevanju načrtovanega
objekta, po gradnji objekta pa meritve elektromagnetnih sevanj. |
|
|
|
3.9.4
Pogoji za varstvo voda |
|
|
|
95. člen |
|
(1)
Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali
stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje. |
|
|
|
96. člen |
|
(1)
Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je
potrebno upoštevati priobalni pas vodotokov. |
|
(2)
V Brdih so vodotoki 2. reda. Zunanja meja priobalnega zemljišča na
vodotokih 2. reda je odmaknjena 5 m od meje vodnega zemljišča. |
|
(3)
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen
za dopustne izjeme po zakonu o vodah: |
|
·
gradnjo objektov javne
infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih
priključkov na javno infrastrukturo, |
|
·
gradnjo objektov grajenega
javnega dobra, |
|
·
za ukrepe, ki se nanašajo na
izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, |
|
·
za ukrepe, ki se nanašajo na
ohranjanje narave, |
|
·
gradnjo objektov, potrebnih
za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na
vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust
vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred
utopitvami v naravnih kopališčih, |
|
·
gradnjo objektov, namenjenih
varstvu voda pred onesnaženjem, |
|
·
gradnjo objektov, namenjenih
obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter
izvajanju nalog policije. |
|
·
na priobalnem zemljišču v
tlorisni širini 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje
priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja je
dovoljena tudi za gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na
podlagi vodnega soglasja. |
|
(4)
Obvodna vegetacija se ohranja. Odstranjevanje je možno le v primeru
izvajanja posegov v prostor iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
(5)
Pri posegih v vodna in priobalna zemljišča je potrebno zagotoviti, da v
vodotokih ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti. |
|
|
|
3.9.5
Pogoji za varstvo pred požarom |
|
|
|
97. člen |
|
(1)
Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati prostorske,
gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa
zagotavljati: |
|
·
pogoje za varen umik ljudi,
živali in premoženja, |
|
·
potrebne odmike med objekti
ali potrebno protipožarno ločitev, |
|
·
prometne in delovne površine
za intervencijska vozila, |
|
·
vire za zadostno oskrbo z
vodo za gašenje. |
|
|
|
3.9.6
Pogoji za varstvo pred plazovi in erozijo |
|
|
|
98. člen |
|
(1)
Pri načrtovanju posegov na plazljivih območjih je potrebno upoštevati
prepovedi in omejitve kot jih določajo predpisi s področja varstva
voda. Na plazljivem območju je prepovedano: |
|
·
zadrževanje voda, predvsem z
gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje
zemljišč, |
|
·
poseganje, ki bi lahko
povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, izvajati
zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo
podnožje zemljišča, |
|
·
krčenje in večja obnova
gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. |
|
(2)
Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati nestabilnost
tal in plazovitost terena ter s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi
ukrepi pri gradnji zavarovati zemljišče in objekte pred zdrsom zemljine
oz. pred plazovi. |
|
(3)
Z geomehanskimi raziskavami je potrebno preveriti tehnične možnosti za
graditev na labilnih tleh.
|
|
|
|
98. a člen |
|
(1)
Pri načrtovanju posegov na erozijskih območjih je potrebno upoštevati
prepovedi in omejitve kot jih določajo predpisi s področja varstva
voda. Na erozijskem območju je prepovedano: |
|
·
poseganje v prostor na način,
ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, |
|
·
ogoljevanje površin, |
|
·
krčenje tistih gozdnih
sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo
odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred
škodljivimi vplivi erozije, |
|
·
zasipavanje izvirov, |
|
·
nenadzorovano zbiranje ali
odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, |
|
·
omejevanje pretoka
hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje
ravnovesnih razmer, |
|
·
odlaganje ali skladiščenje
lesa in drugih materialov, |
|
·
zasipavanje z odkopnim ali
odpadnim materialom, |
|
·
odvzemanje naplavin z dna in
brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške
struge, |
|
·
vlačenje lesa. |
|
|
|
3.9.7
Pogoji za varstvo pred poplavami |
|
|
|
99. člen |
|
(1)
Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi, ki
imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. |
|
(2)
Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s
predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora.
Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je
sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav. |
|
(3)
Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti
in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih
ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis,
ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti
na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se
ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven
njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov
v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z
načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene
ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati
pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. |
|
(4)
Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili
določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na
obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in
stanje voda. |
|
(5)
Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na
poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in
dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih
določajo ti predpisi. |
|
|
|
3.9.8
Pogoji iz potresne varnosti |
|
|
|
100. člen |
|
(1)
Objekte je projektirati potresno varno. Upoštevati je potrebno podatke
iz karte potresne nevarnosti Slovenije - projektnih pospeškov tal za
povratno periodo 475 let in trdna tla Agencije RS za okolje. |
|
|
|
3.10
POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
|
|
|
102. člen |
|
(1)
Poleg splošnih skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, veljajo za spodaj
navedene enote urejanja prostora posebni prostorski izvedbeni pogoji. |
|
|
|
103. člen |
|
Terme Fojana - hotel,
depandanse, kopališče |
|
EUP: FOJ-10 BT |
|
(1)
Poleg določil za BT in (x) je pri razporeditvi in oblikovanju stavbnih
volumnov upoštevati razmerja v prostoru tako, da objekti hotela višinsko
ne preseže dominantnih zvonikov cerkva v Medani in Fojani, kar pomeni,
da je max. dopustna absolutna višina najvišje točke strehe objektov
190,30 mnm. |
|
(2)
Vertikalni gabarit ne sme v celoti izstopati iz obstoječega terena, del
objektov je integrirati v obliko obstoječe vzpetine, del stavbnega
volumna (3-4 hotelske etaže) se lahko dvigne nad najvišjo točko
obstoječega terena. Najvišja točka obstoječega terena je na koti 174,59
mnm. |
|
(3)
Pri urejanju parkirišč je potrebno zagotoviti najmanj 50% PM pod nivojem
terena ali pod nadstrešnicami ali ozelenjenimi pergolami. Pri urejanju
parkirišč na prostem kapacitete nad 20 vozil je potrebno posaditi 1
drevo na vsakih 6 PM. |
|
|
|
104. člen |
|
Rekreacijski park Vipolže
|
|
EUP: VIP-38 BC, VIP-40 BC |
|
(1)
Poleg določil za BC in (i) velja za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje objektov za potrebe rekreacije in športa ureditvena enota
(x): |
|
·
ob lokalni cesti je potrebno
zagotoviti pločnik, ki povezuje igrišča med seboj, |
|
·
pri urejanju večjih parkirišč
kapacitete nad 20 vozil je potrebno posaditi 1 drevo na min. 6 PM, |
|
·
vsi servisni prostori igrišč
naj se združijo v enotnem objektu ali ob morebiti izgradnji tribun pod
njimi. |
|
|
|
106. člen |
|
EUP: GON-18 BT, GON-18
|
|
(1)
Poleg določil za BT in (x) velja za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje objektov za potrebe turizma še: |
|
·
objekta morata biti izvedena
v paviljonskem tipu, |
|
·
pri urejanju večjih parkirišč
kapacitete nad 20 vozil je potrebno posaditi 1 drevo na min. 6 PM, |
|
·
objekt na enoti urejanja
GON-18 se mora skladno vklopiti v veduto na Gonjače in Šmartno, |
|
|
|
106. a člen |
|
EUP:
DOB-45 PC |
|
(1)
Poleg določil za PC velja še: |
|
·
Pri gradnjah in prostorskih
ureditvah se ne sme spreminjati kote terena. |
|
|
|
106. b člen |
|
EUP: BIL-11 K2, GON-28 K2, GON-29 K2, HRU-26 K2, KOJ-31 K2, SLČ-05 K2,
VED-24 K2 |
|
(1)
Poleg določil za , K2 velja še: |
|
·
Gozd na območju EUP je treba
izkrčiti in vzpostaviti kmetijsko zemljišče v 10-ih letih od začetka
veljave tega akta. |
|
|
|
106. c člen |
|
EUP: VIŠ-19 K1 |
|
(1)
Poleg določil za K1 velja še: |
|
·
Na območju je dovoljeno
parkiranje v času prireditev. |
|
|
|
106. č člen |
|
Obvoznica Kojsko |
|
EUP: BRE-05 PC, HUM-59 PC, KOJ-30 PC |
|
(1)
Poleg določil za PC velja še: |
|
·
V primeru poseganja v brežine
vodotoka je po končanih delih treba brežine zatraviti in zasaditi
z avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo. Premostitve vodotoka se
izvede na način, da se z oporniki ne posega v strugo vodotoka z
namenom ohranjanja obstoječe nivelete struge ter obstoječega pretoka.
Vzdolž celotne trase ceste je potrebno zagotoviti vse tehnične ukrepe za
preprečitev onesnaženja vodotoka. |
|
·
Odstranitev vegetacije naj se
izvede izven gnezditvenega obdobja za ptice (od 1. avgusta do 1.
februarja). |
|
|
|
106. d člen |
|
EUP: DOB-18 ZD |
|
(1)
Poleg določil za ZD velja še: |
|
·
Zelene površine je potrebno
urediti tako, da ureditve ne bodo poslabšale poplavnega stanja na
območju pobude. Ohraniti je potrebno obstoječe odtočne razmere, brez
umeščanja grajenih objektov in takšne urbane infrastrukture, ki bi
povzročale zmanjšanje odtoka vode in predstavljale oviro pri vračanju
vode v svojo strugo. |
|
·
Ureditev območja naj se
načrtuje in izvede na način, da se bo ohranil kar največji delež
travniških površin. |
|
|
|
106. e člen |
|
EUP: VKO-23 ZS |
|
(1)
Poleg določil za ZS velja še: |
|
· Ureditev
območja naj se načrtuje in izvede na način, da se bo ohranil kar
največji delež travniških površin.
·
Za utrditev površin potrebnih za izvajanje dejavnosti je potrebno
prednostno uporabiti mreže za utrjevanje zemlje. |
|
|
|
106. f člen |
|
EUP: VKŽ-08 PC, VKŽ-09 PC |
|
(1)
Poleg določil za PC velja še: |
|
·
Odstranitev vegetacije naj se
izvede izven gnezditvenega obdobja za ptice (od 1. avgusta do 1.
februarja). |
|
|
|
106. h člen |
|
EUP: KRA-13 SK |
|
(1)
Poleg določil za SK velja še: |
|
·
Ureditev območja in gradnja
objekta na parceli številka 318 k.o. Krasno naj se načrtuje in izvede
čim bližje zahodnemu robu območja stavbnih zemljišč.
|
|
|
|
106. i člen |
|
EUP: ŠMA-29 PO |
|
(1)
Poleg določil za PO velja še: |
|
·
Parkirišče mora biti urejeno
in zasajeno z drevesi. |
|
|
|
106. j člen |
|
EUP: VKŽ-01 BT |
|
(1)
Poleg določil za BT velja še: |
|
·
Območje se ureja z OPPN, v
okviru katerega bodo določena razmestitev, velikost in oblikovanje
objektov ter prostorskih ureditev, ki bo skladna z merilom prostora in
arhitekturnimi ter krajinskimi značilnostmi. |
|
·
|
|
106. k člen |
|
EUP: KZA-36 SK |
|
(1)
Poleg določil za SK velja še: |
|
·
Pred izdajo gradbenih
dovoljenj je treba na celotnem delu parcele št. 1188/1, k.o. Kozana, ki
ima opredeljeno namensko rabo K1, vzpostaviti kmetijska zemljišča. |
|
|
|
106. l člen |
|
EUP: SNO-04 SK |
|
(1)
Poleg določil za SK velja še: |
|
·
Pred izdajo gradbenih
dovoljenj je treba na delu parcele št. 1998, k.o. Kojsko, ki ima
opredeljeno namensko rabo K2, vzpostaviti kmetijska zemljišča. |
|
|
|
106. m člen |
|
EUP: SLA-01 SK |
|
(1)
Poleg določil za SK in vj pri gradnji veljajo še ti pogoji: |
|
·
Prepovedane so proizvodne
dejavnosti v kakršnikoli obliki. |
|
·
Sleme novih objektov mora
potekati vzporedno s slemeni severnega niza objektov v enoti SLA-02 ali
vzporedno s plastnico na mestu novega objekta. |
|
·
Tloris osnovnega stavbnega
volumna novih objektov mora imeti razmerje stranic najmanj 1:2. |
|
·
Streha je dvokapnica nad
osnovnim tlorisom, s slemenom po daljši stranici. Strešine osnovne
strehe morajo imeti enak naklon. Ravne strehe niso dopustne.
|
|
·
Strešna kritina so korci
opečno rdeče, neodsevne barve. Prepovedana je uporaba engobiranih
korcev. |
|
·
Širina napušča ne sme
presegati 40 cm. |
|
·
Barva fasade se smiselno
povzame po obstoječih kvalitetnih objektih v enoti SLA-02. |
|
·
Vse odprtine so pravokotne v
razmerju minimalno 1:2 in razporejene osno po fasadi.
|
|
·
Prepovedana je uporaba
neznačilnih arhitekturnih elementov, nelokalnih materialov ter vseh
imitacij. |
|
·
Ograje so lesene, vertikalne.
Prepovedana je uporaba betonskih stebričkov. |
|
·
Dostop do objekta je možno
urediti izključno po parceli 1855 k.o. Kožbana. |
|
·
Za gradnjo na enoti je
potrebno pri pristojni službi za varstvo kulturne dediščine pridobiti
projektne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno projektno
soglasje. Pogoji se opredeljujejo v skladu z oblikovnimi zahtevami za
kulturni spomenik Slapnik – vas (EŠD – 4760). |
|
·
Med novo zgrajenim objektom
in obstoječimi objekti naselja Slapnik se ohranja intenzivno zazelenjeni
pas. Ohranjajo se obstoječa drevesa in grmi na tem pasu.
|
|
|
|
106. n člen |
|
EUP: BRK-01 LN |
|
(1) Na območju je dopustno
samo raziskovanje mineralnih surovin. |
|
|
|
106. o člen |
|
EUP: POD-21 LN |
|
(1)
Na območju je dopustno samo sanacija brez možnosti nadaljnjega
izkoriščanja mineralnih surovin. |
|
|
|
106. p člen |
|
EUP: HRU-25 SK, HUM-62 SK |
|
(1)
Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: |
|
·
stanovanja, |
|
·
kmetije (stanovanje kmetije
in kmetijska gospodarska poslopja). |
|
(2)
Dopustne vrste posegov so: |
|
·
za obstoječe objekte so
dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
odstranitve objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 1 iz priloge k odloku, |
|
·
ureditve infrastrukture
(prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in
naprave), |
|
·
vodnogospodarske ureditve. |
|
|
|
106. r člen |
|
EUP: POD-05 K1, BPK-07 K2 |
|
(1)
Na območju je dopustno šotorjenje. |
|
|
|
106. s člen |
|
EUP: DOB-08 IG |
|
(1) Dopustne so le
podzemne gradnje za potrebe širitve Vinske kleti Goriška Brda. |
|
|
|
3.11
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN |
|
|
|
106. š člen
EUP: POD-10 PO
(1) Dopustna je gradnja bencinskega servisa. |
|
|
|
107. člen |
|
(1)
Na območjih, za katera je predvidena izdelava OPPN, so do sprejetja
le-teh dopustne naslednje vrste posegov: |
|
·
za obstoječe objekte dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov, |
|
·
spremembe namembnosti
obstoječih objektov ali delov objektov v okviru dopustnih dejavnosti
namenske rabe območja, |
|
·
postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov glede na namensko rabo območja, |
|
·
gradnje in rekonstrukcije
infrastrukturnih omrežij in naprav. |
|
(2)
Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega
načrtovanja in da so skladni s predvidenimi ureditvami. |
|
|
|
108.
člen |
|
(1)
Območja OPPN – občinskih prostorskih podrobnih načrtov so prikazana v
grafičnem delu izvedbenega dela OPN. |
|
|
|
4
USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN |
|
|
|
4.1
GEOINFORMACIJSKA PODPORA ZA ODLOČANJE |
|
|
|
109. člen |
|
(1)
Občina bo: |
|
·
zagotavljala informacijske
osnove o stanju in razmerah v prostoru, |
|
·
zagotavljala informacijske
osnove o razvojnih težnjah - interesih, ki bodo omogočale ocenjevanje
učinkovitosti usmeritev in določil iz OPN, |
|
·
zagotovila spremljanje
uresničevanja v OPN določenih usmeritev, |
|
·
ugotavljala uresničevanje
potreb in usmeritev ter objavljala rezultate spremljanja. |
|
(2)
Na osnovi spremenjenih okoliščin in potreb, ki jih bo občina ugotovila s
spremljanjem uresničevanja OPN, bo občina dopolnjevala OPN in/ali IPN. |
|
|
|
4.2
MERILA ZA ODSTOPANJE OD OPN
|
|
|
|
110. člen |
|
(1)
Zaradi nepopolnih, ne dovolj natančnih in neskladnih podatkov o stanju v
prostoru (neskladnost katastrskih načrtov in stanja v prostoru ter
zaradi pomanjkljivih evidenc), tehnično ni mogoče z zadostno mero
natančnosti dokončno opredeliti razmejitve nekaterih površin, za katere
veljajo usmeritve v OPN in določbe prostorskih izvedbenih pogojev.
Občina dopušča odstopanja od grafičnih prikazov v OPN in določa način
presojanja posegov v prostor v takih območjih. |
|
(2)
Z OPN občina določa tolerance glede posameznih grafičnih prikazov OPN: |
|
·
ceste so prikazane po
parcelah digitalnega katastrskega načrta; v območjih, ki mejijo na ceste
je pri poseganju v prostor potrebno vključevanje pristojnih inštitucij
za upravljanje s cestami, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru
presojajo o sprejemljivosti posameznih posegov v prostor, |
|
·
glede velikosti stavbnih
zemljišč so dopustna manjša odstopanja od grafično določenih meja za
določitev gradbene parcele k obstoječemu objektu. |
|
(3)
V OPPN se usmeritve iz OPN podrobneje določijo v smislu meril in pogojev
za urejanje. Pri podrobnejšem določanju razmejitev, meril in pogojev v
OPPN so dopustna odstopanja (tolerance) od razmejitev in usmeritev v OPN: |
|
·
glede namembnosti površin v
območjih, ki niso namenjena poselitvi so dopustna večja odstopanja za
posege, ki ne predstavljajo trajno spremembo prostora in njegove rabe,
saj je z namensko rabo v OPN določena pretežna namembnost površin,
odstopanje naj na prostorsko zaključenem območju ne presega 2 ha, |
|
·
glede meja OPPN so dopustna
manjša odstopanja, kadar je potrebno v okviru OPPN urediti tudi prometno
ali drugo infrastrukturo in je ureditev le tega primernejša z istim OPPN
v istem postopku, sprememba območja urejanja sme biti izključno povezana
s predmetom urejanja OPPN, povečave območja za potrebe zazidave ali
drugih ureditev niso dopustne. |
|
|
|
4.3
KRITERIJI ZA DOPOLNJEVANJE OPN |
|
|
|
111. člen |
|
(1)
Pri spreminjanju in dopolnjevanju OPN se ne bo odobravalo predlogov za
dopolnitev:
|
|
·
ki bodo v nasprotju z
osnovnimi cilji in usmeritvami občinskega prostorskega načrta, |
|
·
ki bodo negativno in
prekomerno vplivali na okolje, bivalne in delovne razmere,
|
|
·
ki bodo prekomerno povečevali
prometne obremenitve v območjih s slabim prometnim omrežjem, s
turistično razvojno usmeritvijo, s poudarjenim varstvom naravnih vrednot
in kulturne dediščine, |
|
·
ki bodo s svojo dejavnostjo,
lego in oblikovanjem (velikostjo) predstavljali potencialno
razvrednotenje obstoječih kvalitet prostora in okolja. |
|
|
|
5
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
112. člen |
|
(1)
S sprejetjem OPN Občine Brda prenehajo veljati: |
|
PROSTORSKI PLANSKI AKTI |
|
·
Prostorske sestavine
dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Nova Gorica za obdobje
1986-1990, spremembe in dopolnitve 1989 in 1993 (Uradno glasilo občin
Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št.7/87, 3/90 in 1/93) in spremembe
in dopolnitve za območje Občine Brda (Uradno glasilo, 4/99, 2/00, 4/93
in 9/04) in |
|
PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI |
|
·
Odlok o splošnih prostorskih
ureditvenih pogojih za posege v prostor v Občini Nova Gorica (Uradno
glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št.9/87, 11/87) in
spremembe in dopolnitve (Uradno glasilo, št. 1/05). |
|
|
|
113. člen |
|
(1)
Uradno začeti postopki izdaje gradbenih dovoljenj se nadaljujejo in
končajo po prostorskih izvedbenih aktih, ki so veljali do uveljavitve
OPN. |
|
|
|
114. člen |
|
(1)
OPN občine Brda je na vpogled na občini Brda in na internetnem portalu
www.brda.si. |
|
|
|
115. člen |
|
(1)
Določbe odloka o OPN se pojasnjuje na podlagi obrazložitve odloka, ki je
sestavni del prostorskega akta. |
|
(2)
Strokovna pojasnila o prostorskem aktu daje pristojna strokovna služba
občine Brda.
|
|
(3)
Uradne razlage odloka o prostorskem aktu sprejema občinski svet. |
|
|
|
116. člen |
|
(4)
Ta odlok začne veljati 15 dan po objavi odloka v Uradnem glasilu
slovenskih občin«.
PRILOGA:
Tabela 1:
Prostorski izvedbeni pogoji za nezahtevne
in enostavne objekte
|