Na podlagi 61. člena
ter v povezavi s 46. in 96. členom
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07 in 108/09) je Občinski svet Občine Slovenske
Konjice na podlagi 7. in 16. člena
Statuta Občine Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 118/07 – uradno prečiščeno besedilo in 18/10) na 5.
redni seji dne 3. 3. 2011 sprejel |
O D L O K |
o spremembah in
dopolnitvah Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprti prostor
Občine Slovenske Konjice |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(1) V Odloku o
spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprti
prostor Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 123/04 in 81/10)
se spremeni naslov, ki se po novem glasi: »Odlok o prostorskih
ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprti prostor
občine Slovenske Konjice«. |
(2) Spremembe in
dopolnitve PUP je izdelal BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič Zorič s.p. iz
Slovenske Bistrica, v avgustu 2010, pod št. 08/10-SP PUP odprti in je
sestavni del tega odloka. |
2. člen |
Z odlokom se
določajo: |
– pogoji za gradnjo
nezahtevnih in enostavnih objektov, |
– spremembe glede
oblikovanja objektov, |
– uskladitve
grafičnega dela PUP s kartografskim delom Odloka o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske
Konjice za obdobje 1986–2000/dopolnjen v letu 1994 in 1998 (Uradni list
RS, št. 23/87, 50/98 in 72/00) in družbenega plana razvoja Občine
Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986, 1990 dopolnjen v letu
1994, 1999 in 2004 (Uradni list RS, št. 23/87, 50/98, 72/00 in 75/04). |
II.
MERILA IN POGOJI ZA GRADITEV |
3. člen |
(1) V 13. členu se
črta besedilo »ki so pomembni za razvoj Občine Slovenske Konjice«.
Črtajo se naslednje alineje: |
– melioracije –
namakanje oziroma osuševanje kmetijskih površin in regulacije vodotokov,
|
– hortikulturne
ureditve – urejanje cvetličnih površin, |
– izvedba urbane
opreme. |
(2) Doda se nov,
drugi odstavek, ki se glasi: |
»Infrastrukturne
objekte, naštete v prejšnjem odstavku, lahko gradi le pristojni
izvajalec gospodarske javne službe oziroma pri telekomunikacijskem
omrežju pooblaščeni operater. Če objekta ne gradi oseba iz prejšnjega
stavka, je gradnja dovoljena le na podlagi soglasja teh služb in pod
njihovim nadzorom.« |
4. člen |
(1) V 14. členu se
besedilo 3. točke, tretjega odstavka nadomesti z naslednjim besedilom:
|
»3. Velikost
dozidanega dela stanovanjskih hiš ne sme presegati 40% zazidane tlorisne
površine osnovnega objekta. Z gabariti mora biti prilagojen sosednjim
objektom, ki imajo enako namembnost.« |
(2) Za 6. točko se
doda nova 7. točka z naslednjim besedilom: |
»7. Velikost
dozidanega dela gospodarskega objekta se določi glede na zazidano
tlorisno velikost osnovnega objekta in ne sme presegati 40% njegove
zazidane tlorisne površine. Z gabariti mora biti dozidan del prilagojen
sosednjim objektom, ki imajo enako namembnost in služi za posodobitev
objekta«. |
(3) Za 7. točko se
doda nova 8. točka z naslednjim besedilom: |
»8. Montiranje
naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije
in iz soproizvodnje toplote in električne energije z visokim
izkoristkom, in so opredeljene kot enostavne naprave za proizvodnjo
električne energije, se štejejo kot investicijska vzdrževalna dela in se
lahko izvajajo v skladu z predpisi, ki urejajo energetsko
infrastrukturo.« |
5. člen |
Črta se 16. člen. |
6. člen |
Besedilo 18. člena se
nadomesti z naslednjim besedilom: »Znotraj vseh ureditvenih območij, ki
so opredeljena v 11. členu tega odloka, so dovoljene vse oblike gradenj
objektov in naprav, gradbenih del in investicijskih vzdrževalnih del, ki
so v javnem interesu, katerih investitor je pravna oseba javnega prava.« |
7. člen |
(1) V 20. členu se v
5. točki črta naslednje besedilo: »po predhodnem soglasju Občine
Slovenske Konjice z ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih
vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo«. |
(2) Besedilo 11.
točke 20. člena se nadomesti z naslednjim besedilom: »Gradnja vseh
nezahtevnih in enostavnih objektov, razen bazne postaje, namenjene
javnim telekomunikacijskim storitvam, ki so sestavljene iz antenskega
droga, antenskega nosilca z antenami in telekomunikacijske opreme
oziroma naprav, v skladu z veljavnim predpisom, ki določa vrste objektov
glede na zahtevnost«. |
8. člen |
Besedilo 6. točke 21.
člena se nadomesti z naslednjim besedilom: »Gradnja nezahtevnih in
enostavnih objektov, ki jih dovoljuje veljavni predpis, ki določa vrste
objektov glede na zahtevnost«. |
9. člen |
(1) Besedilo 8. točke
22. člena se nadomesti z naslednjim besedilom: »Gradnja nezahtevnih in
enostavnih objektov, ki jih dovoljuje veljavni predpis, ki določa vrste
objektov glede na zahtevnost«. |
(2) Za 10. točko se
doda nova 11. točka z naslednjim besedilom: »Znotraj vseh opredeljenih
stavbnih zemljišč z oznako (u) izven ureditvenih območij naselij, so
dovoljene vse oblike gradenj objektov in naprav, gradbenih del in
investicijskih vzdrževalnih del, ki so v javnem interesu, katerih
investitor je pravna oseba javnega prava.« |
10. člen |
(1) V 23. členu se
besedna zveza »Mnenje oziroma soglasje Zavoda za gozdove Slovenije,
Območna enota Celje« nadomesti z besedilom »soglasje službe, pristojne
za gozdarstvo«. |
(2) V četrtem
odstavku se črta besedilo »po predhodnem soglasju občinske kmetijske
službe«. |
(3) Dodajo se peti,
šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo: |
»5. Na območju
kmetijskih zemljišč je dopustna izvedba vzdrževalnih del na obstoječih
objektih, pa tudi rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, vendar le,
kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa v
smislu novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih
dejavnosti. Dovoljena je tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov
za lastne potrebe, ograj in škarp. |
Prej navedena
dovoljena gradnja je možna le na tistih gradbenih parcelah, ki so bila
določena k obstoječi stavbi z gradbenim dovoljenjem, oziroma z drugim
predpisanim upravnim dovoljenjem. |
Če gradbena parcela
ni bila določena k obstoječemu zakonito zgrajenemu objektu, ki se nahaja
na območju kmetijskih zemljišč oziroma na območju gozda, se lahko prej
navedeni posegi izvajajo na zemljišču, namenjenemu gradnji v skladu z
določili 18. člena tega odloka. |
Nezahtevni in
enostavni objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le v maksimalnem
odmiku 20 m od osnovnega legalno zgrajenega stanovanjskega objekta.
Ograje in škarpe je možno graditi na zemljišču namenjenemu gradnji v
skladu z določili 18. člena tega odloka. |
6. Na območju
kmetijskih zemljišč je dovoljena gradnja: |
a) nezahtevnih
objektov: |
– kozolec, pogoj za
gradnjo: gradnja novih kozolcev na območju kmetijskih zemljišč ni
dovoljena, dovoljeno je rekonstruirati oziroma zgraditi nov kozolec na
isti lokaciji, oziroma se ga lahko prestavi v radiu 30 m, pod pogojem,
da se obstoječi odstrani in če se s tem izboljša raba kmetijskih
zemljišč, |
– poljska pot,
|
– obora za rejo
divjadi, |
b) enostavnih
objektov: |
– čebelnjak, pogoj za
gradnjo: so prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Lokacije
čebelnjakov, stacionarnih ali prenosnih, morajo biti določene tako, da
območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje.
Postavitev je možna le pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno
mnenje Čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je
zemljišče, na katerem bo stal čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo
čebelarstvo, |
– poljska pot,
|
– ribnik,
|
– vrtina ali vodnjak,
|
– krmišče,
|
– hlevski izpust –
ograjena vodo neprepustna ploščad, |
– ograje za pašo
živine. |
7. Pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, ki so potrebni za obratovanje kmetije, se
lahko zgradijo tudi na območju kmetijskih zemljišč, ki so manj primerna
za obdelavo, vendar le v maksimalnem odmiku 20 m od osnovnega legalno
zgrajenega stanovanjskega objekta kmetije oziroma manj zahtevnega
gospodarskega objekta. |
8. Dovoljene so
izvedbe melioracij (osuševanje, namakanje, agromelioracije) v skladu z
veljavnimi predpisi, ki urejajo posege na kmetijska zemljišča. Na
območjih, ki so varovana na osnovi predpisov o varstvu narave, je
potrebno pridobiti pisno soglasje pristojnega organa oziroma službe.« |
11. člen |
V 24. členu se doda
šesti odstavek: |
»Pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, ki so potrebni za obratovanje kmetije, se
lahko zgradijo tudi na območju gozda, na robu ali v neposrednem vplivnem
območju gozda (praviloma pas ene sestojne višine odraslega gozdnega
drevja), vendar le ob soglasju službe, pristojne za gozdarstvo.
|
Mednje sodijo:
|
Nezahtevni objekti:
|
– gozdna cesta daljša
od 2 km, |
– grajena gozdna
vlaka daljša od 1 km, |
– obora za rejo
divjadi. |
Enostavni objekti:
|
– grajena gozdna
vlaka do 1 km, |
– gozdna učna pot,
|
– čebelnjak, pogoj za
gradnjo: so prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Lokacije
čebelnjakov, stacioniranih ali prenosnih, morajo biti določene tako, da
območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje.
Postavitev je možna le pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno
mnenje Čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je
zemljišče, na katerem bo stal čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo
čebelarstvo, |
– krmišče,
|
– ograje za pašo
živine, |
– gozdna cesta do 2
km«. |
12. člen |
(1) V 27. členu,
drugem odstavku, se v prvem stavku beseda »gradbene« nadomesti z
besedama »sosednje zemljiške«. |
(2) Na koncu drugega
odstavka se doda naslednje besedilo: »V primeru, kadar je lastnik
zemljiške parcele, na kateri se gradi objekt isti, kot lastnik sosednje
zemljiške parcele, takšno soglasje ni potrebno, in je v tem primeru
gradnja dovoljena do meje te zemljiške parcele«. |
(3) Za 27. členom se
doda 27.a člen, ki se glasi: |
»27. a člen |
Odmiki nezahtevnih in
enostavnih objektov: |
– Nezahtevni in
enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m (napušč oziroma najbolj izpostavljeni
del objekta). Izjema je rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto,
ki mora biti od meje sosednjih zemljišč odmaknjen najmanj toliko, kot to
določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in
pline. Če je odmik objekta manjši, je treba pred začetkom gradnje
pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč, v
primeru rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto pa tudi
zgraditi ustrezen požarni zid. |
– Odmik ograje od
meje s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,50 m, če je odmik manjši
oziroma je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno pred
začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih
zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob ograje
oziroma lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti in si je
potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. |
– Škarpe in podporni
zidovi so od meje s sosednjim zemljiščem oddaljeni najmanj 2,00 m. Za
manjši odmik je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno
soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna
cesta, zgornji rob zidu oziroma lega ne sme posegati v polje
preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne
ceste. V primeru pogojno stabilnega terena je potrebno za temeljenje
pridobiti pogoje geomehanika. |
– Nezahtevni in
enostavni kmetijsko-gozdarski objekti morajo biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m. Če je odmik objekta manjši, je treba
pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov
sosednjih zemljišč. Odmik za obore za rejo divjadi in ograje za pašo
živine je najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih
zemljišč se lahko postavi na posestno mejo. |
– Nezahtevni in
enostavni pomožni infrastrukturni objekti: |
Pomožni
infrastrukturni objekti se lahko postavljajo do meje sosednjih zemljišč.
|
– Nezahtevni in
enostavni začasni objekti: |
Od meje sosednjih
zemljišč morajo biti odmaknjeni najmanj 1,50 m. Če je odmik objekta
manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje
lastnikov sosednjih zemljišč. |
– Spominska obeležja
so od meje s sosedi oddaljena 1,50 m, razen spominskih plošč, ki so
sestavni del fasade oziroma drugega objekta. V primeru manjšega odmika
je potrebno pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
|
– Objekti za
oglaševanje so od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m. V
primeru manjšega odmika je potrebno pisno overjeno soglasje lastnikov
sosednjih zemljišč. |
– Urbana oprema sme
biti od meje sosednjih zemljišč oddaljena najmanj 1,50 m. V primeru
manjšega odmika je potrebno pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih
zemljišč«. |
13. člen |
Za 29. členom se
dodata 29.a in 29.b člen, ki se glasita: |
»29.a člen |
Načrtovanje in
graditev nezahtevnih in enostavnih objektov |
(1) Nezahtevni in
enostavni objekti v poselitvenem območju morajo biti oblikovno in po
izbiri materialov usklajeni s kakovostnimi prostorskimi strukturami.
Načrtujejo se usklajeno z značilnostmi obstoječe kvalitetne pozidave in
ne degradirajo roba naselja. Na zemljiški parceli, ki pripada stavbi, se
lahko umesti več različnih enostavnih objektov le ob pogoju, da se
njihova umestitev in oblikovanje načrtujeta enotno. Višina nadzemnih
objektov je le pritličje, brez kleti. Strehe objektov povzemajo elemente
strehe nad osnovno stavbo (smer slemena, naklon strešine …) ali so
ravne, kjer je to iz oblikovalskega vidika možno. |
(2) K enostanovanjski
zgradbi se lahko zgradi največ po en nezahtevni oziroma enostavni objekt
iste vrste za lastne potrebe. K večstanovanjskim objektom se lahko za
vsako stanovanje zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste
vrste. Njihova skupna površina ne sme presegati 40% velikosti zemljiške
parcele, ki pripada stavbi. Zgrajeni so kot posamična zgradba ali tako
da se stikajo z osnovnim objektom ali se stikajo med seboj, vendar ne
več kot dva iste vrste skupaj. V primeru stikanja lahko imajo skupne
konstrukcijske elemente, pri tem pa morajo biti razponi nosilnih delov
do 3 m. Če razponi nosilnih delov presegajo 3 m, morajo biti sestavljeni
iz montažnih elementov, ki so dani v promet v skladu s predpisi, ki
urejajo gradbene proizvode. |
(3) Ograje se
oblikovno podredijo tipu obstoječih ograj v soseščini. Medsosedske
ograje v naseljih ne smejo presegati višine 1,80 m. Kot gradbeni
material se uporablja žično pletivo, les ali kovina. Varovalne ograje,
ki so namenjene fizičnemu varovanju proizvodnih in poslovnih objektov,
javnih cest in železnice oziroma drugih površin, na katerih se opravlja
dejavnost ter igriščne ograje, so lahko grajene do višine 2,20 m. Pri
specifičnih, določenih športnih ali industrijskih objektih je višina
ograje lahko do 4.50 m. Obore za rejo divjadi so višine do 2.20 m,
višina ograj za pašo živine naj ne presega 1,5 m. |
(4) Škarpe in
podporni zidovi so arhitekturno oblikovani in grajeni iz naravnih
materialov. Po končani gradnji se intenzivno ozelenijo. Njihova višina
ne presega 1,50 m. |
(5) Na območju enega
kmetijskega gospodarstva je dopustna gradnja največ po enega pomožnega
kmetijsko-gozdarskega objekta iste vrste, kar pa ne velja za gnojišče,
zbiralnik, kozolec, rastlinjak in silos, ki se jih lahko zgradi toliko,
kolikor je potrebno za nemoteno obratovanje kmetije. Objekti so zgrajeni
kot posamična zgradba ali tako, da se stikajo z osnovnim objektom ali se
stikajo med seboj, vendar ne več kot dva iste vrste skupaj. V primeru
stikanja lahko imajo skupne konstrukcijske elemente, pri tem pa morajo
biti razponi nosilnih delov do 3 m. Če razponi nosilnih delov presegajo
3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so dani v promet
v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode. |
Za nezahtevne in
enostavne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki se gradijo na območju
kmetijskih zemljišč, gozdnem območju in območju vodotokov, je potrebno
upoštevati določila predpisov, ki veljajo za posamezna področja in ne
smejo biti v nasprotju z varstvenimi režimi. Načrtovati jih je potrebno
tako, da se kvalitetno dopolnjuje podoba obstoječega naselja v krajini
in se upošteva regionalna tipologija. |
(6) Začasni objekti
namenjeni turistični ponudbi ter enostavni začasni objekti se lahko
postavljajo le za čas sezone oziroma določene prireditve. Postavljajo se
na primerno utrjeno zemljišče, do katerega je urejen dostop in je
urejeno odvodnjavanje meteornih voda. Ne smejo imeti novih priključkov
na gospodarsko javno infrastrukturo, lahko pa se jih priključi na
obstoječe priključke. |
Na javne površine se
lahko objekti postavijo le v skladu s posebnim predpisom občine.
|
Objekti za
oglaševanje se postavljajo v skladu z zakonskimi določili za
plakatiranje in oglaševanje. |
29.b člen |
(1) Če leži
zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen nezahtevni ali enostavni objekt
na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas
gospodarske javne infrastrukture, ali na območju, ki je s posebnimi
predpisi opredeljeno kot varovano, mora investitor pred začetkom gradnje
takšnega objekta pridobiti pisno soglasje pristojnega organa oziroma
službe.« |
14. člen |
Za 30. členom se doda
30.a člen, ki se glasi: |
»30.a člen |
(1) Pri novogradnjah,
dozidavah in nadzidavah ni dopustno načrtovanje nesprejemljivih dodatkov
na pročeljih (večkotni izzidki, stolpiči) in strehah objektov.« |
15. člen |
(1) Besedilo četrtega
odstavka 31. člena se spremeni in se po novem glasi: |
»Pri gradnji in
oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati
pogoje veljavnega predpisa, ki določa vrste objektov glede na
zahtevnost.« |
(2) Črta se besedilo
6. točke. |
16. člen |
(1) V 32. členu se za
obstoječim besedilom v prvi alineji doda besedilo, »vendar le na
neizpostavljenih legah.« |
(2) V 32. členu se za
obstoječim besedilom v drugi alineji doda besedilo: »kjer je možna
skladna gradnja z obstoječimi objekti. Prepovedani so nesprejemljivi
dodatki na pročeljih (večkotni izzidki, stolpiči) in strehah objektov
(strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni in slemeni)«. |
17. člen |
V 36. členu se črtata
prvi in drugi odstavek. |
18. člen |
(1) Besedilo 37.
člena se nadomesti z naslednjim besedilom: |
»Parcelacija stavbnih
zemljišč: |
Velikost in oblika
parcele, namenjeni gradnji mora upoštevati: |
– tip objektov in
predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele (odmik od parcelnih mej ipd.),
|
– velikost in
tlorisno zasnovo objektov, |
– namen načrtovanih
objektov, |
– možnost
priključitve na infrastrukturne objekte in naprave, |
– krajevno značilnost
obliko parcel. |
Velikost in oblika
parcele namenjene gradnji morata zagotoviti: |
– spremljajoče
dejavnosti osnovnemu objektu (nezahtevni in enostavni objekti, parkirni
prostori, manipulacijske površine), |
– intervencijski
dostop. |
Velikost parcele
namenjeni gradnji se določa: |
– na območju
opredeljenih stavbnih zemljišč (u) (točka 2.b v 5. členu odloka) naj
velikost parcele za gradnjo stanovanjskega objekta ne presega 1.000 m2.
|
– V ureditvenih
območjih naselij (točka 1.a v 5 členu odloka) se določi parcela za
gradnjo stanovanjskega objekta s tlorisno površino od 400 m2 do 900 m2.
|
– Na območju
urejanja, kjer veljajo posebni pogoji za oblikovanje objektov in ki je
opredeljeno v 32. členu odloka, naj velikost parcele za gradnjo
stanovanjskega objekta ne presega 1.400 m2. |
– Za druge objekte se
velikost parcele za gradnjo določi ob upoštevanju zahtev, ki jih
narekuje funkcija objekta. |
– Če gradbena
parcela, ni bila določena k obstoječemu zakonito zgrajenemu objektu, ki
se nahaja na območju kmetijskih zemljišč oziroma na območju gozda, se
določi velikost zemljišča namenjenega gradnji v velikosti od 400–800
m2.« |
(2) Črta se 38. člen. |
19. člen |
Za 60. členom se doda
nov 60.a člen: |
»60.a člen |
(1) Pri gradnji
nezahtevnih in enostavnih objektov na območjih, ki imajo na podlagi
predpisov s področja ohranjanja narave posebni status je potrebno
upoštevati: |
– Gradnja objektov
oziroma ureditve naj se izvajajo na način, da ne bo ogroženo ohranjaje
lastnosti zavarovanih območij, naravnih vrednot in območij biotske
raznovrstnosti. |
– Umeščanje
enostavnih in nezahtevnih objektov na območjih kmetijske, gozdne in
ostale rabe, ki so izjemoma dopustne na zemljiščih, ki niso zazidljiva,
naj se postavlja izven območij naravnih vrednot in območij habitatov
ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih
tipov, ki prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na
celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. |
– Pri umeščanju in
gradnji objektov je potrebno ohranjati travniške sadovnjake, skupine in
posamezna drevesa v agrarni in urbani krajini ter omejke in grmišča. Pri
izvedbi del se posamezna drevesa in grmišča zaščiti pred poškodbami.
Propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst.
|
– Gradnja objektov
naj se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa od
obstoječega gozdnega roba, oziroma obvodne drevnine. |
– Gradnja objektov in
ureditev okolice objektov naj se izvede brez škarp, teras, ograj in
drugih objektov za premoščanje višinskih razlik. Prehodi v okoliški
teren naj bodo mehki in zatravljeni. |
– Okolica objektov
naj se uredi z zasaditvijo avtohtonega drevja, grmovnic ter zatravi z
mešanico avtohtonih trav. Tujerodnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša.
|
– Skladno z določili
predpisa, ki ureja označevanje zavarovanih območij naravnih vrednot ter
z upoštevanje pogojev in varstvenih usmeritev, se lahko območja
ohranjanja narave uredi za oglede in predstavitve javnosti s
postavitvijo opazovališč, tabel z informacijami in opozorili ipd.
|
– Postavljanje obor
in ograjevanje parcel v odprti krajini na območjih ohranjanja narave ni
sprejemljivo. Izjema je dopustno postavljanje začasnih ali stalnih ograj
za potrebe pašništva ter zaščito ljudi in živali na nevarnih območjih
(erozija, kamnolomi, plazovi ...). |
– Ograje in druge
fizične ovire se postavlja upoštevaje dnevne in sezonske poti živali,
tako da so živali čim manj ovirane. |
– Krčitev vlagoljubne
obvodne vegetacije naj se ne izvaja, iz sestoja se lahko odstranijo le
poškodovana drevesa in grmičevje oziroma le v primeru močno oviranega
pretoka, vendar tako, da se odstranijo le debla in veje (pušča naj se
panje in korenine). |
– Vzdolž brežin
vodotokov, kjer je bila odstranjena obrežna grmovna in drevesna
vegetacija, se z zasaditvami rastišču primernih avtohtonih grmovnih in
drevesnih vrst vzpostavi zveznost in pestra višinska strukturiranost
obrežne vegetacije. |
– Ob vseh vodotokih
se ohranja obstoječa avtohtona vegetacija ter se izvajajo ukrepi za
preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst. |
Osvetljevanje v
naseljih se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba
prostorsko usmerjena proti tlom in časovno omejena«. |
III. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
20. člen |
Nadzorstvo nad
izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
21. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 0700-0004/2009 |
Slovenske Konjice,
dne 3. marca 2011 |
Župan |
Občine Slovenske
Konjice |
Miran Gorinšek l.r. |