Na podlagi 171. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03, 58/3-ZZK-1) in 10. člena Statuta Občine Ruše (MUV, št. 5/99 in 18/00), je Občinski svet občine Ruše na 12. redni seji, dne 22. aprila 2004, sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše, za območje nove Občine Ruše v letu 2004

1. člen

S tem odlokom se v prostorskih sestavinah za območje nove Občine Ruše spreminjata in dopolnjujeta Dolgoročni in srednjeročni plan Občine Ruše za območje nove Občine Ruše (Medobčinski uradni vestnik (MUV) št. 14 z dne 30.12.1994 in dopolnjen v MUV št. 5/98, 22/2000). Spremembe in dopolnitve se nanašajo na področje poselitve (površine ureditvenih območij naselij, površine drugih ureditvenih območij in površine za gradnjo izven ureditvenih območij naselij), na področje rekreacije v naravnem okolju (območja predvidenih smučišč na območju občine in nova rekreacijska cona ob reki Dravi), na spremembe v površinah kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so nastale zaradi sprememb namenske rabe zemljišč zaradi poselitve ter na področjih varstvo okolja, gospodarjenje z vodami, plinovodno omrežje, elektroenergetsko omrežje, cestno omrežje, železniški promet in kolesarsko omrežje. Dodano je poglavje s področja zaščite in reševanja. Spreminja oz. obnavlja se tudi Urbanistična zasnova za naselje Ruše in sicer tako, da je v celoti nadomeščena z novo.

Zaradi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin republiškega dolgoročnega plana (Ur. l. št. 11/99, 4/03) se dopolnjujejo republiška obvezna izhodišča na področjih poselitev, kulturna dediščina in varstvo narave.

Prav tako se s tem odlokom sprejema spremenjen način priprave prostorskih sestavin iz analogne v digitalno obliko v skladu s Pravilnikom o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki (Ur. l. RS, št. 20/03, v nadaljevanju: Pravilnik).

2. člen

Na podlagi drugega odstavka 172.člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03, 58/3-ZZK-1) je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planskih aktov Občine Ruše z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije št. 350-00/2001-181 z dne 30.03.2004, sprejet na osnovi Strokovnega mnenja Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Urada RS za prostorski razvoj št. 352-11-43/00 z dne 24.03.2004. Sklep Vlade in Strokovno mnenje sta sestavni del tega odloka.

3. člen

V podpoglavju 3.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: "Na območju občine je 456,60 ha zemljišč, ki na podlagi njihovih naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel, sodijo med najboljša kmetijska zemljišča (območja varovanja kmetijskih zemljišč). To so zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko pridelavo. Pri tem pa je že upoštevano, da se je skupna površina zmanjšala za 12 ha in sicer zaradi spreminjanja namembnosti za namene širitve ureditvenega območja naselja Ruše, Bezena in Bistrica ob Dravi ter zaradi prerazvrstitve v drugo kmetijsko zemljišče na območju bodoče smučarske in žičniške povezave Ruše - Areh. Druga kmetijska zemljišča (območja kmetijskih zemljišč), ki obsegajo 249,48 ha, so manj primerna za kmetijsko pridelavo, imajo pa pomembno vlogo pri oblikovanju kulturne krajine in krajinskega pejsaža pa tudi izvajanja rekreacije na prostem ter predstavljajo potencialni prostor za namene poselitve. Tudi obseg drugih kmetijskih zemljišč se je spremenil; le malo se je zmanjšal zaradi širjenja površin za poselitev, večinoma pa se je povečal zaradi prerazvrstitve v drugo kmetijsko zemljišče na območju predvidene smučarske in žičniške povezave Ruše - Areh.

Kmetijska zemljišča so prikazana na karti št. 1 "Zasnova rabe prostora"."

V podpoglavju 3.2. GOZDOVI se drugi odstavek v celoti spremeni, tako da glasi: "Območje je v celoti del mariborskega gozdnogospodarskega območja. Po planu je v občini skupno 4.793,27 ha gozdov, pri tem pa je že upoštevano zmanjšanje gozdnih zemljišč zaradi prerazvrstitve v drugo kmetijsko zemljišče na območju predvidene smučarske in žičniške povezave Ruše - Areh v velikosti 16,83 ha. Po gozdnogospodarskem načrtu so v Občini Ruše lesnoproizvodni gozdovi (t.i. območja gozdov), gozdovi s posebnim namenom (pomenom) in varovalni gozdovi.

Območja gozdov so prikazana na karti št. 1 "Zasnova rabe prostora"."

Na koncu tretjega odstavka se doda besedilo: "Za razglasitev kot gozdovi s posebnim namenom oz. varovalni gozdovi so predlagana nova območja gozdov, ki v zaostrenih ekoloških pogojih varujejo sebe in svoje zemljišče. Predlog se nanaša na štiri lokacije v skupni površini 105,29 ha. Gozdovi s posebnim pomenom in varovalni gozdovi so prikazani tudi kot območja varstva gozdov. Območja predlaganih gozdov za zavarovanje so prikazana na karti št. 4. "Zasnova varstva naravne dediščine"."

V točki 3.3.1. Vodni viri se pred drugim odstavkom doda besedilo: "Zaloge pitne vode so v Rušah zavarovane z Odlokom o varstvu zalog pitne vode črpališča Vodnjak I in II v Rušah (MUV št. 10/93)."

V točki 3.3.2. Vodnogospodarske ureditve se za prvim odstavkom doda besedilo: "Najpomembnejši vodotok v občini je vodotok 1. reda: reka Drava. Ostali vodotoki, večinoma hudourniškega značaja, so vodotoki 2. reda. Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati, da je prostor 15 m od meje vodnega zemljišča reke Drave varovano zemljišče in so posegi na njem omejeni v skladu z Zakonom o vodah (Ur. list RS št. 67/2002). Varovalni priobalni pas pri drugih vodotokih je 5 m."

Za drugim odstavkom se doda nov odstavek z besedilom: "Vsi vodotoki in hudourniki ter njihova poplavna območja in območja s hudourniškim značajem oz. njihova vodozbirna območja, predstavljajo prostor varovalnega režima. Pred pripravo prostorskih izvedbenih aktov je potrebno na takih območjih pridobiti posebne pogoje pristojnega upravnega organa.".

Zadnji odstavek se preštevilči v četrtega in se spremeni tako, da glasi: "Zasnova vodnogospodarskih ureditev je prikazana na karti št. 3 "Zasnova vodnogospodarskih ureditev in agrarnih operacij"."

V podpoglavju 3.4 Rudnine se zadnji stavek spremeni tako, da glasi: "Zasnova rudnin je prikazana na karti št. 7 "Zasnova ohranjanja in izboljšanja naravnih virov in zasnova rudnin"."

V podpoglavju 3.5. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA se za drugim odstavkom določi nova točka "3.5.1. Naravna dediščina".

Za tretjim odstavkom, sedaj prvim odstavkom nove točke 3.5.1., se doda nov odstavek, ki glasi:

"Na območju občine so mnogi primeri naravne dediščine, predlagani za zavarovanje. To so: del bodočega regijskega parka Pohorje, del krajinskega parka Mariborsko jezero in naravni rezervat Šumik ter dendrološke, hidrološke, ekološke, botanične, zoološke in ekosistemske naravne vrednote, predlagane za zavarovanje kot naravni spomeniki. Parki in drevoredi so opredeljeni kot spomeniki oblikovane narave oz. kot naravne vrednote. Na območju občine sta evidentirani dve ekološko pomembni območji (EPO) in sicer EPO Pohorje in EPO Drava, ki z uravnoteženo biogeografsko razporejenostjo pomembno prispevata k ohranjanju naravnega ravnovesja in biotske raznovrstnosti. Na širšem območju Pohorja se pričakuje ugotovitev obstoja geoloških in geomorfoloških naravnih vrednot, v primeru najdb mineralov in fosilov je zato potrebno ravnati v skladu z Zakonom o ohranjanju narave (Ur. list RS št. 56/99 in naslednje).

Na območjih naravne dediščine je pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov obvezno treba upoštevati smernice republiškega dolgoročnega plana in naravovarstvene smernice za prostor izven območij zavarovane naravne dediščine. Za območje naravnih znamenitosti, ki so zavarovana z odloki se upoštevajo določila teh odlokov.

Za vse posege na območje naravnih vrednot in ekološko pomembnih območjih je treba v skladu z Zakonom o ohranjanju narave (Ur. l. RS št. 56/99) pridobiti predhodno naravovarstveno soglasje."

Področje varstva narave je prikazano in opisano v karti št. 4 "Zasnova varstva naravne dediščine"."

Četrti odstavek postane prvi odstavek nove točke "3.5.2. Kulturna dediščina".

Na koncu tega odstavka se doda besedilo, ki glasi: "

Kulturna dediščina na območju občine so območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, ki se nanašajo na arheološko, profano stavbno, sakralno in memorialno dediščino. Seznam območij in objektov kulturne dediščine je opredeljen v Strokovni podlagi za varstvo kulturne dediščine, ki jo je v avgustu 2000 izdelal regionalni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Del kulturne dediščine je že zavarovan z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor-Ruše (MUV št. 1/87, 11/94). Arheološka območja in spomeniki se varujejo rezervatno, kar pomeni, da niso predmet sistematičnih izkopavanj. Le te se izvajajo le izjemoma v primeru posegov širšega družbenega oz. državnega pomena. Hidroelektrarna Fala in Fala grad sta opredeljena kot pomembnejša kulturna dediščina, širše območje gradu pa kot območje kompleksnega varstva.

Pri pripravi prostorskih aktov je treba obvezno upoštevati smernice republiškega dolgoročnega plana in Strokovno podlago za varstvo kulturne dediščine v občini Ruše. Skladno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS št. 7/99) je potrebno v postopkih sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov pridobiti kulturnovarstveno mnenje, prav tako je potrebno pri vseh posegih na območjih in objektih kulturne dediščine predhodno pridobiti kulturnovarstvene akte.".

Zadnji stavek se spremeni tako, da glasi: "Področje kulturne dediščine je prikazano na karti št. 5 "Zasnova varstva kulturne dediščine"."

V podpoglavju 3.6. OBMOČJA ZA REKREACIJO V NARAVNEM OKOLJU se za četrtim stavkom drugega odstavka doda besedilo: "Ob reki Dravi je načrtovano novo rekreacijsko območje, katerega površine bodo vključevale sanirano območje obstoječe gramoznice. Na smučarskih napravah smučišča Partizanka in Orel so načrtovane posodobitve, ki se bodo izvajale večinoma po obstoječih trasah".

Na koncu podpoglavja se doda besedilo: "Z izgradnjo objektov in naprav za potrebe športa in rekreacije se bodo sočasno postavljali tudi vsi potrebni infrastrukturni objekti in naprave, vključno z napravami za zasneževanje smučišč."

V podpoglavju 3.7. SANACIJA NARAVNIH VIROV se za prvim stavkom petega odstavka doda besedilo: "Na podlagi kategorizacije potokov po naravovarstvenem pomenu, sodijo pohorski potoki v svojem toku v naravnem okolju med bolje ohranjene vodotoke (1. in 1. - 2. razred od 4), medtem ko so dolinski deli potokov in reka Drava srednje ohranjeni (2. in 2. - 3. razred). Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1. - 2. razred, morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe. "

Prvi stavek šestega odstavka se spremeni tako, da glasi: "Ravnanje z odpadki obsega sistem ločenega zbiranja odpadkov (zlasti posebnih) na izvoru in urejeno redno odvažanje na celotnem območju občine ter vračanje koristnih odpadkov v produkcijski krog in kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov."

Zadnji stavek tega podpoglavja se spremeni tako, da glasi: "Področje varstva okolja je prikazano na karti št. 7 "Zasnova ohranjanja in izboljšanja kakovosti naravnih virov in zasnova rudnin"."

V podpoglavju 3.8. POSELITEV se črta šesti odstavek.

V točki 3.8.2. Ureditvena območja naselij se za tretjim odstavkom doda nov odstavek: "Poselitev se prednostno usmerja v ureditvena območja naselij, kjer naj se izkoristijo evidentirane proste oz. degradirane površine in aktivno prenavlja obstoječi stavbni fond. Za širitev naselij, kjer potreb po prostoru ni mogoče zagotoviti znotraj meje ureditvenega območja naselja, bodo uporabljena manj pomembna kmetijska ali gozdna zemljišča, v izjemnih primerih pa tudi najboljša kmetijska zemljišča. Pri odločanju o širitvah ureditvenega območja naselja bodo upoštevana določila Zakona o urejanju prostora in določila prostorskih planskih aktov Republike Slovenije.

Za tretjim, sedaj za četrtim odstavkom, se doda nova točka z naslovom: "3.8.3. Stavbna zemljišča". Odstavki pod novo točko se pričnejo šteti od začetka.

Drugi stavek drugega odstavka nove točke 3.8.3. se spremeni tako, da se glasi: "Skupna površina stavbnih zemljišč znotraj ureditvenih območij naselij in na območjih razpršene gradnje je 505,86 ha, pri tem pa je že upoštevano povečanje zaradi širitve poselitvenih površin v velikosti 11,56 ha."

V tretjem odstavku nove točke 3.8.3. se za besedo "dovoljenji" doda besedilo: " ali objekti, zgrajeni pred letom 1967 ".

Za četrtim odstavkom nove točke 3.8.3. se doda nov odstavek, ki glasi: "Območje stavbnega zemljišča in drugega ureditvenega območja, določenega v tem planu, se lahko v prostoru lokacijsko natančneje določi, v kolikor se pri izdelavi podrobnejše dokumentacije ugotovi, da lokacijsko povsem ne ustreza. Pri tem se obseg stavbnih zemljišč, naveden v bilanci površin, ne sme spremeniti.". Peti odstavek se preštevilči v šesti odstavek.

V podpoglavju 3.9. PROMETNO OMREŽJE se v točki 3.9.1. Cestno omrežje za prvim odstavkom doda odstavek, ki glasi: "Na območju občine potekajo odseki naslednjih državnih cestnih povezav:

regionalna cesta II. reda št. 435 Maribor (Koroški most) - Ruše - Selnica,

regionalna cesta III. reda št. 705 Ruše - Puščava,

regionalna turistična cesta RT 929 - odcep za Areh."

V drugem, sedaj tretjem odstavku, se v prvi alineji besedilo sprememni tako, da glasi:

regionalna turistična cesta RT 929 - odcep za Areh bo z minimalno razširitvijo rekonstruirana po obstoječi trasi,".

Za tretjim, sedaj četrtim odstavkom, se doda novi, peti odstavek: "Občinske ceste so kategorizirane v lokalne ceste in javne poti. Lokalne ceste zajemajo ceste med naselji v Občini Ruše ter med naselji v občini in naselji v sosednjih občinah. Kot lokalne ceste so kategorizirane tudi ceste v naselju z uvedenim uličnim sistemom, to je v naselju Ruše. Kategorizacija občinskih cest je navedena v Odloku o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Ruše (MUV št. 21/2001in naslednje). Vzporedno z razvojem poselitve in gradnje objektov in naprav, pomembnih za občino, se bo razvijala tudi mreža lokalnih cest in javnih poti. V prostorskem planu so prikazane lokalne ceste med naselji in lokalne ceste - zbirne krajevne ceste.".

Peti, sedaj šesti odstavek, se spremeni tako, da glasi: "Cestno prometna zasnova naselja Ruše med drugim predvideva zlasti preusmeritev tranzitnega prometa na relaciji Maribor-Ruše-Sp. Selnica namesto skozi središče Ruš po novozgrajeni obvoznici, ki se pred naseljem Ruše odcepi od Mariborske ceste proti železnici, prečka železnico in se z zahodnim podaljškom priključi na Tovarniško cesto. Preusmeritev tranzitnega prometa naprej proti Fali pa predvideva novozgrajeno obvoznico kot podaljšek Tovarniške ceste s priključkom pri viaduktu na Smolniku na Falsko cesto.". Zadnji odstavek se preštevlilči v 7. odstavek.

V točki 3.9.2. Železniško omrežje se v drugem stavku pred piko navede tekst "ter gradnja matičnega industrijskega tira."

Pred zadnjim stavkom podpoglavja se doda tekst: "Predvidena je preureditev nivojskih križanj v izvennivojska in združevanje več cestnoželezniških prehodov v enega z gradnjo vzporednih cest."

Za točko 3.9.2. de doda nova točka:

"3.9.3. Omrežje zračnega prometa

Preko območja občine potekajo zračne poti, območje občine pa se nahaja v nadzorovani coni CTR letališča Maribor, terminalni kontrolni coni - Maribor TMA in kontrolni coni CTA - Mura 1. V navedenih conah bo pri načrtovanih posegih upoštevano, da se kot ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višje od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno. Za take primere je zato potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave RS za civilno letalstvo.".

Za to točko se doda naslednja nova točka:

"3.9.4. Kolesarsko omrežje in peš povezave

Preko območja Občine Ruše poteka predvidena daljinska kolesarska povezava Maribor - Ravne na Koroškem - meja z Avstrijo. Daljinske kolesarske povezave omogočajo navezavo na omrežje evropskih kolesarskih poti. Za potrebe kolesarskega prometa bomo urejali lokalne kolesarske povezave, ki jih bomo navezali na predvideno omrežje kolesarskih povezav v sosednjih občinah in na vinsko turistično cesto.

Pešcem bo zagotovljeno neovirano gibanje na vseh javnih površinah, posebna pozornost je usmerjena v urejanje okolja brez arhitektonskih ovir za neovirano gibanje invalidov."

V podpoglavju 3.11. ENERGETSKO OMREŽJE, v točki 3.11.1 Elektroenergetsko omrežje, se za prvim odstavkom doda nov, sedaj drugi odstavek in sicer: "Preko območja Občine Ruše potekajo trase 110 kV daljnovodov Vuhred-Pekre (D-1032) z odcepom Korund (D-1032/1), Ožbalt-Pekre-Fala (D-1053 in D-1055) z odcepom Karbid (D-1054/1) in Karbid-Korund (D-1001). Pri daljnovodih napetostnega nivoja 110 kV je treba upoštevati urbanistično širino daljnovodov 2x15 m, znotraj katere je za vse posege v prostor potrebno pridobiti pisno soglasje upravljavca daljnovoda. Za vse objekte v tem pasu pa je pomembno, da ne prekoračujejo mejnih vrednosti veličin elektromagnetnega polja, kot to določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS št. 70/96)."

V drugem, sedaj tretjem odstavku, se v drugem stavku črta besedilo: "dokončanje rekonstrukcije in obnove hidroelektrarne (HE) Fala", ob koncu odstavka pa se doda besedilo:

"Planiranje novih transformatorskih postaj in pripadajočega omrežja v občini ter gradnja objektov in naprav bo odvisna od povečanih obremenitev zaradi gradnje stanovanjskih, obrtno poslovnih, industrijskih objektov in objektov druge rabe ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere.".

Pred zadnjim stavkom tretjega, sedaj četrtega odstavka, se doda besedilo:"Za proizvodnjo električne energije je mogoče izkoriščati tudi obstoječa zajetja, črpališča in cevovode za potrebe zasneževanja smučišč."

V točki 3.11.2. Plinovodno omrežje se za tretjim odstavkom doda četrti odstavek z besedilom: "V občino seže krak magistralnega plinovoda 20 000 iz smeri Maribora, v naselju Ruše pa je delno razvejano primarno plinovodno omrežje. Pri načrtovanju posegov v prostor je pri magistralnem plinovodu potrebno upoštevati zaščitni pas 2x10 m kot nezazidljiv pas za poslovno in stanovanjsko gradnjo ter odmik 5 m od plinovoda v primeru gradnje gospodarskih objektov.

Od obstoječe plinske postaje (MRP) Ruše do predvidene energetske kogeneracijske postaje je načrtovan plinovod tlačne stopnje 5 barov."

V točki 3.12.2. Ravnanje z odplakami se četrti stavek drugega odstavka spremeni tako, da glasi: "Čistilne naprave bodo po potrebi zgrajene še v nekaterih drugih naseljih in v ureditvenih območjih oz. povsod tam, kjer je večja koncentracija poselitve."

Doda se novo podpoglavje z naslednjim besedilom:

"3.13. ZAŠČITA IN REŠEVANJE

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini obsega varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja. Naravne nesreče so poplava, potres, zemeljski plaz in izrazite vremenske ter druge neprilike, druge nesreče pa velike nesreče v prometu, razne ekološke nesreče, vojna ipd. Občina sodi med srednje ogrožene občine od naravnih in drugih hudih nesreč. Naravne in druge nesreče, ki jih je tu mogoče pričakovati, so zlasti: učinki hudournikov in neurij, veliki požari, žled in snegolom, nesreče pri prevozu nevarnih snovi, večje prometne nesreče, posledice potresa in vojnega delovanja.

Območje občine je predvsem ogroženo zaradi poplavljanja številnih hudourniških potokov. Problematika je obravnavana v gradivu Analiza poplavne varnosti JZ dela Maribora pred hudourniškimi vodami s Pohorja na odsekih Pekrski potok - Blažovnica in Blažovnica - Lobnica (VGB, junij 2000).

Plazovom je izpostavljeno celotno področje Pohorja in sicer predvsem na tistih lokacijah, kjer je zaradi krčitve gozda spremenjena raba zemljišča. Skoraj na celotnem območju občine so zaznani erozijski procesi s tremi območji žarišč globinske in bočne erozije. Na območju zaznanih erozijskih procesov je pri izdelavi projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev. Območje erozijskih procesov je prikazano na karti št. 3 "Zasnova vodnogospodarskih ureditev in agrarnih operacij"." Območje občine leži na območju pričakovanih potresov VI. do VII. stopnje po MSK dvanajst stopenjski lestvici.

Pri poseganju v prostor je potrebno poskrbeti, da se omenjene nevarnosti in tveganja zanje ne bodo povečevala, temveč zmanjševala.

Raba prostora za potrebe zaščite je prikazana na ustreznih kartah kartografske dokumentacije, prostor varovalnega režima zaradi delovanja hudourniških potokov pa na karti št. 3 "Zasnova vodnogospodarskih ureditev in agrarnih operacij".

V poglavju 5. PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA PLANA REPUBLIKE SLOVENIJE, KI SO OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE RUŠE TER PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE RUŠE, KI SO OBVEZNO IZHODIŠČE ZA IZDELAVO SEKTORSKIH PLANOV IN RAZVOJNIH PROGRAMOV, se tabelarični prikaz obveznih izhodišč dopolni tako, da se besedilo rubrike cestno omrežje spremeni, besedilo rubrike poselitev, naravna dediščina in kulturna dediščina pa dopolni in sicer:

Poglavje 6. URBANISTIČNE IN KRAJINSKE ZASNOVE se v celoti spremeni tako, da glasi:

"6. URBANISTIČNE IN KRAJINSKE ZASNOVE

Sestavni del prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše je Urbanistična zasnova Ruše (MUV, št. 14/88), ki se v tem postopku sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine v celoti spreminja in doponjuje in Krajinska zasnova Pohorja v tistem delu, ki se nanaša na območje Občine Ruše.

URBANISTIČNA ZASNOVA NASELJA RUŠE

Vsebina poglavij urbanistične zasnove naselja Ruše:

Kazalo

1. SKUPNI INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA NA OBRAVNAVANEM OBMOČJU IN MERILA ZA DOSEGANJE TEH CILJEV

2. PROSTORSKE RAZVOJNE POTREBE

3. PODROBNEJŠE USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU

3.1. Usmeritve za razvoj stanovanjske gradnje

3.2. Usmeritve za razvoj zaposlitvenih kapacitet v proizvodnih in storitvenih dejavnostih

3.3. Usmeritve za razvoj dejavnosti v mešanih območij in znotraj teh v območjih urbanih središč

3.4. Razvoj infrastrukturnih objektov, naprav in omrežja

3.4.1. Usmeritve za razvoj prometne ureditve

3.4.2. Usmeritve za razvoj energetskega in telekomunikacijskega omrežja ter vodooskrbnega in kanalizacijskega omrežja

3.5. Usmeritve za ureditev športno rekreacijskih in zelenih površin

3.6. Varovanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja

4. PODROBNEJŠA ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA V UREDITVENEM OBMOČJU NASELJA

4.1. Zasnova organizacije dejavnosti

4.1.1. Območja stanovanj (S)

4.1.2. Mešana območja (M)

4.1.3. Območja javne infrastrukture in znotraj teh območja vzgoje in izobraževanja, območja zdravstva in športa (D, DI, DZ, DS)

4.1.4. Območja proizvodnih dejavnosti (P)

4.1.5. območja prometne infrastrukture (I)

4.1.6. Območja energetske, komunalne in okoljske infrastrukture (O, E)

4.1.7. Območja za zelene, športne in rekreacijske površine (Z) in znotraj teh območja za šport in rekreacijo (ZS), druge zelene površine (ZD) in območje pokopališča (ZK)

4.2. Zasnova infrastrukturnih objektov in naprav

4.2.1. Prometna ureditev

4.2.2. Vodnogospodarske ureditve

4.2.3. Vodooskrbno omrežje

4.2.4. Kanalizacijsko omrežje

4.2.5. Elektroenergetsko omrežje

4.2.6. Plinovodno omrežje in ogrevanje

4.2.7. Odstranjevanje odpadkov

4.2.8. Telekomunikacijsko omrežje

4.3. Zasnova varstva okolja

4.3.1. Naravna dediščina (ohranjanje narave)

4.3.2. Kulturna dediščina

4.3.3. Območja virov pitne vode in podtalnica

4.3.4. Druga področja varstva okolja

4.4. Prostorsko planske enote

5. ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA

5.1. Ureditveno območje naselja

5.1.1. Predlagane spremembe namenske rabe

5.1.2. Aktiviranje prostih nezazidanih stavbnih zemljišč

5.1.3. Spremembe iz območja kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča

5.2. Podrobna namenska raba površin

5.2.1. Območja stanovanj - S

5.2.2. Mešana območja (M)

5.2.3. Območja javne infrastrukture in znotraj teh območja vzgoje in izobraževanja, območja zdravstva in športa (D, DI, DZ, DS)

5.2.4. Območja proizvodnih dejavnosti (P)

5.2.5. Območja prometne infrastrukture (I)

5.2.6. Območja energetske, komunalne in okoljske infrastrukture (O, E)

5.2.7. Območja za zelene, športne in rekreacijske površine (Z) in znotraj teh območja za šport in rekreacijo (ZS), druge zelene površine (ZD) in območje pokopališča (ZK)

6. OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO DOLGOROČNIH IN SREDNJEROČNIH PLANOV OBČINE TER SEKTORSKIH PLANOV IN PROSTORSKIH IZVEDBENIH AKTOV NA OBMOČJU NASELJA RUŠE

6.1. Sestavine prostorskega plana R Slovenije (Ur. List SRS 1/86, 41/87, 12/89, Ur. List RS 36/90, 27/91, 72/95, 13/96 in 11/99), ki so obvezno izhodišče za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planov lokalnih skupnosti

6.2. Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše, za območje nove Občine Ruše (MUV št. 14/94, 5/98 in naslednje), ki so obvezno izhodišče za pripravo sektorskih planov, razvojnih programov in prostorskih izvedbenih aktov na območju naselja Ruše

7. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE URBANISTIČNE ZASNOVE NASELJA RUŠE

7.1. Območje, na katerem se bo izvajala kompleksna graditev in bo zanj izdelan izvedbeni prostorski akt (zazidalni in ureditveni načrt oz. v skladu z ZureP-1 lokacijski načrt)

7.2. Območja, ki se bodo urejala s prostorskimi ureditvenimi pogoji

7.3. Urbanistično oblikovalske usmeritve za urejanje posameznih območij v naselju

8. KARTOGRAFSKI DEL

1. SKUPNI INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA NA OBRAVNAVANEM OBMOČJU IN MERILA ZA DOSEGANJE TEH CILJEV

Naselje Ruše je občinsko središče in je tudi zaposlitveno središče. Še naprej se bo krepila vloga naselja v sistemu poselitve v občini, s poudarjenim razvojem tistih dejavnosti v naselju, ki imajo občinski pomen. Hkrati bodo prihodnji napori na področju urejanja prostora usmerjeni v ustvarjanje čim boljših bivalnih pogojev, pogojev za delo in rekreacijo ter drugih pogojev za življenje in delo prebivalcev naselja.

Pri širjenju in urbanističnem urejanju naselja bodo upoštevani interesi varstva dobrin splošnega pomena. S prostorom bomo gospodarili smotrno in izkoristili prednostno prostorske potenciale v območju naselja, naselje pa širili skladno s potrebami v smislu zapolnjevanja in zaokroževanja gradbeno že načetih zemljišč.

Varovanje okolja in dvig kakovostne ravni bivanja

Naselje je organizirano v manjše prostorske in funkcionalne enote, za katere je potrebno ustvariti pogoje uravnoteženega razvoja. Ne glede na organizacijo dejavnosti v posameznih enotah je cilj prostorskega urejanja v največji možni meri varovati okolje in dvigovati kakovost življenja v njih. Razvoj posameznih enot bo sicer podrejen celovitemu urejanju naselja, raba prostora pa bo podrejena varovanju okolja, naravnih dobrin, ohranjanju narave in varstvu kulturne dediščine.

Varovanje okolja oz. ohranjanje narave je osnovni pogoj za izvajanje kakršnekoli dejavnosti v prostoru. Temu cilju bodo podrejene vse bodoče prostorske ureditve, zatečena neustrezna stanja bodo postopoma sanirana tako, da se bo dvignil kvalitativni nivo bivalnega in delovnega okolja v posameznih delih naselja.

Izboljšanje nivoja prometne in komunalne infrastrukture

Prometno in komunalno infrastrukturo bomo prostorsko prilagodili potrebam naselja ter izboljšali nivo kvalitete tam, kjer so ugotovljene neustrezne rešitve. Komunalno infrastrukturo bomo dograjevali (kanalizacija) ali na novo urejali na celotnem območju naselja enakomerno in varovali načrtovana območja pred nenamensko rabo.

Prioritetno bodo aktivnosti usmerjene v izgradnjo čistilne naprave.

Varovanje kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti

Nekatere dele kmetijskih zemljišč, ki so vključeni v naselje in ki imajo status gradbenih parcel, vendar zaradi naravnih razmer ali aktivne kmetijske rabe niso zazidljiva, bomo vrnili v primarno rabo (v območje najboljših kmetijskih zemljišč). Potrebe po prostoru za stanovanjsko gradnjo bomo zagotovili znotraj drugih delov naselja s povečanjem gostote pozidanosti na že načetem območju oz. s skrbnim načrtovanjem bodočih stanovanjskih sosesk na še prostih površinah v naselju oz. na novih površinah tam, kjer že obstaja urejena komunalna oprema.

Urejanje posegov v prostor na podlagi ustreznih prostorskih izvedbenih aktov in izvedbenih prostorskih aktov

Območje naselja bomo urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji, ki bodo natančno določali urbanistične pogoje za novogradnje ali prenovo, nepozidane komplekse in območja, ki zahtevajo natančnejše urbanistične rešitve pa z ureditvenimi in zazidalnimi načrti (v skladu z ZureP-1 lokacijskimi načrti).

Varovanje krajinsko vrednejših območij pred onesnaženjem in degradacijo

Izrazito krajinsko značilnost predstavljajo v naselju Ruše pobočje Pohorja, obrežje Drave, potoki in obširna kmetijska zemljišča, ki se zajedajo globoko v ureditvena območja naselja. To so območja z izrazitim ekološkim potencialom. Krajinsko vrednejša območja bomo varovali in jih pri načrtovanju prostorskih ureditev smatrali kot omejitve za nemoten prostorski razvoj ter jih ustrezno vključevali v prostor naselja.

2. PROSTORSKE RAZVOJNE POTREBE

Pri razvoju občinskega prostora izhajamo iz dejstva, da je zaradi visoke stopnje urejenosti stavbnega tkiva v naselju praktično zanemarljiv odstotek površin, ki bi jih bilo moč pridobiti s prestrukturiranjem obstoječega stanja. Zato je v kontekstu bodočega prostorskega razvoja in upoštevajoč na pričakovano rast števila prebivalcev potrebno:

zagotavljati zadostne površine bivalnih kapacitet,

zagotavljati manjkajoče poslovno trgovske kapacitete,

zagotavljati manjkajoče turistično počitniške kapacitete,

zagotavljati sodobnejše proizvodne kapacitete,

zagotavljati manjkajoče infrastrukturne objekte in naprave ter

preseliti nekatere komunalne dejavnosti v primernejša okolja.

Prostorski razvoj je z ozirom na omejitve, kot je varovanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja, sicer omejen, vendar mogoč. Pri tem pa je potrebno vseskozi upoštevati vidik varstva okolja, vidik prostorskih potreb z novimi vsebinami in oblikovni vidik.

Znotraj mestnega tkiva in z zapolnitvijo robov naselja bo na voljo dovolj površin za gradnjo.

3. PODROBNEJŠE USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU

3.1. Usmeritve za razvoj stanovanjske gradnje

Način pozidanosti je odvisen od historiata razvoja. V naselju so zastopane vse stavbne tipologije stanovanjske gradnje: individualna prostostoječa hiša, vrstna in hiša v vrsti ter nizka in višja blokovna izgradnja. Območja organizirane gradnje so kakovostna, a nekatera slabo vzdrževana. Gostota na območju individualne zazidave je cca 40 prebivalcev na hektar, na območju blokovne gradnje pa cca 200 prebivalcev na hektar.

Območja stanovanj zavzemajo 26% vsega prostora v ureditvenem območju naselja ali 68 ha.

Stanovanjska gradnja oz. stanovanjska funkcija je prisotna tudi v vseh drugih območjih druge namenske rabe, predvsem v mešanih območjih in znotraj teh v območijih urbanih središč. Proste površine v naselju in nove zazidljive površine so namenjene predvsem stanovanjski gradnji.

Ruše bo kot občinsko središče deležen precejšnje rasti prebivalstva, za kar so znotraj obstoječe meje ureditvenega območja naselja in na razvojnih območjih naselja zagotovljene zadostne in primerne stanovanjske površine.

Širitev oz. povečanje razpoložljivih površin za gradnjo v naselju, ki predvideva prvenstveno izgradnjo obstoječega naselbinskega tkiva, nedvomno najbolj zadeva prav zasnovo območij stanovanj, odraža pa se v naslednjih opredelitvah:

težišče stanovanjske gradnje bo na individualni gradnji večje gostote in na organizirani, kompleksni gradnji;

večje gostote v območjih stanovanj z individualnimi hišami naj bi dosegli z izgrajevanjem že načetih zemljišč oz. z zapolnitvami manjših prostih površin znotraj že pozidanih stanovanjskih kompleksov;

za pridobivanje novih območij stanovanj naj bi v večji meri sanirali dotrajani gradbeni fond, predvsem kvalitetno arhitekturno dediščino;

Osnovne usmeritve za stanovanjsko gradnjo v naselju Ruše so:

stanovanjska gradnja naj bo odmaknjena od virov hrupa in emisij, upoštevani naj bodo potrebni odmiki in protihrupni ukrepi;

funkcionalnost in racionalnost izkoriščanja razpoložljivih površin naj enakovredno upošteva humana in estetska merila izgradnje stanovanjskih območij;

zvezno prehajanje grajenih form naselja v njegovo prirodno okolico naj bo zagotovljeno z redkejšo zazidavo na obrobju naselja;

območja stanovanj morajo biti zasnovana tako, da zagotavljajo vse potrebne funkcionalne površine ob objektih;

tipologija stanovanj naj bo čimbolj raznovrstna, zasnova območij stanovanj pa naj teži k ustvarjanju sosedstev in omogočanju socialnih kontaktov prebivalcev.

Stanovanjska gradnja bo organizirana in strukturirana tako, da bo dosežena v povprečju gostota okoli 50 prebivalcev na hektar.

Individualna gradnja bo usmerjena pretežno v obstoječa območija stanovanj in novo ob Selniški cesti, na redko pozidana oz. prazna zemljišča v predelu Ruš okoli pokopališča in v območju centralnega dela naselja.

3.2. Usmeritve za razvoj zaposlitvenih kapacitet v proizvodnih in storitvenih dejavnostih

Zaposlitvene kapacitete naselja so tolikšne, da omogočajo zaposlitev večjega dela tukajšnjih prebivalcev v kraju samem. Kljub temu pa stanuje v Rušah kar precej dnevnih delovnih migrantov (pretežno zaposlenih v Mariboru), več deset delavcev pa prihaja na delo v Ruše od drugod. Nove zaposlitvene možnosti bodo predvsem v dejavnosti, ki se bo šele razvila, to je turistična dejavnost, ki bo zaposlovala predvsem domače prebivalstvo.

Razvoj proizvodnih dejavnosti je koncentriran v obstoječem območju proizvodne dejavnosti in na manjših površinah znotraj mešanih območij. Lokacija obstoječih industrijskih obratov na skrajnem vzhodu naselja je ustrezna. Ob obstoječih proizvodnih kapacitetah je še dovolj prostora za širjenje proizvodne dejavnosti. Za slednje bo potrebno zagotoviti infrastrukturne predpogoje in upoštevati zahteve varstva okolja. Poskrbeti bo treba tudi za vizualno ustrezno prostorsko obdelavo industrijskega kompleksa.

Turistična dejavnost

Ruše ima številne komparativne prednosti za razvoj turizma. Leži na območju z velikim številom različnih pomenov kulturne dediščine, širše območje naselja obsega Pohorje, ki velja za obsežno območje najpomembnejše naravne dediščine z večjo gostoto naravnih znamenitosti. Naselje leži na robu območja, ki ga tudi dolgoročni plan RS opredeljuje kot pomembnejše oz. celo prioritetno za razvoj turizma.

Kot usmeritve za razvoj turistične dejavnosti v naselju naj se smiselno uporabljajo tudi dognanja že narejenih študij o možnostih za razvoj turizma v Rušah.

3.3. Usmeritve za razvoj dejavnosti v mešanih območij in znotraj teh v območjih urbanih središč

Naselje Ruše je občinsko središče, je vodilno centralno naselje z oskrbovalnimi funkcijami in z gravitacijskim območjem, na katerem živi približno 7.500 prebivalcev. Centralne dejavnosti so locirane v zgodovinskem središču naselja, v mešanem območju (območju urbanih središč). Glede na potrebe ni potrebna bistvena širitev območja temveč izboljšava kvalitete, le v nekaterih primerih tudi dopolnjevanje manjkajočih oz. po kapaciteti nezadostnih storitvenih dejavnosti.

Naselje je dobro opremljeno s centralnimi funkcijami, izbira storitvenih pa je manjša. Pričakovati je, da se bo storitvena ponudba povečala, v okviru opredeljenih mešanih območij pa so zadostne površine za te namene. Ponudba storitev je možna tudi s preureditvami v stanovanjskih objektih, kar povečuje izhodiščne možnosti za pričetek dejavnosti.

3.4. Razvoj infrastrukturnih objektov, naprav in omrežja

Infrastrukturna omrežja, objekte in naprave bomo načrtovali in gradili ob upoštevanju potreb, tehničnih predpisov, možnosti etapne gradnje ter možnosti navezovanja novega omrežja, objektov in naprav na že obstoječe. Infrastrukturne vode in objekte je treba združevati v skupne koridorje, ki naj čim manj vizualno degradirajo prostor. Osnovna struktura in hierarhizacija infrastrukturnega omrežja, ki predstavlja funkcionalno celoto, je vezana na naselje kot celoto kot tudi na posamezna območja v njem.

3.4.1. Usmeritve za razvoj prometne ureditve

Prometno omrežje na območju naselja Ruše sestavlja cestno in železniško omrežje ter omrežje plovnih poti. Elementi cestnega omrežja so še: mirujoči promet, omrežje javnega potniškega prometa, omrežje peš poti in mirujoči promet. Element urejanja prometa je tudi oblikovanje con z umirjenim prometom in ukrepi za umirjanje prometa na območju ob osnovni šoli in ob vstopu v strnjeni del naselja.

Pri tem bo potrebno upoštevati obliko in velikost ureditvenega območja naselja Ruš, ki je primerna za vzpodbujanje nemotoriziranega prometa pešcev in kolesarjev, ki jim je treba zagotoviti varno, zanimivo in prijazno prometno omrežje. Ker tega zaradi tesne obzidanosti ni možno doseči s širitvijo obstoječih cestnih koridorjev, bo potrebno obstoječe cestno omrežje dograditi z novogradnjami. Te bodo omogočale prestavitev regionalne ceste iz središča na severni rob naselja. Na ta način bo možno cestno potezo Mariborska - Trg Vstaje - Falska (sedanja regionalka) z ukrepi za umirjanje prometa preurediti tako, da bo prijaznejša za pešce, kolesarje in javni avtobusni promet.

Zasnovo cestnega omrežja bo potrebno prilagoditi zahtevam Zakona o varnosti železniškega prometa (Uradni list RS št. 85/2000) in to predvsem tistim delom zakona, ki določajo pogoje nivojskih križanj železnice s cestami in potmi.

Osnovno načelo urejanja prometa na območju naselja Ruše je zagotavljanje dobre prometne dostopnosti, prometne varnosti vseh, še posebej nemotoriziranih udeležencev v prometu in zagotavljanje kvalitetnih bivalnih razmer brez nepravilno parkiranih vozil.

3.4.2. Usmeritve za razvoj energetskega in telekomunikacijskega omrežja ter vodooskrbnega in kanalizacijskega omrežja

Naselje ima osnovno komunalno opremo, ki pa ni popolna (predvsem kanalizacija) in jo bo potrebno na območjih obstoječe rabe ustrezno dopolniti, na območjih novogradenj pa v celoti zgraditi na novo in jo priključiti na osnovno oz. primarno infrastrukturno omrežje.

Predvsem bo potrebno realizirati predvideno gradnjo centralne komunalne čistilne naprave in preprečiti nadaljnje onesnaževanje reke Drave, dograditi kanalizacijsko omrežje, nadaljevati z izgradnjo plinovodnega omrežja, sanirati obstoječe dotrajano vodovodno omrežje in dograditi novo, zaradi slabih napetostnih razmer na delih naselja zgraditi nove TP in ob vseh novogradnjah in širitvah naselja zgraditi sekundarno komunalno omrežje.

Vodovod

Predviden razvoj urbanizacije naselja zahteva tudi širitev omrežja in odgovarjajoči standard v vodooskrbi. V Ruškem vodooskrbnem sistemu bo potrebno zagotoviti zadostne količine pitne vode za zadovoljitev povečanih potreb prebivalstva.

Vodne vire, ki se danes izkoriščajo (predvsem Vodnjak II) bo potrebno nujno ohraniti z njihovimi obstoječimi kapacitetami in kvaliteto ali pa najti nadomestne nove vodne vire (Selniška dobrava). Za zagotovitev potrebne rezervne pitne vode bo potrebno zgraditi dodatne vodohrane. Programi širitve omrežja na območja predvidena za urbanizacijo in priključitev na centralni vodooskrbni sistem se lahko izvajajo le pod pogojem, da se zagotovijo zadostne količine pitne vode na vodnih virih.

Pomembno je ohraniti možnosti ponikanja pohorskih potokov na območjih, kjer so obstoječa ali načrtovana črpališča pitne vode na vznožju Pohorja.

Kanalizacija

Projekt ravnanja z odpadnimi vodami v Občini Ruše zajema naloge, katere je potrebno izvesti, da se ruški kanalizacijski sistem tehnološko zaokroži in konča.

Osnovni koncept programa izgradnje kanalizacije v naselju Ruše, je prvenstveno izgradnja manjkajoče kanalizacije za obstoječo pozidavo ter skladno z dinamiko izgradnje nove zazidave še izgradnja te kanalizacije.

Predvidena je tudi izgradnja glavnega zbiralnika (na odseku od obstoječega izpusta do predvidene čistilne naprave) in centralne čistilne naprave Ruše.

Vodnogospodarske ureditve

Zemljiščem in objektom v naselju Ruše je treba zagotoviti ustrezno varnost pred škodljivim delovanjem hudournih voda sicer z: zgraditvijo prodnih pregrad na prehodu v nižinski svet, s sorazmernimi ureditvami potokov do usedalnikov, z obnovo obstoječega ribnika in z gradnjo usedalnikov za zadrževanje dela visoke vode.

Elektrooskrba

Zaradi slabših napetostnih razmer na delih naselja (ali iz drugih vzrokov) bo potrebno zgraditi nove elektroenergetske vode in naprave. Povečanje kapacitet bo sledilo povečanim obremenitvam zaradi gradnje stanovanjskih, obrtno poslovnih in industrijskih objektov ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere.

Področje telekomunikacij

Telekomunikacijsko (TK) omrežje sestavljajo: TK kanalizacija, TK kabli (klasični in optični) in TK prosti vod.

Kabelsko telefonsko omrežje je sestavljeno iz podzemne TK kanalizacije, podzemnega kabelskega in prostozračnega omrežja, ki se bo po razvejanosti prilagajalo nastalim potrebam.

Ogrevanje

Kot energent za ogrevalne naprave naj se poleg lesa in lesne bio mase uporabljajo le plin, ekstra lahko kurilno olje in izjemoma električno energijo. Kjer je le možno, naj se ogrevanje organizira preko skupnih kotlovnic.

Odstranjevanje odpadkov

Na celotnem območju občine se zbiranje, deponiranje in odvajanje odpadkov izvaja na podlagi Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Ruše (MUV št. 1/96).

V sistem zbiranja odpadkov so vključena vsa gospodinjstva, javni in gospodarski objekti.

3.5. Usmeritve za ureditev športno rekreacijskih in zelenih površin

Zelene površine v obliki urbanega zelenja predstavljajo v mejah ureditvenega območja naselja organski prehod urbaniziranega dela (grajena struktura) v kulturno (kmetijske površine) in te v naravno krajino (gozdovi). Prav tako členijo in rahljajo grajeno substanco ter skrbijo za ohranjanje ravnotežja gradbenih mas.

Naselje Ruše je severno in južno obdano s prirodnim okoljem, znotraj naselja pa se nahajajo območja zelenja, opredeljena v urbanistični zasnovi kot športno rekreacijske in zelene površine, oblikovno in strukturno zelo pomembno zelenje ob stanovanjskih hišah (posamezna drevesa in vrtovi) in naravna zarast ob potoku Lobnica. Kot zelene oz. druge zelene površine so opredeljena manjša območja ob potoku, arheološka območja, območje bodočega botaničnega vrta, območje gozda ob Knifičevi ulici in del območja ob Dravi.

Območja za šport in rekreacijo v naselju, funkcionalno vključena v območja stanovanj, se navezujejo na zeleno obrobje Ruš, zlasti na pobočja pohorskega hribovja.

Obstoječe urejene športno rekreacijske površine ležijo ob Dravi, predvidene pa so nove na območju nekdanje gramoznice ob Dravi, ob vznožju Pohorja, ob ribiškem domu, ob ribniku in ob Lobnici pred Viaduktom.

Vse površine, namenjene rekreaciji, je potrebno primerno urediti. Športne površine naj se primerno vzdržujejo, prav tako tudi zeleni pasovi ob cestah in zelenice v naselju.

3.6. Varovanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja

Naravna dediščina oz. širši pojem naravne vrednote so območja in posamezni deli narave, ki imajo kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost. Deli narave s posebno poudarjenimi naštetimi funkcijami so posebej zavarovane naravne znamenitosti. Po namenu in obliki so to naravni spomeniki, naravni rezervati, naravni, regijski in krajinski parki ter zavarovane rastlinske in živalske vrste. Z zavarovanjem se na določenem območju narave vzpostavi poseben varstveni status, praviloma z namenom njegove ohranitve v obstoječem naravnem stanju.

Nekateri ukrepi varstva narave se nanašajo na celotno naravo, kot je primer pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in tako v okviru tega preko varstva habitatnih tipov, ekološko pomembnih in posebnih varstvenih območij ter varstva rastlinskih in živalskih vrst posegajo praktično na vsa področja delovanja človeka.

Naravna vrednota so tudi podtalnica, vodotoki in viri pitne vode, ki jih je potrebno ohranjati in preprečevati njihovo degradacijo.

Z delom ustvarjene vrednote okolja so kulturna dediščina, ki naj se ustrezno vključi v načrte urejanja posameznih območij in delov naselja.

4. PODROBNEJŠA ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA V UREDITVENEM OBMOČJU NASELJA

4.1. Zasnova organizacije dejavnosti

Dejavnosti so v naselju razmeščene po principu dodajanja. Osnovni jedrni strukturi so dodana polnila in vsebinski sklopi: proizvodni sklop je nosilec razvoja, centralni sklop nosilec zgodovinskega vzorca, stanovanjsko polnilo razlito med njima pa skupaj z zelenima omejevalnima pasovoma tvorijo tog in jasen okvir naselja.

Načeloma lahko govorimo o umeščenosti proizvodnih dejavnosti na robove naselja, umeščenosti centralnih dejavnosti v mešana območja in v območja javne infrastrukture v starem urbanem jedru, na sever naselja, ponekod pa tudi v območja stanovanj ter o dobrih nastavkih za prečne povezave.

Organizacija dejavnosti ima svoje izhodišče v različnih zgodovinskih in gospodarskih dejavnikih. Predlagana organizacija dejavnosti upošteva dosedanje razvojne trende, naravnana pa je tudi krajinsko varovalno, saj predstavlja le sinhronizirani prehod grajene strukture preko kulturne v naravno krajino tisto kvaliteto, ki naselje definira in ga napravi atraktivnega tako za prebivalce kot za obiskovalce.

Zasnova organizacije dejavnosti temelji na obstoječi namenski izrabi površin v naselju, nadgrajeni z rešitvami za celostno urejanje prostora. Pretežna izraba površin kaže na prevladujočo dejavnost na določenem območju, vendar so v nekaterih predelih naselja dejavnosti tako zelo prepletene, da jih je težko enotno opredeliti. Zaradi bivalnih pogojev, predvsem kar zadeva pogoje z ekološkega vidika, je potrebno ohraniti pretežno stanovanjske predele, kjer je to možno. Opredelitev območja po namenski rabi in prevladujoči dejavnosti ima namen doseči koncentracijo te dejavnosti na opredeljenem območju ter prikazati eventualne potrebe po sanaciji obstoječih konfliktov med posameznimi dejavnostmi.

V naselju Ruše je izrazito ločena in homogena industrijska cona, ostali del naselja je pretežno stanovanjski, vendar z izrazitim območjem urbanega središča.

Na podlagi analize dosedanjega razvoja naselja, stanja in razvojnih trendov in teženj ter usmeritev za prostorski razvoj naselja, je predvideno, da bo naselje Ruše tudi v bodoče gravitacijski center celotne občine. Njegova funkcija oskrbnega centra se bo še okrepila. Ker je to edino večje zaposlitveno središče v občini, bo naselje v bodoče tudi področje koncentracije poslovnih ter proizvodnih dejavnosti.

4.1.1. Območja stanovanj (S)

Stanovanjska funkcija je, če izvzamemo površine za proizvodnjo, karakteristična za velik del naselja.

Strategija razporeditve stanovanj je usmerjena v racionalno izkoriščanje prostih površin in komunalne opreme, kar pomeni zapolnitev vmesnega prostora med obstoječo zazidavo ter predvsem v zahodnem delu formiranje zaključenih kompleksov. V okviru stanovanjskih območij se bodo razvijale turistične prenočitvene kapacitete, ki jih je možno zagotoviti v okviru individualne gradnje.

Na območjih stanovanj se prepletajo stanovanjska dejavnost in oskrbne dejavnosti s področja storitvene obrti in gostinstva, poslovne dejavnosti in tiste trgovske dejavnosti, ki služijo oskrbi prebivalstva. Območja stanovanj so, z izjemo severovzhodnega dela naselja, relativno enakomerno razporejena po ureditvenem območju.

4.1.2. Mešana območja (M)

So območja, namenjena bivanju, trgovskim, proizvodnim in storitvenim dejavnostim. So v severozahodnem delu Ruš, v osrednjem delu (območje urbanega središča) in v zahodnem delu, južno od območij proizvodnih dejavnosti ter na posameznih manjših lokacijah v naselju.

Območje urbanega središča (centralno območje) (MS)

Območje obsega historično jedro in območje ob Viaduktu v Rušah. Skupni naziv za naštete dejavnosti je centralne dejavnosti.

Objekti družbenega standarda se bodo usmerjali v glavnem v že obstoječo centralno cono v naselju, ki se bistveno ne bo širila, pač pa adaptirala in zaokroževala ter v severni del (v območja javne infrastrukture).

4.1.3. Območja javne infrastrukture in znotraj teh območja vzgoje in izobraževanja, območja zdravstva in športa (D, DI, DZ, DS)

Obsegajo območja z obstoječimi naštetimi funkcijami. Njihova koncentracija obsega območje ob železnici, del območja ob Dravi in površine v centralnem delu naselja.

4.1.4. Območja proizvodnih dejavnosti (P)

Območja proizvodnih dejavnosti so homogena območja. Lokacija obstoječe ruške industrije je glede na neposredni dostop in oddaljenost od večjih stanovanjskih območij in konfiguracijo terena ustrezna. Nahajajo se v severnem, zahodnem in jugozahodnem delu naselja ob Lobnici.

4.1.5. območja prometne infrastrukture (I)

Območja prometne infrastrukture obsegajo območje cest in železnice ter območja mirujočega prometa. Na območju naselja ceste in parkirišča niso opredeljena kot območja prometne infrastrukture, temveč so opredeljena kot del pretežne namenske rabe, kar velja tudi za ekološko parkirišče v coni komunalne in okoljske infrastrukture.

4.1.6. Območja energetske, komunalne in okoljske infrastrukture (O, E)

Območja se nahajajo ob območjih proizvodnih dejavnosti in služijo namenom elektrogospodarstva, proizvodno komunalnemu kompleksu s čistilno napravo ter zbirnemu centru ob ekološkem parkirišču.

4.1.7. Območja za zelene, športne in rekreacijske površine (Z) in znotraj teh območja za šport in rekreacijo (ZS), druge zelene površine (ZD) in območje pokopališča (ZK)

Območja za šport in rekreacijo in druge zelene površine (ZS in ZD)

Znotraj naselja se zelene površine pojavljajo kot območja za šport in rekreacijo, kot druge urejene javne zelene površine, kot parkovne površine ter kot vizualna in imajo razen rekreacijske ter estetske funkcije tudi vlogo protihrupne zaščite proti cestam.

Območje ob potoku Lobnica je ambientalno kvalitetno, prav tako pa predstavlja vstop v pohorske gozdove z izrazito klimatsko, oblikovno, varovalno in prostorsko ter načrtovano povečano socialno funkcijo. Delno je opredeljeno kot zelena površina, namenjena pa pasivni rekreaciji.

Kot zelene površine so opredeljena arheološka območja, ki so v naravi njivske površine. Ko se bo razširilo stanovanjsko območje, bo površina urejena kot parkovno in rekreaciji namenjeno območje.

Območje botaničnega vrta (nadaljevanje Stanijevega parkovnega nasada) je razširjeno in opredeljeno kot zelena površina. Zelene površine se pojavljajo tudi na območju opuščene gramoznice, na območju gozda ob Knifičevi ulici, ob Dravi, ob ribniku v Rušah in ob železnici v zahodnem delu naselja.

Površina za pokopališče (ZK)

Pokopališče funkcionira kot samostojna prostorska enota v zahodnem delu naselja. V sklopu območja so še parkirišče in površine tistih storitvenih dejavnosti, ki služijo dejavnosti pokopališča.

4.2. Zasnova infrastrukturnih objektov in naprav

4.2.1. Prometna ureditev

Skladno z dosedanjim razvojem prometnih omrežij primerljivo velikih krajev v Sloveniji je bil tudi na območju Ruš v obdobju od leta 1986 do 2000 poudarek na razvoju cestnega omrežja.

Kljub temu urejanju cestnega omrežja in površin za mirujoči promet ni uspelo slediti naraščajoči stopnji motorizacije in vsesplošnim zahtevam po prednosti prometa z osebnimi vozili pred ostalimi vrstami prometa.

Za obstoječo cestno omrežje Ruš, ki je bilo v obdobju 1986 - 2000 delno rekonstruirano, je značilno, da vozne površine sicer omogočajo prevoznost, da pa je ta zagotovljena "na račun" minimalnih obvoziščnih elementov. Preozki obstoječi pločniki v historičnem jedru in v večini skupne prometne površine za motoriziran in nemotoriziran promet v stanovanjskih soseskah so pogosto zaparkirane.

Predmet prostorskih planskih dokumentov v obdobju 1986 - 2000 je tudi železniško omrežje in to predvsem v smislu predvidene dograditve drugega tira železniške proge Maribor - Prevalje in problemov prečkanj obstoječe železniške proge s cestami in potmi za pešce. Teh prečkanj je na območju naselja Ruše, ki ga železnica vzdolžno "prereže", kar 8. Od tega sta dve prečkanji izvennivojski (podvoz ceste pod viaduktom), tri nivojska prečkanja so zavarovana z zapornicami, tri nivojska prečkanja pa le s prometno signalizacijo.

V Rušah je železniška postaja (potniška in tovorna), železniško postajališče in industrijski tir, ki je speljan v industrijsko območje nekdanje Tovarne dušika Ruše.

Ostala prometna omrežja v dosedanjih prostorskih planskih dokumentih niso bila predmet samostojnih obravnav. Urejanje mirujočega prometa, kolesarskega prometa in prometa pešcev je bilo v obdobju 1986 - 2000 predmet izvedbenih aktov in skladno z njimi tudi delno realizirano.

Cestno omrežje

Predvideno cestno omrežje je sestavljeno iz obstoječih cest, predvidenih rekonstrukcij in novogradenj. Zasnovano je tako, da omogoča fazno izgradnjo.

Predvidena cesta za preusmeritev tranzitnega prometa iz središča Ruš na severni strani železniške proge poteka v večini po zazidanem območju, omogoča skladen razvoj kraja in povezuje vzhodno in zahodno industrijsko območje.

Na to cesto bo možno preusmeriti promet težkih tovornih vozil iz smeri Fale in Selnice, obstoječe ceste pa preurediti tako, da se bo po njih varno odvijal danes zelo "zapostavljen" kolesarski promet in promet pešcev.

Po izgradnji nove povezovalne ceste bo možno ukiniti dve obstoječi nivojski križanji ceste in železnice in tako zadostiti pogojem Zakona o varnosti v železniškem prometu in sicer križanje Selniške ceste z železniškimi tiri na območju postaje Ruše in križanje železniške proge in Matavškove ulice.

Po dograditvi celotne poteze, na katero bo preusmerjen tranzitni promet, bo obstoječa poteza Mariborska cesta - Trg vstaje - Falska cesta razbremenjena in bo dobila status občinske ceste kategorije lokalna cesta in lokalna zbirna cesta.

Za skladen razvoj cestnega omrežja je potrebno znotraj centra naselja dograditi še dve potezi lokalnih zbirnih cest. Prva poteka v smeri vzhod zahod in povezuje Industrijsko cesto s Kolodvorsko ulico, druga poteka v smeri sever - jug in povezuje Kolodvorsko in Falsko cesto.

Novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest bodo povezane s predvidenim urejanjem naselja. Določitev profilov teh cest in njihova umestitev v prostor bo prilagojena okolju, skozi katero bodo potekale in predvideni strukturi prometa.

Železniško omrežje

Železniško omrežje sestavlja obstoječa glavna železniška proga II. reda Maribor - Prevalje, železniška postaja (potniška in tovorna), železniško postajališče in industrijski tir, ki je speljan v industrijsko območje nekdanje Tovarne dušika.

Za urbanistični razvoj Ruš je pomembna predvidena dograditev drugega tira glavne železniške proge na južni strani in s tem povezana preureditev železniške postaje. Ker bo dograditev železniškega tira terjala peronizacijo na območju železniške postaje, je sočasno s peronizacijo predvidena ureditev podhoda za pešce in kolesarje pod vsemi tiri na območju postaje.

Južno od železniške postaje je obstoječe parkirišče, ki bo ob zagotovitvi primestnih linij na relaciji Ruše - Maribor dobilo funkcijo parkirišča P + R (parkiraj in se odpelji) in tako vzpodbujalo uporabo javnega prevoza.

Ureditveno območje Ruš leži severno in južno vzdolž železniške proge. Zaradi tega so prečne povezave preko železnice nujno potrebne. Skladno z veljavno zakonodajo je predlagana ukinitev dveh nivojskih križanj ceste in železnice in predvidena novogradnja cestnega podvoza na trasi predvidene obvoznice, ki je v proučevanju.

Za le s prometno signalizacijo zavarovano obstoječe nivojsko prečkanje ceste in železnice na skrajnem vzhodu ureditvenega območja je predlagana ureditev zavarovanja prečkanja z zapornicami ali polzapornicami, saj je preko tega prehoda speljana tudi daljinska kolesarska povezava.

Kolesarsko omrežje

V ureditvenem območju naselja je speljana daljinska kolesarska povezava v smeri Maribor - Dravograd. Ta povezava je do vzhodnega roba centra Ruš speljana po cestah kategorija javne poti in kot taka ustrezna. V nadaljevanju proti zahodu pa je speljana po obstoječi regionalni cesti, ki je s stališča atrakcije ustrezna, s stališča prometne varnosti pa ne. Prometna varnost bo izboljšana po preložitvi regionalne ceste in izvedbi predvidenih ukrepov za umirjanje prometa.

Za vzpodbujanje kolesarjenja bo potrebno urejati odstavna mesta za kolesa na vseh pomembnih ciljih kolesarjenja.

Mikrolokacijski potek kolesarskih povezav, lociranje odstavnih (parkirnih) mest za kolesa in elementi prometno-tehnične izvedbe bodo določeni s projektno dokumentacijo.

Omrežje plovnih poti

Plovnost reke Drave na območju Ruš je opredeljena v predhodno izdelanih strokovnih podlagah. Na južnem bregu reke Drave je predlagana ureditev dveh pristanišč do katerih so speljane javne poti in poti za pešce in ureditev enega pristana, ki je z zaledjem povezan s potjo za pešce.

Omrežje peš poti

Omrežje peš poti sestavljajo pločniki, ploščadi, trgi, skupne prometne površine in poti za pešce. Na teh površinah je treba zagotoviti pešcem neovirano gibanje in jih urejati brez arhitektonskih ovir. V grafični prilogi so posebej prikazane samostojne poti za pešce in najpomembnejše smeri peš poti.

Javni potniški promet

Linija javnega potniškega prometa je speljana vzdolž ureditvenega območja naselja Ruše. Vzpodbujanje uporabe javnega avtobusnega potniškega prometa na območju naselja je možno le z zgostitvijo frekvenc obstoječih linij, ki so namenjene le povezavi s sosednjimi kraji, saj bi jih potniki v tem primeru uporabljali tudi za lokalni promet na krajših razdaljah.

Mirujoči promet

V ureditvenem območju Ruš je večje število manjših parkirnih površin, ki so enakomerno razmeščena v obstoječem centru, ob pomembnejših objektih in ob industrijskih območjih. Kljub temu je mnogo nelegalno parkiranih osebnih vozil, kar je bolj odraz nespoštovanja predpisov kot očitnega pomanjkanja parkirnih mest v radiju 5-minutne dostopnosti.

Potrebno bo nadaljevati s politiko urejanja manjših parkirnih prostorov oziroma garaž, število potrebnih parkirnih mest pa določati v odvisnosti od dejavnosti.

Tabela za določitev potrebnih parkirnih mest v odvisnosti od dejavnosti:

Za parkiranje tovornih vozil je, skladno z veljavno zakonodajo, v območju energetske, komunalne in okoljske infrastrukture na severovzhodni strani naselja predvidena ureditev parkirišča za tovorna vozila. Parkirišče bo opremljeno s potrebnimi spremljajočimi objekti.

Umirjanje prometa

V območjih stanovanj bodo urejene cone z umirjenim prometom, ki bodo izboljšale prometno varnost in bivalne razmere.

Te cone bodo omogočale urejanje skupnih prometnih površin za vse udeležence v prometu. Vstopi v cone z umirjenim prometom bodo opremljeni s prometno signalizacijo in ukrepi za umirjanje prometa na voziščih.

4.2.2. Vodnogospodarske ureditve

Ukrepi za zagotavljanje ustrezne varnosti pred škodljivim delovanjem hudournih voda so navedeni v projektu "Idejno tehnične zasnove ureditve hudournikov v območju središča naselja Ruše", ki ga je izdelalo podjetje Higra d.o.o. Maribor, št. projekta 307-VII/00 junija 2000. Potrebne so delne vodnogospodarske ureditve na potoku pod Kovšetom in potoku pod Žampom in Šarhom, hudourniku pri letnem gledališču, na Ruškem potoku, Jugovem potoku ter hudourniku ob Bezenski poti.

Zaradi ozkega korita in razlivanja visokih vod po travniku, bo potrebna preureditev potoka pod Kovšetom tako, da se na prehodu v nižinski svet predvidi prodna pregrada. Nato se nova trasa potoka predvidi v smeri jug - sever. V prvi fazi se bo uredil potok kot odprti jarek do ponikalnika I. V drugi fazi se predvidi nadaljnja ureditev potoka in izvedba ponikalnika, kar pa je odvisno od ponikalnih sposobnosti ponikalnika I.

Potrebna je celovita rešitev ureditve hudournika pri letnem gledališču, od predvidenega izliva v Ruški potok na Falski cesti pred vtokom v prepust, do pregrade. Hudournik je treba urediti tako, da se kanalizira del potoka v dolžini cca 60 m od izliva v Ruški potok gorvodno, dalje pa kot odprti jarek, ki poteka ob bodoči cesti za parkirišče in novo apartmajsko naselje do obstoječe lokalne ceste. Po prečkanju ceste poteka trasa ob predvideni cesti do prodne pregrade kot odprti jarek.

Na Ruškem potoku bo treba zaradi dotrajanosti betonsko-kamnite kinete ter zaradi omejenega prostora za širitev kinete pristopiti k izdelavi predlogov za sanacijo kinete na kritičnih odsekih. Treba je omogočiti dostopnost do korita in na določenih mestih očistiti profil od zaraščenosti.

Na Jugovem potoku je treba kanaliziran odsek v celoti obnoviti. Kanaliziran odsek in usedalnik je treba dimenzionirati na Q 100 + varnostna višina. Korito odprtega dela potoka je treba očistiti, pretočni profil obnoviti, cestna prepusta 2 x O 100 cm zamenjati s ploščatim prepustom in korito potoka poglobiti.

Na hudourniku ob Bezenski poti bo glede na predvideno novogradnjo dveh stanovanjskih objektov na desnem bregu potoka treba nadaljevati z gradnjo kamnite kinete v dolžini cca 210 m do razbremenilnega objekta ob Mariborski cesti.

Ob izvedbi rekonstrukcije ceste Bezena - Ruše je obstoječe stanje odvodnje postalo kritično, saj že pri malo višjih padavinah nastopijo poplave. Na podlagi idejno tehnične osnove "Ureditve hudournikov med Bezeno in Rušami", je predviden koncept odvodnje s preusmeritvijo hudournikov v Kramarjev potok s predlogom novih tras, ki bodo povzročale najmanj težav pri pridobitvi zemljišča za izvedbo.

Zaradi urbanizacije levega brega hudournika izpod Lorbekovega vrha je predviden visokovodni nasip na O 100.

Ureditev Bersteljškovega potoka obsega preusmeritev v Kramarjev potok po trasi med železniško progo in plinovodom ter ureditev gorvodno po obstoječi strugi do sotočja s hudournikom izpod Lorbekovega vrha.

Tako je predvidena ureditev Kramarjevega potoka v odseku od železniške proge do regionalne ceste.

Ureditev potoka obsega enostransko širitev profila ter stabilizacijo nivelete z lesenimi pragovi.

4.2.3. Vodooskrbno omrežje

Vodooskrba večjega dela naselja Ruše poteka iz vodooskrbnega sistema Ruše ali individualno iz lastnih zajetij, ki niso evidentirana. Iz vodooskrbnega sistema mesta Maribor se pokrivajo konice potrošnje v Občini Ruše preko cevovoda O 150,- Pekre - Maribor, ki poteka ob cesti v Ruše.

Za zadostno oskrbo naselja s pitno vodo bo potrebno zgraditi ali rekonstruirati vodovodno omrežje, kakor sledi v nadaljevanju. Vodovodno omrežje na območju obravnave sestavljajo primarni in sekundarni vodovodi ter hišni priključki. Večina vodovodnega omrežja je starega.

Zaradi dotrajanosti obstoječega vodovodnega omrežja prihaja do izgub pitne vode, zaradi česar je Občina Ruše pri podjetju Mariborski vodovod naročila Sanacijski program, na osnovi katerega se bo postopno zamenjalo cca 9.7 km vodovodnega omrežja in cca. tretjina hidrantov.

Predvidene so še sledeče izgradnje vodovoda:

- povezava tranzitnega vodovoda z občino Selnica ob Dravi, zaradi izkoriščanja novih kapacitet pitne vode na črpališču Selniška dobrava, ki je pričelo obratovati koncem leta 2000;

- izgradnja omrežja na območju vinske ceste;

- širitev omrežja proti Glažuti (del naselja Smolnik), na katerega se bo priključilo cca 100 gospodinjstev na območju Glažute;

- izgradnja vodovoda s priključkom na obstoječi vodovod ob nekdanji tovarni dušika in potekom trase ob železnici v severni smeri in južnim odcepom do Bezene;

- izgradnja vodovoda južno od TDR z navezavo na obstoječe omrežje;

- izgradnja vodovoda za podjetje Geberit z navezavo na javno omrežje. Geberit ima svoje omrežje. zaradi oporečne vode se predvidi navezava na javno omrežje;

- izgradnja novega vodohrana, ker ima obstoječ premajhne kapacitete. Lokacija še ni določena.

Ob črpališčih pitne vode na vznožju Pohorja so zaradi ohranjanja možnosti ponikanja pohorskih potokov načrtovane ureditve odvodnjavanja v vplivnem območju črpališča Ruše s ponikanjem nizkih vod v ponikalniku (potok pod Žampom, Šarhom, Kovšetom).

Vodovodno omrežje se bo dopolnjevalo hkrati s širitvijo stanovanjske in druge gradnje. Predvideno je sprotno investicijsko vzdrževanje omrežja.

4.2.4. Kanalizacijsko omrežje

Obstoječe kanalizacijsko omrežje se bo širilo na neurejene dele stanovanjskih območij in skladno s potrebami zaradi novogradenj.

V projektu "Generalni koncept zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Ruše" (IEI, št. 6 K 3102, julij 1998), je prikazan koncept izgradnje manjkajoče kanalizacije z lokacijo centralne čistilne naprave. Po izgradnji centralne čistilne naprave bo izvedena tudi priključitev kanalizacije Bezena na to čistilno napravo. Lokacija centralne čistilne naprave Ruše in izgradnja glavnega zbiralnika je bila posebej obdelana v "Strokovnih podlagah za gradnjo čistilne naprave in glavnega zbiralnika ob industrijski coni naselja Ruše" (IEI, št. proj. 6H-H23.02, december 2000).

Skladno s širitvijo pozidave se bo širilo tudi kanalizacijsko omrežje, ki se bo priključilo na obstoječo kanalsko mrežo, pri čemer bo potrebno preveriti propustnost cevi in izvajati kanalizacijo v vodotesni izvedbi.

V okvirju industrijskih obratov bo potrebno ločiti onesnažene vode od čistih voda ter jih priključiti na čistilno napravo. Tehnološke vode, ki so manj onesnažene, pa se direktno odvajajo v reko Dravo ali potok Lobnica.

4.2.5. Elektroenergetsko omrežje

Širitev elektroenergetskega omrežja se bo izvajala skladno s širitvijo novogradenj. V kolikor bodo potrebe presegale zmogljivosti obstoječih transformatorskih postaj, je potrebno predvideti povečanje njihovih zmogljivosti ali novogradnjo novih z lokacijo v centru potrošnje. Vzporedno z novogradnjami je, kjer je to potrebno, predvidena dograditev nizkonapetostnega omrežja in javne razsvetljave.

Tako je za obdobje petih let predvidena sledeča izgradnja v naselju Ruše:

Izgradnja transformatorske postaje TP Ruše 14 in 20 kV daljnovoda. Omenjena izgradnja se izvede zaradi slabih napetostnih razmer na tem koncu in nove zazidave, ki je v izgradnji. Predvideni 20 kV daljnovod se naveže na obstoječi kabel srednje napetosti.

Izgradnja transformatorske postaje TP Ruše 15 in 20 kV kablovoda, z navezavo na obstoječo transformatorsko postajo TP Ruše 3.

Izgradnja transformatorske postaje TP Ruše 5 in 20 kV daljnovoda, z navezavo na obstoječi daljnovod srednje napetosti. Ta transformatorska postaja bo nadomestna za TP Ruše 5, ki se danes nahaja za ograjo TDR in do nje Elektro Maribor nima pravega dostopa.

Izgradnja transformatorske postaje TP Mariborska cesta in 20 kV daljnovoda, ki se naveže na predvideni 20 kV kablovod.

Izgradnja 20 kV kablovoda od RTP Ruše do TP Ruše 10.

Za napajanje centralne čistilne naprave Ruše bo prav tako potrebno zgraditi nizkonapetostne vode s priključitvijo na najbližjo trafo postajo - t.j. novo nadomestno trafo postajo Ruše 5.

Za vso ostalo predvideno širitev naselja, bo za napajanje novih objektov z električno energijo potrebno preveriti kapacitete najbližjih transformatorskih postaj, jim po potrebi povečati kapacitete in če to ni možno, zgraditi nove v centrih potrošnje. Istočasno bo potrebno zgraditi tudi nizkonapetostno omrežje ter trafo postaje vključiti v srednjenapetostno omrežje.

Vzporedno z izgradnjo nizkonapetostnega omrežja za novogradnjo bo v isti trasi zgrajeno tudi omrežje javne razsvetljave.

4.2.6. Plinovodno omrežje in ogrevanje

Za potrebe obstoječih in predvidenih objektov je treba dograditi nizkotlačno omrežje zemeljskega plina v skladu s Programom plinifikacije mesta Ruše z zemeljskim plinom za obdobje od leta 1997 do 2004.

Ogrevanje individualnih objektov se bo vršilo individualno s priključitvijo na plinovodno omrežje. Ogrevanje na trdo gorivo ni dopustno. Do izgradnje plinovodnega omrežja je dopustno ogrevanje na utekočinjen naftni plin ali ekstra lahko kurilno olje (ELKO). Rezervoarji za utekočinjen naftni plin in ELKO morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih.

Ogrevanje objektov iz skupnega vira se priporoča tam, kjer to poteka že danes (blokovna gradnja, vrtec, šola); ob rekonstrukciji kotlovnice naj se tudi kotlovnica priključi na omrežje zemeljskega plina. Enako priporočilo naj se upošteva v primeru strnjene zazidave.

4.2.7. Odstranjevanje odpadkov

Komunalne odpadke je treba zbrati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Ruše (MUV št. 1/96). Posode za odpadke se namestijo na pokritih in vizuelno neizpostavljenih mestih oz.ekoloških otokih, kateri se obsadijo in primerno uredijo.

V kolikor se bodo pojavili posebni odpadki, ki jih ni možno odvažati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki, se je potrebno s pristojno komunalno organizacijo dogovoriti o njihovem zbiranju, odlaganju in odvažanju.

4.2.8. Telekomunikacijsko omrežje

V nekajletnem planskem obdobju ni načrtovana širitev telekomunikacijskega omrežja. Vzporedno z izgradnjo objektov se bo dograjevalo sekundarno telekomunikacijsko omrežje omrežje, ki se bo navezalo na obstoječe.

Telefonska centrala v Rušah ima še prostih 168 analognih in 55 ISDN priključkov.

Za sprejem televizijskih programov na območjih širitve naselja bo potrebno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga navezati na obstoječe.

4.3. Zasnova varstva okolja

4.3.1. Naravna dediščina (ohranjanje narave)

Naravna dediščina je na podlagi Zakona o ohranjanju narave (Ur. list RS št. 56/99 in naslednje) evidentirana in ovrednotena v Naravovarstvenih smernicah za območje občine Ruše (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, junij 2001). Naravovarstvene smernice so akt, kjer so prikazane usmeritve, izhodišča in pogoji za ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot oz. akt, ki vsebuje naravovarstvene strokovne podlage za urejanje prostora, rabo naravnih dobrin in varstvo nepremične kulturne dediščine.

Na območju naselja Ruše ni zavarovanih naravnih vrednot, je pa evidentirana naslednja naravna dediščina:

- krajinski park Mariborsko jezero, ki obsega območje reke Drave. Brežina reke je pomemben krajinski del območja naselja, v rabi kot turistično in rekreacijsko območje;

- habitat črnega apolona obsega vlažni ekstenzivni travnik na skrajnem zahodnem robu ureditvenega območja naselja Ruše;

- potok Lobnica, ki v svojem skrajno spodnjem toku pred izlivom v reko Dravo teče skozi naselje, kjer je zaradi regulacijskih posegov že delno razvrednoten;

- več dendroloških primerov naravne vredote: tisa pri lekarni, lipa in divji kostanj pri glasbeni šoli, lipa pri železniški postaji Ruše, hrast (dob) ob Lobnici, Podlesnikov pravi kostanj, dva bresta ob Lobnici, bodika na Stanijevem vrtu, Črnkove jablane, park pri cerkvi in Stanijev parkovni nasad.

4.3.2. Kulturna dediščina

Leta 1987 je Občina Ruše sprejela Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ruše (MUV št. 1/87, dopolnitev 11/94), s katerim je zavarovala objekte in območja kulturne dediščine, ki so posebnega kulturnega pomena. To se odraža v višji stopnji javnega interesa in s tem v zahtevnejših prostorskih omejitvah in usmeritvah. Po tem odloku so zavarovani objekti in območja arheološke, stavbne, memorialne, vrtnoarhitekturne in naselbinske dediščine.

Za kulturno dediščino je bila v letu 2000 izdelana nova strokovna podlaga (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, avgust 2000), temelječa na novem Zakonu o varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS, št. 7/99), ki vključuje že zavarovano kulturno dediščino in dodaja primere stavbne dediščine, ki doslej ni bila evidentirana (znamenja, objekti etnološke in umetnostno arhitekturne dediščine).

Vsi spomeniki imajo predpisan režim varovanja z namenom, da se ohranijo v avtentičnosti in pričevalnosti in z namenom, da se čim bolj ustrezno vključijo v naselje.

Na območju naselja Ruše so naslednji kulturni spomeniki:

- arheološko območje žarnega grobišča(EŠD 6340), prazgodovinsko žarno grobišče (EŠD 6341), sledovi antičnih stavb ob Ruškem potoku (EŠD 6342), ostanki mitreja ob Dravi (EŠD 6343), antične gomile (EŠD 6344), rimski gomili (EŠD 6345)in temelji rimske stavbe (EŠD 6346);

- cerkev Matere božje (EŠD 637);

- kapelica bičanega Zveličarja na pokopališču (EŠD 3336);

- vila Drevoredna ulica 27 (EŠD 6360);

- jezuitska gimnazija (EŠD 6361);

- župnišče Gimnazijska ulica 5 (EŠD 6362);

- memorialni spomeniki: spomenik z grobnico (EŠD 6388), spominsko obeležje na Knifičevi domačiji (EŠD 6393), letno gledališče (EŠD 6395), rojstna hiša Janka Glazerja (EŠD 6396), železniški viadukt Smolnik (EŠD 6400), vodni stolp (EŠD 600453);

- hiša Trg vstaje 9 (EŠD 600457);

- kapela ob cerkvi (EŠD 600494);

- hiša na Smolniku, Falska cesta 124 (EŠD 600502);

- naselbinsko območje Ruše (EŠD 600507);

- hiša Trg vstaje 10 (EŠD 600508);

- Glazerjeva grobnica. (EŠD 600510)

4.3.3. Območja virov pitne vode in podtalnica

Kot vir pitne vode se koristi podzemna voda s črpanjem podtalnice na dveh lokacijah v Rušah. Črpališče Vodnjak I je izvedeno v obliki vodnjaka s kapaciteto 12 l/s; črpališče Vodnjak II je prav tako izvedeno v obliki vodnjaka z lokacijo na desnem bregu Drave - severno od Ruš; kapaciteta vodnjaka je 30 l/s.

S črpališčema se oskrbujeta s pitno vodo območji naselij Ruše in Selnica ob Dravi.

Območje največjega industrijskega kompleksa Tovarna dušika Ruše, ki je velik porabnik vode (pitna, tehnološka in požarna voda), se pokriva iz dveh virov. Prvi vir je lastno črpališče ob Dravi. Drugi je iz javnega vodovodnega omrežja Mariborskega vodovoda, ki dobavlja pitno in sanitarno vodo.

Vodna vira Vodnjak I in II sta upravno varovana z Odlokom o varstvu zalog pitne vode črpališč Vodnjak I. in Vodnjak II. v Rušah (MUV št. 10/93).

Območje vodovodnega vira je opredeljeno kot najožji varstveni pas podtalnice z najstrožjim režimom varovanja, preostali vodovarstveni pasovi po odloku pa kot ožji, širši in vplivni varstveni pas podtalnice z režimi varovanja, ki so namenjeni zavarovanju zalog pitne vode pred onesnaženjem in jih predpisuje citiran odlok

Pri aktivnostih za zaščito voda pred onesnaženjem je potrebno upoštevati republiško Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda (Ur. list RS št. 35/96).

4.3.4. Druga področja varstva okolja

Hrup

Stopnje varstva pred hrupom se določajo glede na občutljivost posameznega območja naravnega in življenjskega okolja in mejne vrednosti ravni hrupa za posamezno stopnjo varstva pred hrupom (Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS št. 45/95, 66/96). Naselje Ruše je v nekaterih delih naselja, ki so namenjena bivanju ter dejavnostim, za katere velja povečano varstvo pred hrupom (izobraževanje, zdravstvo, varstvo, pa tudi javne zelene in rekreacijske površine in igrišča), uvrščeno v II. stopnjo varstva pred hrupom, kar pomeni nizke mejne vrednosti dnevnega in nočnega hrupa, v mešanih območjih in v urbanem središču v III. stopnjo in na območju proizvodnih dejavnosti v IV. stopnjo varstva pred hrupom. To zadnje je območje brez stanovanj, namenjeno industrijski, obrtni ali drugi podobni proizvodni, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim.

Zrak

Občinski odlok o varstvu zraka (MUV št. 10/92) uvršča ureditveno območje naselja Ruše v območje III. stopnje onesnaženosti zraka. Skladno z Odlokom o razvrstitvi območij v SR Sloveniji v območja onesnaženosti zraka za potrebe varstva zraka (UR. list SRS št. 19/88) je naselje Ruše prav tako razvrščeno v III. območje onesnaženosti zraka za potrebe varstva zraka, kar pomeni, da je zrak onesnažen nad dovoljeno, vendar pod kritično mejo.

V izogib onesnaženju zraka se kot splošno navodilo za nove objekte priporoča ogrevanje z zemeljskim plinom. Obstoječi objekti se ogrevajo iz lastnih skupnih ali individualnih kotlovnic. Ob rekonstrukciji je obvezen prehod na ekološko neoporečen energent.

4.4. Prostorsko planske enote

Za organizacijsko obvladovanje prostora je v območju ureditvenega območja naselja Ruše vzpostavljeno coniranje po načelu prostorsko planskih enot. Prostorsko planska enota je omejeno območje, ki izpolnjuje naslednje kriterije:

zaključenost gradbene strukture

- vsebinsko enovitost ali podobnost

- enovitost naravnih danosti prostora

- enovitost ustvarjenih razmer v prostoru

- enovitost problematike urbanističnega urejanja in omejevanja

- enovitost načinov urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti

Za naselje Ruše je izoblikovanih več prostorsko planskih enot, ki so označene s črkami, te pa pomenijo prvo črko besede, s katero je označena pretežna raba prostora v posamezni prostorsko planski enoti:

Takšna razdelitev prostora je smiselna glede na izoblikovanost naselja in njegovih delov.

Za vsako prostorsko plansko enoto so v karti št. 1 Namenska raba površin predlagane vrste namenske rabe, v karti št. 4 Zasnova organizacije dejavnosti in usmeritve za načine urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti pa pretežni način urejanja za posamezno prostorsko plansko enoto. Pri tem gre za obstoječe in predvidene prostorske izvedbene akte (oz. izvedbene prostorske akte).

5. ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA

Zasnova namenske rabe prostora v ureditvenem območju naselja je posledica dosedanjega razvoja naselja in zasnove organizacije dejavnosti v bodoče. Skupna površina naselja meri 259,50 ha, namenska raba površin pa je prikazana na karti št. 1 "Zasnova namenske rabe površin" in je obvezno izhodišče za pripravo srednjeročnih planov in izvedbenih prostorskih aktov Občine Ruše.

5.1. Ureditveno območje naselja

Pri razvoju naselja v okviru meje ureditvenega območja naselja izhajamo iz dejstva, da je zaradi visoke stopnje urejenosti stavbnega tkiva v naselju praktično zanemarljiv odstotek površin, ki bi jih bilo moč pridobiti s prestrukturiranjem obstoječega stanja. Naselje je razmeroma skladno in enotno pozidano in ima zanemarljivi delež degradiranih površin.

Pri določevanju nove meje ureditvenega območja so bile relevantne potrebe po zagotavljanju ustreznega prostora za stanovanja, manjkajoče poslovne in trgovske dejavnosti, turistične in počitniške zmogljivosti v povezavi s turistično dejavnostjo na Pohorju in potrebe po širitvi površin za šport in rekreacijo.

5.1.1. Predlagane spremembe namenske rabe

Spremembe namenske rabe so predlagane predvsem na tistih območjih, kjer se že dalj časa (dolgoročno obdobje) ni uveljavila normativna planska raba površin. Težnja, da se vsaj nekaj območij aktivira, lahko pomeni nov razvojni impulz za Ruše.

Spremembe se bodo izvajale fazno z izvajanjem strategije urbanistične zasnove naselja Ruše in predvidena je popolna zapolnitev predlagane končne meje ureditvenega območja naselja Ruše v času do leta 2020.

5.1.2. Aktiviranje prostih nezazidanih stavbnih zemljišč

Na območju naselja Ruše je zaznati določen obseg stavbnih zemljišč, ki iz najrazličnejših vzrokov niso aktivirana. Njihova pozidava je povezana z mnogimi faktorji, najosnovnejši pogoj za pozidavo je urejanje prostora z izvedbenim prostorskim aktom. Za večino takega prostora je predvideno urejanje z zazidalnimi in ureditvenimi načrti oz. v skladu z ZUreP-1 z lokacijskimi načrti.

5.1.3. Spremembe iz območja kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča

V okviru sedanjih planskih meja in na predvidenih novih površinah za gradnjo je za razvoj posameznih dejavnosti v naselju dovolj prostorskih možnosti. Širitev naselja na nove površine za urbanizacijo je predvidena na 20,30 ha najboljših kmetijskih zemljišč in 5,80 ha drugih kmetijskih zemljišč. Naselje obkrožajo najboljša kmetijska zemljišča in za urbanizacijo ni mogoče nameniti manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč.

V ureditvenem območju naselja se priključuje cca 3,00 ha veliko območje, ki je imelo do sedaj status stavbnega zemljišča razpršene gradnje.

Spreminjanje namembnosti se nanaša na:

1. Površine kmetijskih zemljišč, ki se v bodoče namenjajo stanovanjskim ter stanovanjskim in mešanim območjem;

2. Površine kmetijskih zemljišč, ki se spreminjajo le statusno, saj so v naravi že dalj časa v drugi rabi;

3. Površine degradiranega in okoliškega kmetijskega območja za namene ureditve športnega in rekreacijskega območja.

Prikazi sprememb v prvi fazi so razvidni iz posameznih kart kartografske dokumentacije k planu v merilu 1:5 000.

5.2. Podrobna namenska raba površin

Podrobna namenska raba površin v naselju Ruše je razčlenjena v karti št. 1 "Zasnova namenske raba prostora" in na karti št. 4 "Zasnova organizacije dejavnosti in usmeritve za načine urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti" kot sledi:

5.2.1. Območja stanovanj - S

Območja stanovanj so območja, ki so pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi javne infrastrukture, storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem.

V območja stanovanj sodijo predvsem:

- stanovanjski objekti vseh tipologij, namenjeni stalnemu bivanju prebivalstva;

- spremljajoče dejavnosti, potrebne za oskrbo prebivalstva, osnovno oskrbo, otroško varstvo, varstvo in oskrbo starejših občanov, obrtne osebne storitve in servisne storitve za gospodinjstvo, ki niso hrupne, združevanje in družbene aktivnosti prebivalstva, rekreacija otrok v okviru zelenih površin stanovanjskega območja, odstavljanje motornih vozil v skupnih večetažnih garažah, gostinske in penzionske storitve, intelektualne storitvene dejavnosti, izobraževalne dejavnosti izven sistema rednega izobraževanja ipd.

V stanovanjska območja sodijo med drugim površine za naslednje dejavnosti, ki služijo predvsem v območju živečim prebivalcem: funkcionalne površine objektov osnovne oskrbe in specializiranih dejavnosti, otroških igrišč, večnamenskih rekreacijskih igrišč za otroke in naprave za starejše občane, za objekte in prostore krajevnih skupnosti, društev in organizacij občanov, domov za ostarele, za osebne in servisne storitve za gospodinjstva, za penzione, študentske in dijaške domove, površine za odstavljanje osebnih vozil prebivalstva in/ali večetažni garažni objekti za potrebe prebivalstva in zgoraj naštetih dejavnosti na območju stanovanj.

V ali ob stanovanjskih objektih lahko med drugim izvajajo naslednje dopolnilne dejavnosti:

- oskrbne dejavnosti s področja storitvene obrti in gostinstva;

- poslovne in trgovske dejavnosti, ki služijo tem območjem.

Dopolnilne dejavnosti v stanovanjskih območjih ne smejo presegati s predpisi predvidene mejne ravni hrupa, določene za stanovanjska območja.

5.2.2. Mešana območja (M)

Mešana območja so območja, namenjena bivanju, trgovskim, proizvodnim in storitvenim dejavnostim.

Med ostalim sodijo v mešana območja: trgovina s priročnimi skladišči, hoteli in druga gostinska in turistična dejavnost, storitve na področju prometa in zvez, osebne storitvene dejavnosti, storitve gospodinjstvom, zdravstveni nastanitveni centri, nezdravstveni nastanitveni centri, domovi za ostarele, šolski nastanitveni centri, pridrževalni centri, poslovne storitve, predstavništva, javna uprava, pravosodje, obramba in zaščita, finančne, zavarovalniške in druge storitve, storitve in objekti za šolstvo in šport, cerkve s pripadajočimi objekti, trgovski centri, mestna središča, ambulante ipd. izobraževalne, socialne in zdravstvene ustanove, športno rekreacijski objekti in urejena igrišča, kulturne ustanove, dijaški domovi, študentski domovi, razni zavodi za mladino in odrasle ipd.; obrtne, manjše proizvodne in storitvene dejavnosti; stanovanja, posamezne manjše proizvodne, servisne in druge za bivalno in delovno okolje nemoteče dejavnosti.

Območje urbanega središča (centralno območje) (MS)

Območja urbanih središč (centralna območja) so območja, pretežno namenjena za trgovske, hotelske in podobne gostinske stavbe, ter za stavbe za opravljanje osebnih storitev, stavbe za kulturo, javno upravo in stanovanjske stavbe.

5.2.3. Območja javne infrastrukture in znotraj teh območja vzgoje in izobraževanja, območja zdravstva in športa (D, DI, DZ, DS)

Območja javne infrastrukture so območja, namenjena za potrebe izvajanja vzgoje in izobraževanja, športa, zdravstva, socialnega varstva, kulture, javne uprave in opravljanja verskih dejavnosti.

Območja vzgoje in izobraževanja (DI)

so območja, namenjena stavbam za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo.

Območja športa (DS)

so območja, namenjena za športne dvorane in športna igrišča. Urejene površine in objekti za šport, rekreacijo, pa tudi turistične dejavnosti v urbanem prostoru, vključno s površinami za odstavljanje motornih vozil, s funkcionalnimi površinami upravnih klubskih objektov in objektov za vzdrževanje površin za šport ipd.

Območja zdravstva (DZ)

so območja, namenjena stavbam za zdravstveno, bolnišnično in zavodsko delo.

Posamezna območja javne infrastrukture se pojavljajo tudi znotraj mešanih območij (predvsem v območju urbanega središča).

5.2.4. Območja proizvodnih dejavnosti (P)

So območja, pretežno namenjena proizvodnim in servisnim dejavnostim. Znotraj teh se pojavljajo industrijska območja, pretežno namenjena stavbam težke industrije in druga proizvodna območja, pretežno namenjena stavbam za proizvodnjo in skladišča.

Sem sodijo med ostalim: industrija in proizvodna obrt, servisi in remonti za vozila, gradbene dejavnosti predfabriciranja, separacije ipd., lesnopredelovalna, mizarska in živilska industrija ipd. tovorne postaje, tovorni terminali, skladišča, trgovine gradbenega materiala, skladiščno prodajna in predelovalna dejavnost, interni servisi, manjše obrtne dejavnosti, javne gospodarske službe, tovarniške trgovine.

Na teh območjih se lahko organizirajo ekonomske cone v skladu z zakonom.

5.2.5. Območja prometne infrastrukture (I)

Območja prometne infrastrukture obsegajo območja cest, prometne površine izven vozišča, območja železniških prog, železniških postaj. Nekatere prometne površine se pojavljajo tudi znotraj ostalih vrst namenske rabe.

Med ostalim sodijo med ta območja: površine cestnega in železniškega omrežja, javne prometne površine, površine in območja za razvoj prometnih dejavnosti javnega ali zaprtega tipa, za bencinske črpalke, za dejavnosti, vezane na poštni in telekomunikacijski promet ipd., dejavnosti, vezane na blagovni promet in promet potnikov, hotelske ali penzionske storitve, trgovske in servisne storitve, vezane na promet potnikov in blaga (poslovne transportne dejavnosti).

5.2.6. Območja energetske, komunalne in okoljske infrastrukture (O, E)

Med območja komunalne in okoljske infrastrukture (O) sodijo območja za oskrbo z vodo, vodovodi, območja za čiščenje voda, črpanje voda, kanalski vodi, območja za ravnanje z odpadki, območja za odlaganje odpadkov in druge komunalne dejavnosti.

Med površine za energetsko infrastrukturo (E) sodijo: območja za oskrbo z električno energijo, daljnovodi, območja za oskrbo s plinom, plinovodi, območja za oskrbo z nafto in naftnimi derivati, naftovodi in produktovodi, območja za oskrbo s toplotno energijo, toplovodi in druge komunalne dejavnosti.

5.2.7. Območja za zelene, športne in rekreacijske površine (Z) in znotraj teh območja za šport in rekreacijo (ZS), druge zelene površine (ZD) in območje pokopališča (ZK)

Območja športno rekreacijskih in zelenih površin so območja, ki so namenjena za šport in rekreacijo na prostem ter za urejene javne zelene površine.

Območja za šport in rekreacijo (ZS)

Območja za šport in rekreacijo so območja, namenjena za športna igrišča in za druge objekte za šport in rekreacijo na prostem. Sem sodijo med drugim tudi objekti za turistične dejavnosti na prostem v urbanem prostoru.

Druge zelene površine (ZD)

So območja urejenih javnih vrtov in sklenjene površine javnih zelenic, parkovnih gozdov, parkov, vrtičkov za rekreacijsko obdelavo, gozdna in kmetijska zemljišča, botanični vrt, nekatera arheološka območja, športno rekreacijske površine z urbano opremo in napravami (klopi, kandelabri, informacijske točke, kioski…).

Zelene površine se pojavljajo tudi znotraj drugih vrst namenske rabe.

Površina za pokopališče (ZK)

Pokopališče je območje urejene javne zelene površine s pripadajočimi objekti in infrastrukturo, namenjeno pokopališki in spremljajočim dejavnostim.

6. OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO DOLGOROČNIH IN SREDNJEROČNIH PLANOV OBČINE TER SEKTORSKIH PLANOV IN PROSTORSKIH IZVEDBENIH AKTOV NA OBMOČJU NASELJA RUŠE

6.1. Sestavine prostorskega plana R Slovenije (Ur. List SRS 1/86, 41/87, 12/89, Ur. List RS 36/90, 27/91, 72/95, 13/96 in 11/99), ki so obvezno izhodišče za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planov lokalnih skupnosti

Pri pripravi planskih in izvedbenih aktov je na območju naselja Ruše potrebno upoštevati naslednje sestavine plana R Slovenije kot obvezno izhodišče:

- železniška proga II. reda Maribor - Prevalje,

- regionalna cesta II. reda št. 435 Maribor (Koroški most) - Ruše - Selnica,

- regionalna cesta III. reda št. 705 Ruše - Puščava,

- industrijska čistilna naprava v industrijski coni,

- zasnova regulacije odsekov vodotokov,

- načela in usmeritve za urejanje in varovanje vodnega sistema,

- naravovarstvene smernice,

- strokovna podlaga za varstvo kulturnih spomenikov.

6.2. Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše, za območje nove Občine Ruše (MUV št. 14/94, 5/98 in naslednje), ki so obvezno izhodišče za pripravo sektorskih planov, razvojnih programov in prostorskih izvedbenih aktov na območju naselja Ruše

Občina je opredelila kot obvezno izhodišče naslednje sestavine plana:

- lokalni izviri pitne vode

- ureditveno območje naselja Ruše

- omrežje lokalnih cest

Na podlagi urbanistične zasnove naselja Ruše opredeljuje občina še dodatni obvezni izhodišči in sicer:

zasnova namenske rabe površin v ureditvenem območju naselja Ruše in

zasnova načinov urejanja naselja Ruše s prostorskimi izvedbenimi akti.

7. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE URBANISTIČNE ZASNOVE NASELJA RUŠE

7.1. Območje, na katerem se bo izvajala kompleksna graditev in bo zanj izdelan izvedbeni prostorski akt (zazidalni in ureditveni načrt oz. v skladu z ZureP-1 lokacijski načrt)

Območja kompleksne graditve se urejajo z zazidalnimi, ureditvenimi načrti (oz. v skladu z ZureP-1 lokacijskimi načrti). Načini urejanja so določeni s karto št. 4.

Nekatera območja v naselju se urejajo z obstoječimi ureditvenimi in zazidalnimi načrti ter prostorskimi ureditvenimi pogoji in so prav tako prikazana na karti št. 4.

Glede na možnosti se lahko območja kompleksne ureditve urejajo z enim ali več posamičnimi načrti, za celotno območje pa mora biti predhodno izdelan koncept rabe prostora in predstavljen v programski zasnovi. Z zazidalnim, ureditvenim oz. v skladu z ZureP-1 lokacijskim načrtom se lahko urejajo tudi območja, za katera so kot način urejanja predvideni prostorski ureditveni pogoji, pa se v fazi strokovne proučitve ugotovi, da jih je potrebno podrobneje urejati z zahtevnejšim prostorskim izvedbenim aktom.

7.2. Območja, ki se bodo urejala s prostorskimi ureditvenimi pogoji

Večinoma že pozidane površine z možnostjo zapolnitve še prostih površin se bodo urejale s splošnim prostorskim dokumentom (prostorski ureditveni pogoji). S tem dokumentom se bodo trajno urejali tisti deli naselja, za katere ni predviden podrobnejši izvedbeni prostorski akt in začasno tisti deli, za katere bo kasneje izdelan zazidalni, ureditveni oz. v skladu z ZureP-1 lokacijski načrt.

S prostorskimi ureditvenimi pogoji se urejajo tisti posegi v prostor, ki ne spreminjajo koncepta obstoječih prostorskih ureditev in nimajo večjih vplivov na prostor. V takem dokumentu se določijo zlasti merila in pogoji za posege v prostor v zvezi z vzdrževanjem, prenovo (v omejenem obsegu) in sanacijo obstoječe gradbene in druge prostorske strukture, pa tudi adaptacije, dozidave, nadzidave in podobno ter gradnja posamičnih objektov in naprav.

Za nepozidana območja, kjer je potrebna sprememba parcelnega stanja, je potrebno predhodno izdelati strokovno podlago za celotno nepozidano površino, kar bo omogočilo smotrno urbanistično izrabo prostih površin ter opredelitev komunalne in infrastrukturne ureditve območja, lahko pa se taka območja po predhodni strokovni proučitvi urejajo tudi z lokacijskim načrtom.

7.3. Urbanistično oblikovalske usmeritve za urejanje posameznih območij v naselju

Urejanje območij stanovanj

Na območju obstoječe stanovanjske zazidave individualnih prostostoječih hiš je potrebno zgolj ohranjati in vzdrževati stavbni fond in urejati okolje. Pri novih posegih v prostor, ki pomenijo zapolnjevanje in zaokroževanje, je potrebno vključevanje arhitekturnih rešitev v naravno okolje ter upoštevanje tipologije in morfologije kulturne krajine.

Na območjih kompleksne stanovanjske gradnje, ki obsega vrstno in prostostoječo individualno gradnjo ter blokovno stanovanjsko gradnjo, bo določena najracionalnejša izraba prostora z lokacijskim načrtom, ponekod pa tudi z obstoječimi prostorskimi ureditvenimi pogoji.

Z obliko kompleksne gradnje naj se izoblikujejo robovi posameznih delov naselja.

Urejanje mešanih območij in območij javne infrastrukture

Objekte v mešanih območjih (vključno z območji urbanih središč) in v območjih javne infrastrukture, je potrebno vzdrževati in obnavljati ter pri tem arhitekturne rešitve vključevati v okolico in tako povečevati kvaliteto samega osrednjega dela naselja ter tistih delov, po katerih so te površine razporejene. Najobširnejša dopolnitev območja urbanega središča je predvidena z gradnjo hotelskega kompleksa.

Na območju je večje število zavarovanih kulturnih spomenikov, ki dopolnjujejo estetsko raven območja. Predvidena je njihova obnova v skladu s smernicami in režimom varovanja kulturne dediščine.

Obrtni in proizvodni objekti v okviru mešanih območij naj se primerno vklopijo v obstoječo zazidavo. Pri njihovi izvebi in urejanju okolja je potrebno zagotoviti najmanjše možne vplive na bližnje stanovanjske objekte. Pri tem je potrebno ohranjati obstoječe in oblikovati nove zelene površine.

Urejanje območij proizvodnje

Potrebno je določiti skupno noto pri oblikovanju obstoječih industrijskih objektov ter jo uporabiti ob vzdrževanju in pri obnovi objektov. Novi objekti naj se primerno vklopijo v obstoječo zazidavo. Pri tem je potrebno ohranjati obstoječe in oblikovati nove zelene površine.

Urejanje športno rekreacijskih in zelenih površin

Naravne zarasti je potrebno ohranjati in primerno vzdrževati. Na njih se ohranja obstoječa raba.

Zelene površine znotraj ureditvenega območja naselja je potrebno primerno vzdrževati oz. ustrezno vključevati v načrtovane prostorske ureditve.

V primeru, da se konceptualne rešitve v tekstualnem delu dolgoročnega in srednjeročnega plana občine in v tekstualnem delu urbanistične zasnove Ruše ter krajinske zasnove za Pohorje razhajajo, veljajo konceptualne rešitve v tekstualnem delu dolgoročnega in srednjeročnega plana občine.

8. KARTOGRAFSKI DEL

Kartografski del urbanistične zasnove naselja Ruše sestavljajo prikazi na digitalnih katastrskih načrtih in temeljnih topografskih načrtih v merilu 1:5000 in sicer:

- Karta št. 1 Zasnova namenske rabe površin

- Karta št. 2 Zasnova prometnega omrežja

- Karta št. 3 Zasnova energetskega in komunalnega omrežja

- Karta št. 4 Zasnova organizacije dejavnosti in usmeritve za načine urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti

- Karta št. 5 Etapnost širitve meje ureditvenega območja naselja Ruše

Poglavje 7. KARTOGRAFSKI DEL DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE se v celoti spremeni tako, da glasi:

"7. KARTOGRAFSKI DEL DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE

Kartografski del sestavljajo tematske karte, na katerih je grafično predstavljena vsebina tekstualnega dela plana. Navedbe v tekstualnem delu in grafični prikazi se dopolnjujejo. V kartografskem delu je v skladu s Pravilnikom o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki (Ur. L. RS, št. 20/03) uporabljena nova terminologija opredelitev namenske rabe in območij varovanj ter omejitev, kar je razvidno iz legende.

A. Karte v merilu 1:25 000:

- Zasnova rabe prostora

- Zasnova poselitve in funkcij naselij

- Zasnova vodnogospodarstkih ureditev in agrarnih operacij

- Zasnova varstva naravne dediščine

- Zasnova varstva kulturne dediščine

- Zasnova vodnih virov

- Zasnova ohranjanja in izboljšanja kakovosti naravnih virov in zasnova rudnin

- Zasnova prometnega omrežja

- Zasnova elektroenergetskega omrežja

- Zasnova plinovodnega omrežja

- Zasnova kanalizacijskega omrežja

- Zasnova oskrbe z vodo

- Zasnova načinov urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti

- Zasnova omrežja zvez

B. Karte v merilu 1.5 000 - urbanistična zasnova naselja Ruše:

- Zasnova namenske rabe površin

- Zasnova prometnega omrežja

- Zasnova energetskega in komunalnega omrežja

- Zasnova organizacije dejavnosti in usmeritve za načine urejanja območij s prostorskimi izvedbeniimi akti

- Etapnost širitve meje ureditvenega območja naselja Ruše

C. Krajinska zasnova Pohorja je prikazana na kartah v merilu 1: 25 000

D. Kartografski del plana v merilu 1:5 000 (karografska dokumentacija)

Kartografska dokumentacija je predstavljena na preglednih katastrskih načrtih, pripravljenih na osnovi pomanjšave digitalnih katastrskih načrtov.

Prikazuje opredelitve glede namenske rabe površin oz. zemljišč, ki so pomembna za dogoročni razvoj in sicer:

- območja najboljših kmetijskih zemljišč (območja varstva najboljših kmetijskih zemljišč), to so zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo,

- območja, katerih namenska raba oziroma poseben status je opredeljen v občinskih ali republiških odlokih.

Poleg naštete vsebine kartografske dokumentacije k planu so v njej prikazana še:

- območja poselitve (ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja, stavbna zemljišča razpršene gradnje ter območja počitniških hiš in turistična območja z nastanitvijo),

- območja prometne infrastrukture,

- območja energetske infrastrukture,

- območja komunalne in okoljske infrastrukture (območja za oskrbo z vodo),

- območja površinskih voda (območja vodne infrastrukture, vodna zemljišča celinskih voda),

- območja mineralnih surovin (območja nadzemnega pridobivanja prostora),

- zemljišča, ki spadajo med druga kmetijska zemljišča (t.i. območja kmetijskih zemljišč), ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo,

- lesnoproizvodni gozdovi (območja gozdov),

- območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

- območja varovanj in omejitev (vodovarstvena območja, območja ohranjanja narave, ki so zaščitena z odlokom, območja varstva gozdov, ki so zaščitena z odlokom, območja varstva najboljših kmetijskih zemljišč, območja varstva kulturne dediščine, ki so zaščitena z odlokom, varovalni in varstveni pasovi območij gospodarske infrastrukture - magistralnega plinovoda).

Spremeni in dopolni se Bilanca površin v Občini Ruše in sicer tako, da glasi:

4. člen

Spremembe v rabi zemljišč iz kmetijskega v stavbno zemljišče se nanašajo na naslednje parcele:

Razen zgoraj navedenih se v kartografski dokumentaciji in v kartografskem delu odloka ter posledično v bilanci površin namenske rabe pojavljajo še minimalne spremembe, ki so rezultat tehničnih uskladitev na območjih nekdanje razpršene gradnje (prenos na digitalni katastrski načrt) in ažuriranja obstoječega stanja (nova razpršena gradnja na območjih infrastrukture). Predvsem gre za rahlo povečanje površin, namenjenih poselitvi na račun površin ostalih namenskih rab.

5. člen

Spremembe in dopolnitve prostorskega plana občine Ruše, spremembe in dopolnitve v letu 2004, so na vpogled v prostorih Občine Ruše.

6. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Župan Občine Ruše

Vili Rezman, prof., s. r.

Številka: 350-05-12-2000

Datum: 22. april 2004

Popravek

V Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše, za območje nove Občine Ruše v letu 2004 (MUV, št. 10/04) se v tretjem stolpcu 9. vrstice tabele v 4. členu za številko 471/2 doda besedilo: "oz. na delu parcele 467/2".

Župan Občine Ruše

Vili Rezman, prof., s. r.

Številka: 350-05-012/2000

Datum: 23. april 2004