Na
podlagi 119. člena v povezavi z 289. členom Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 61/17 in 199/21 – ZUreP-3), 21. in 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF,
14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 –
ZIUOOPE) ter 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota
(Uradni list RS, št. 23/07 – UPB, 49/10, 39/15 in 69/17) je Mestni svet
Mestne občine Murska Sobota na 23. seji dne 27. januarja 2022 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora
SO 91 v Murski Soboti |
|
1 UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enoto
urejanja prostora SO 91 v Murski Soboti (v nadaljnjem besedilu: občinski
podrobni prostorski načrt). |
(2) Identifikacijska številka občinskega podrobnega prostorskega načrta
v zbirki prostorskih aktov je 2211. |
|
2. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
Ta
odlok določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta,
prostorsko ureditev, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim
načrtom, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih
rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno
ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja,
naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, druge
pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta
ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
3. člen |
|
(vsebina občinskega podrobnega
prostorskega načrta) |
|
(1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični
del. |
(2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje
besedilo odloka. |
(3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje
naslednje grafične načrte: |
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega
načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu
1:2000, |
– območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim
parcelnim stanjem v merilu 1:1000, |
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:1000, |
– zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1:1000, |
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu
1:1000, |
– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1:1000, |
– načrt parcelacije v merilu 1:1000. |
|
4. člen |
|
(spremljajoče gradivo občinskega
podrobnega prostorskega načrta) |
|
Spremljajoče gradivo občinskega podrobnega prostorskega načrta je: |
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, |
– prikaz stanja prostora, |
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega
prostorskega načrta, |
– smernice in mnenja, |
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta, |
– povzetek za javnost. |
|
2 OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA
PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
5. člen |
|
(območje občinskega podrobnega
prostorskega načrta) |
|
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema glede na
Občinski prostorski načrt Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS,
št. 54/16 in 67/16) (v nadaljnjem besedilu: občinski prostorski načrt)
celotno območje enote urejanja prostora SO 91 in del območja enote
urejanja prostora PPM 13. |
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišča
ali dele zemljišč s parcelnimi številkami 4104/4, 4105/1, 4105/2,
4105/4, 4105/5, 4108, 4107/2, 4107/1, 4106/1, 4106/2, 5343/1, 5343/3,
4104/2 in 4100/2 vse v k.o. 105 – Murska Sobota, skupne površine 51.302
m2 oziroma 5,13 ha. |
(3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na
zahodu mesta Murska Sobota, vzhodno ob naselju Černelavci, tik ob
razbremenilnem kanalu za reko Ledavo. Trenutno na območju občinskega
podrobnega prostorskega načrta ni ničesar zgrajenega. Zemljišča se
uporabljajo za kmetijsko dejavnost (obdelovalne površine). |
(4) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je po dejanski
rabi pretežno opredeljeno kot kmetijska zemljišča (95,7 %), in sicer kot
njive in vrtovi (šifra rabe 1100), trajni travniki (šifra rabe 1300),
zemljišče v zaraščanju (šifra rabe 1410), drevesa in grmičevja (šifra
rabe 1500) ter kot stavbna zemljišča (4,3 %), in sicer kot pozidana in
sorodna zemljišča (šifra rabe 3000). Glede na občinski prostorski načrt
je območje občinskega podrobnega prostorskega načrta pretežno
opredeljeno kot površine drugih območij, z oznako podrobnejše namenske
rabe BD, delno v severnem delu kot druge urejene zelene površine, z
oznako podrobnejše namenske rabe ZD in delno v osrednjem delu kot
površine cest, z oznako podrobnejše namenske rabe PC. |
(5) Pretežni del območja enote urejanja prostora SO 91 je namenjen
širitvi in razvoju trgovske ter podobne dejavnosti, manjši oziroma
severni del pa ureditvi zelenega pasu. Območje enote urejanja prostora
PPM 13 je namenjeno nadaljnji gradnji zahodne obvozne ceste mesta Murska
Sobota. |
(6) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se delno nahaja
znotraj ožjega zaščitnega vodovarstvenega pasu – cona II. vodnega
zajetja Fazanerija, določenega na podlagi občinskega Odloka o
zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list
RS, št. 34/00). Celotno območje občinskega podrobnega prostorskega
načrta leži znotraj območja, kjer veljajo omejitve za potrebe obrambe
vojašnice Murska Sobota in območja Berek, kjer je načrtovana nova
vojašnica. Poleg tega se območje občinskega podrobnega prostorskega
načrta nahaja znotraj vplivnega območja javnega letališča Rakičan v
radiju 10 km. |
(7) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta in v neposredni
bližini je zgrajena vsa potrebna gospodarska javna infrastruktura. Ob
južni strani območja občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka
regionalna cesta II. reda R2-441 v smeri Murska Sobota–Gederovci, s
katere je preko krožnega križišča zagotovljen dostop do območja
občinskega podrobnega prostorskega načrta. Na vzhodni strani območja
občinskega podrobnega prostorskega načrta ob razbremenilnemu kanalu
poteka še dostopna pot do kmetijskih površin v bližini, ki pa ni
zavedena v kategorizaciji občinskih cest. Preko vzhodnega del območja
občinskega podrobnega prostorskega načrta potekata 110 kV daljnovoda v
lasti Elektra Maribor, d.d. Ob južni strani ob območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta je zgrajeno še kanalizacijsko, vodovodno,
plinovodno in komunikacijsko omrežje. |
|
3 PROSTORSKA UREDITEV, KI SE NAČRTUJE Z
OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM |
|
6. člen |
|
(načrtovana prostorska ureditev) |
|
Z
občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtuje: |
– gradnja nestanovanjskih stavb namenjenih trgovskim in drugim podobnim
dejavnostim, |
– gradnja gradbenih inženirskih objektov (dostopne ceste s priključki,
križišča, parkirna mesta, hodniki za pešce in kolesarje, traktorska pot
ter kanalizacijsko, vodovodno, plinovodno, elektroenergetsko in
komunikacijsko omrežje s priključki …), |
– gradnja pomožnih in pripadajočih objektov, |
– ureditev in oblikovanje zunanjih površin ter zelenih površin, |
– drugi gradbeni posegi. |
|
4 UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V
PROSTOR |
|
4.1 Vplivi in povezave prostorske
ureditve s sosednjimi območji |
|
7. člen |
|
(vplivi in povezave prostorske ureditve
s sosednjimi območji) |
|
Posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so
dovoljeni za gradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske,
energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja
območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
4.2 Rešitve načrtovanih objektov in
površin |
|
8. člen |
|
(rešitve načrtovanih objektov in
površin) |
|
(1) Načrtovane objekte in površine se oblikuje ter umešča v prostor na
podlagi začrtanih robnih pogojev in usmeritev za projektiranje in
gradnjo občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki omogočajo
fleksibilnost in prilagodljivost glede na potrebe investitorjev, hkrati
pa zagotavljajo utemeljeno in premišljeno umeščanje v prostor. |
(2) Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi drugačne, v
kolikor so v skladu z določbami glede pogojev in usmeritev za
projektiranje in gradnjo tega odloka. |
|
4.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje
in gradnjo |
|
9. člen |
|
(vrste gradenj in drugih posegov ter
ureditev) |
|
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje
izvedbe del: |
– sanacija in priprava zemljišča, |
– gradnja novega objekta, |
– rekonstrukcija objekta, |
– odstranitev objekta, |
– sprememba namembnosti, |
– vzdrževanje objekta. |
|
10. člen |
|
(vrste objektov glede na namen) |
|
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje
vrste objektov glede na namen: |
– gostilne, restavracije in točilnice, |
– druge poslovne stavbe, |
– trgovske stavbe, |
– oskrbne postaje, |
– stavbe za storitvene dejavnosti, |
– garažne stavbe, |
– rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (vsi objekti razen silosov), |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo nadstrešnice in podobni
objekti), |
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, |
– samostojna parkirišča, |
– podhodi, |
– pokriti vkopi in galerije, |
– jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, |
– daljinski (transportni) vodovodi, |
– lokalni (distribucijski) plinovodi, |
– lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo, |
– lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak, |
– vodni stolpi in vodnjaki (samo vrtine), |
– cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija), |
– lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi, |
– lokalni (dostopovna) komunikacijska omrežja, |
– elektrarne in drugi energetski objekti (samo solarni toplotni in
fotonapetostni sistemi na strehah stavb), |
– drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, |
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, |
– trajno reliefno preoblikovanje terena, |
– gradbeni posegi za opremo odprtih površin, |
– drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje. |
|
11. člen |
|
(lega, velikosti in oblikovanje
objektov) |
|
(1) Stavbe: |
– lega: znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi
mejami. Gradbena meja je črta, katero načrtovani objekt ne sme
presegati, lahko pa se je dotika s fasado ali pa je od nje odmaknjen v
notranjost zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči,
nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki
fasade ipd. V primeru združevanja ali deljenja parcel se površine za
razvoj stavb smiselno povečajo ali zmanjšajo; |
– tlorisni gabarit: omejen s faktorjem zazidanosti parcele, kateri je
največ 0,6. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot
razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene
gradnji; |
– višinski gabarit: do P+3; |
– fasada: svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali; |
– streha: štirikapna, dvokapna, enokapna in ravna ali njihova
kombinacija; |
– strešna kritina: pogojena je s tehnološko rešitvijo strehe. |
(2) Gradbeni inženirski objekti: |
– lega: na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta; |
– velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu; |
– oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. Pristope do
objektov in zemljišč ter funkcionalne prometne površine ob objektih se
primerno utrdi. |
(3) Pomožni in pripadajoči objekti: |
– lega: najbolj izpostavljeni deli objekta so od meje sosednjega
zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega
zemljišča pa tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko
gradita na oziroma do meje sosednjega zemljišča; |
– velikost: glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjuje merila za
nezahteven ali enostaven objekt; |
– oblikovanje: objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza
prostora. |
(4) Gradnja objektov in posegi v območju varovalnega pasu gospodarske
javne infrastrukture, priobalnem zemljišču celinskih voda,
vodovarstvenem območju, vplivnem območju letališča in območju za potrebe
obrambe so dopustni le pod pogoji in s soglasjem oziroma mnenjem
pristojnega organa oziroma upravljavca. |
|
12. člen |
|
(ureditev in oblikovanje zunanjih
površin ter zelenih površin) |
|
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba upoštevati
naslednje pogoje za ureditev in oblikovanje zunanjih površin ter zelenih
površin: |
– zunanje ureditve morajo biti prilagojene terenu in višinskim potekom
cest, |
– zunanje ureditve se izvede na način, ki omogoča neoviran dostop in
uporabo funkcionalno oviranim osebam, |
– v
okviru posameznega stavbnega zemljišča se zagotovi vsaj 10 % prostih
zelenih površin, ki morajo biti ustrezno zasajene (trata ali zasaditev)
in prilagojena višinskim kotam raščenega terena na meji območja
občinskega podrobnega prostorskega načrta in višinskim kotam pritličij
stavb, |
– ob
severni meji območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je
obvezna zasaditev oziroma ohranitev obstoječe nizke in visoke drevesne
vegetacije, |
– v
okviru posameznega stavbnega zemljišča se glede na dejavnost zagotovi
zadostna parkirna mesta (na štiri parkirna mesta je priporočeno zasadi
vsaj eno veliko drevo ali na tri parkirna mesta eno srednje veliko
drevo), |
– ob
regionalni cesti in zahodni obvozni cesti se ohrani oziroma uredi
zelenica z drevoredom, |
– na
celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zasaditve
izvajajo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne
za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora. |
|
13. člen |
|
(merila za parcelacijo) |
|
Zemljiške parcele, ki so namenjene gradnji stavb je dopustno združevati
ali deliti. |
|
5 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV
GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN
GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
14. člen |
|
(splošni pogoji) |
|
(1) Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo
veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja. |
(2) Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko
javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projektne dokumentacije
posameznega objekta v skladu s smernicami in mnenji k temu občinskemu
podrobnemu prostorskemu načrtu. |
(3) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno
načrtovano kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
15. člen |
|
(prometno urejanje) |
|
(1) Za prometni dostop do parcel namenjenih gradnji stavb se zgradi
dostopna cesta (zahodna obvozna cesta) v smeri sever-jug, ki se naveže
na krožno križišče regionalne ceste II. reda R2-441 v smeri Murska
Sobota–Gederovci in dostopna cesta v smeri zahod-vzhod, ki se s
klasičnim križiščem naveže na dostopno cesto v smeri sever-jug. Poleg
tega se za prometni dostop do južno ležečih parcel namenjenih gradnji
stavb na regionalni cesti II. reda R2-441 v smeri Murska
Sobota–Gederovci zgradita cestna priključka, ki bosta dovoljevala
priključevanje po sistemu »desno – desno«. |
(2) Prometni dostop do severno ležečih kmetijskih površin izven območja
občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi preko dostopne
ceste zahod-vzhod z izvedbo traktorske poti, ki se jo naveže na
obstoječo traktorsko pot na severovzhodu območja občinskega podrobnega
prostorskega načrta. |
(3) Cestne priključke in križišča se dimenzionira z ustreznimi
tehničnimi elementi in opremi z ustrezno prometno signalizacijo. |
(4) Vozišče dostopnih cest se izvede v širini najmanj 6,00 m. Ob
voziščih dostopnih cest se uredi vsaj enostranski hodnik za pešce in
kolesarje v širini najmanj 2,00 m. |
|
16. člen |
|
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda) |
|
(1) Za zbiranje in odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih voda se
izvede ločeni kanalizacijski sistem. |
(2) Komunalne odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje. |
(3) Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se predhodno
očiščene odvaja po meteorni kanalizaciji v ponikovalnice, vodotoke ali
meteorne odvodnike. |
(4) Pri projektiranju kanalizacije se upoštevajo veljavni tehnični
predpisi o javni kanalizaciji. |
(5) Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijsko omrežje si mora
investitor pridobiti projektne pogoje in mnenje v skladu z gradbeno
zakonodajo ter soglasje za priključitev na kanalizacijo. |
(6) Pred priključitvijo kanalizacijskega omrežja območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta je potrebno izvesti presojo vpliva na
hidravlične razmere obstoječega kanalizacijskega omrežja. |
(7) V kolikor je ta vpliv na obstoječe omrežje obremenilen, je
investitor dolžan pred priključitvijo v ustreznem deležu tega vpliva
sofinancirati izgradnjo tlačnega voda s prečrpališčem. |
|
17. člen |
|
(oskrba z vodo) |
|
(1) Za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo se zgradi vodovodno
omrežje s hidranti in priključki. |
(2) Podrobnejša merila (velikost cevovoda, potek trase vodovoda ipd.) se
določijo v projektni dokumentaciji. |
(3) Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upošteva veljavna področna
zakonodaja in Tehnični pravilnik na Vodovodu sistema B. |
|
18. člen |
|
(oskrba z električno energijo) |
|
(1) Vsa elektroenergetska infrastruktura se projektno obdela v skladu s
tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi
in standardi ter na podlagi strokovne podlage Ureditev EE omrežja na
območju OPPN za enoto urejanja prostora SO 91 v Murski Soboti, št.
126/21-MS-SP, Elektro Maribor d.d. |
(2) Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo
pod pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja. |
|
19. člen |
|
(oskrba s plinom) |
|
(1) Za oskrbo z zemeljskim plinom se na območju občinskega podrobnega
prostorskega načrta zgradi ustrezno dimenzionirani plinovod, ki se
naveže na obstoječe srednjetlačno (4 bar) plinovodno omrežje, katero
poteka ob jugu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta ob
regionalni cesti. |
(2) Za načrtovane stavbe se izvede priključke na plinovodno omrežje.
Priključka na plinovodno omrežje ni treba izvest le v primeru
izkoriščanja obnovljivih virov energije. |
(3) Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi upravljavec
plinovodnega omrežja. |
(4) V plinski omarici se izvede redukcija tlaka na 20 mbar. |
(5) Plinovodno omrežje, priključke in plinske inštalacije se projektno
obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in
standardi. |
|
20. člen |
|
(zagotavljanje elektronskih
komunikacijskih storitev) |
|
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zgradi
telekomunikacijska kabelska kanalizacija: |
– v
dostopnih cestah PEHD cev 2x fi 50 mm s kabelskimi jaški iz betonskih
cevi fi 80 cm, |
– do
posamezne stavbe PEHD cev fi 50 mm ali 32 mm s prehodnim jaškom ob sami
stavbi. |
(2) Prenosni medij se določi za vsako stavbo posebej glede na potrebe
investitorjev. |
(3) Investitor objekta, kjer bo izveden telekomunikacijski priključek,
predvidi vgradnjo dovodne telekomunikacijske omarice in zagotovi
ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice,
mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna
telekomunikacijska omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen
24-urni dostop. Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s
tipiziranimi materiali in elementi. Priporoča se izvedba notranje
telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem
se upošteva minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno
telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski
omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti
električno napajanje (vtičnica 220 V) in prezračevanje. |
|
21. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
(1) Javna razsvetljava se uredi v skladu s kriteriji in predpisi glede
osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja. |
(2) Zunanje površine ob stavbah se osvetli z interno razsvetljavo. |
|
6 REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO
OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
22. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni
registriranih enot kulturne dediščine. |
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju arheološke
ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in
o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. |
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
|
7 REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA,
NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE |
|
23. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) Del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja
znotraj ožjega zaščitnega vodovarstvenega pasu – cona II. vodnega
zajetja Fazanerija, določenega na podlagi občinskega Odloka o
zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list
RS, št. 34/00), zato je med izvedbo gradbenih del in obratovanjem
potrebno upoštevati vse varstvene ukrepe iz strokovne podlage Analiza
tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode za območje OPPN za
enoto urejanja prostora SO 91, št. 113/2021, GIGA-R, okoljsko svetovanje
in rešitve, Margita Žaberl s.p. |
(2) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče je priobalno
zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnega zemljišča pri
vodotokih 2. reda sega v naseljih 5,0 m od meje vodnega zemljišča.
Poseganje v prostor na vodnem in priobalnem zemljišče ni dovoljeno,
razen za izjeme, ki jih določa predpis s področja upravljanja z vodami
ter vodnimi in priobalnimi zemljišči. |
(3) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v
ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih
padavinskih vod. Kanalizacijski sistem za komunalne in padavinske
odpadne vode mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi v skladu s
standardom SIST EN 1610. |
(4) Odvajanje čistih padavinskih voda s strešin in utrjenih površin je
treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok
padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti
zadrževanje padavinskih voda pred morebitnim iztokom v površinske
odvodnike (zatravitve, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi
zadrževalniki ipd.). |
(5) Padavinske vode s streh objektov, parkirišč in cest je treba
odvajati v javno meteorno kanalizacijo, ki jo je treba speljati v
bližnji površinski odvodnik. Če ne obstaja možnost priključitve na javno
kanalizacijo, se padavinske vode lahko odvajajo preko zbiralnikov
padavinskih vod v ustrezno dimenzionirane in zgrajene ponikovalnice, pri
čemer je treba upoštevati, da mora biti ponikovalnica locirana izven
povoznih in manipulativnih površin. |
(6) V primeru direktnega izpusta padavinskih voda v vodotok ali odprt
površinski odvodnik (jarek), mora biti ta predviden in izveden tako, da
bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine jarka in ne bo segala
v njegov svetli profil. Opremljena mora biti s protipovratno zaklopko.
Na območju iztoka mora biti struga jarka ustrezno zavarovana pred vodno
erozijo. Detajl iztoka mora biti v projektu za pridobitev vodnega
soglasja tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan. |
(7) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s
parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno
dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj. Lovilci olj morajo biti
izdelani in dimenzionirani v skladu s standardom SIST EN 858-2. |
(8) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, si mora
investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega
soglasja pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za
pridobivanje toplote. V kolikor bo vrtina globlja od 30 m si mora
investitor pridobiti še dovoljenje za raziskavo podzemnih voda. |
(9) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja-voda (geosonda),
si mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo
vodnega soglasja pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda
(izvedba vrtine). |
(10) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni
vodovod.), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda,
zalivanje ipd.) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega
dovoljenja ali koncesije. |
(11) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na
vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja
oziroma vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev
gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija
Republike Slovenije za vode. |
|
24. člen |
|
(varstvo tal) |
|
(1) Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati
ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti
zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ter nato uporabi pri
končni ureditvi območja. |
(2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V
času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir
onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene
mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja
predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost
tovrstnega onesnaženja zanemarljiva. |
(3) Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti
zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal. |
|
25. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta in v njegovi
bližini ni naravovarstvenih območij s posebnim režimom, to je
zavarovanih območij in območij predlaganih za zavarovanje, območij
Natura 2000, naravnih vrednot, območij pričakovanih naravnih vrednot in
ekološko pomembnih območij. |
(2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni območij
pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
|
26. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Objekti in naprave ne smejo povzročati prekomernega onesnaževanja
zunanjega zraka. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih
koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi s
področja varovanja kakovosti zunanjega zraka. |
(2) Prezračevanja objektov se spelje nad strehe objektov. |
(3) Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo
in trajno delovanje kurišča in da se ne presega dovoljenih emisije
določenih v veljavnem predpisu. |
(4) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih
strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in
uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev. |
(5) Novogradnje je treba projektirati na način, da pri najbližjih
stavbah z varovanimi prostori ne bodo presežene mejne vrednosti za
kakovost zraka. |
|
27. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se v skladu s
predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v III. območje
varstva pred hrupom. |
(2) Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih
ureditev je treba upoštevati predpisane mejne ravni hrupa, ki ne smejo
biti prekoračene. Poleg tega ne smejo biti zaradi obratovanja
načrtovanih objektov prekoračene predpisane mejne ravni hrupa na
sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa uvrščena v II., III. in IV. območje varstva pred hrupom.
V kolikor bodo z meritvami, ki jih mora izvesti za to usposobljena
organizacija, ugotovljene prekoračitve dovoljenih ravni hrupa na
sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa uvrščena v II., III. in IV. območje varstva pred hrupom,
je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom, ki bodo raven hrupa
znižali na predpisane ravni hrupa. Pri tem naj imajo ukrepi zmanjševanja
emisij hrupa pri njihovem izvoru prednost pred ukrepi preprečevanja
širjenja hrupa v okolju, ukrepi pasivne protihrupne zaščite stavb z
varovanimi prostori ipd. |
|
28. člen |
|
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) |
|
(1) Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve glede
zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja. |
(2) Stalna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena. Morebitna zunanja
osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za vklop/izklop svetil. |
(3) Za osvetlitev zunanjih površin se uporabljajo sijalke, ki ne svetijo
v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra. Vse svetilke
morajo biti takšnih oblik, da ne sevajo nad vodoravnico, prav tako
morajo biti pravilno nameščene (da ni sevanja nad vodoravnico). Za
osvetljevanje se uporabljajo popolnoma zasenčena svetila z ravnim
zaščitnim in nepredušnim steklom. |
|
29. člen |
|
(varovanje naravnih virov) |
|
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi: |
– stalna oskrbo z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri
občine, |
– racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo). |
|
30. člen |
|
(učinkovita raba energije) |
|
(1) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se
zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne
in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v
celoti ali pretežno obnavljajo. |
(2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in
naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z
zmanjševanjem porabe tako, da se: |
– izboljšuje toplotna izolacija objektov, |
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, |
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo
sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme, |
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika
(zemeljski plin) ali z biomaso. |
(3) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se
zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se
upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost
alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se
štejejo: |
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, |
– soproizvodnja, |
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, |
– toplotne črpalke. |
(4) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je
obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za
določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe
energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno,
da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz
enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se
šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena. |
|
31. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom,
ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki. |
|
8 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED
POŽAROM |
|
32. člen |
|
(obramba) |
|
V
oddaljenosti do 1 km od območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri
ali stolpi je treba za vsako novogradnjo višine nad 18 m nad terenom
pridobiti projektne pogoje in mnenje ministrstva pristojnega za obrambo.
V oddaljenosti do 2 km od takih območij je treba za vsako novogradnjo
višine nad 25 m nad terenom pridobiti projektne pogoje in mnenje
ministrstva pristojnega za obrambo, razen za novogradnje v okolici
območij za potrebe obrambe na vzpetinah izven naseljenih območij. |
|
33. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
|
(1) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100
[g]. |
(2) Na ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 10.000
prebivalci se v objektih določenimi s predpisi gradijo zaklonišča
osnovne zaščite. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče. |
(3) Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale,
pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo
preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v
površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti
požiralnikom, kanalizacija ipd.). |
|
34. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
Za
zaščito pred požarom se zagotovi: |
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja, |
– potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne
protipožarne ločitve, |
– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce,
postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z
zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno
gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST
DIN 14090, |
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
|
9 ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
35. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
(1) Časovna izvedba prostorskih ureditev, kakor tudi zaporedje izvedbe
posamezne prostorske ureditve in njenih etap je odvisna od izkazanega
interesa investitorjev. |
(2) Za vsako etapo je treba zagotoviti prometni dostop do stavbe,
zadostno število parkirnih mest in tisti del okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture, ki je potrebna za priključitev in oskrbo
ter za obratovanje stavb |
|
10 VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD
FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
|
36. člen |
|
(dopustna odstopanja od načrtovanih
rešitev) |
|
(1) Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev in dostopov do
parcel. |
(2) Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in
priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projektne
dokumentacije ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi
lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene,
geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali
drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z
javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci
oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
(3) Dopustna so odstopanja od v grafičnih načrtih določenih zemljiških
parcel, katere se lahko združuje in širi ali deli in oži. |
(4) Dopustna so odstopanja od lege stavb (izven površine za razvoj
stavbe), v kolikor z njimi soglaša lastnik sosednjega zemljišča, ki ga
ta odstopanja tangirajo. |
|
11 DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
37. člen |
|
(obveznosti investitorjev in
izvajalcev) |
|
(1) Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in
projektiranju je potrebno upoštevati vse določbe tega odloka, ter
projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu
podrobnemu prostorskemu načrtu. |
(2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti
vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo
preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto,
ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča. |
|
12 USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN
POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA
NAČRTA |
|
38. člen |
|
(usmeritve po prenehanju veljavnosti
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
Merila in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v hierarhično višjem
prostorskem aktu. |
|
13 KONČNI DOLOČBI |
|
39. člen |
|
(hramba in vpogled) |
|
Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na
sedežu Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota. |
|
40. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
|
ID številka v zbirki PA:
2211 |
Št.
3505-0004/2020-33(740) |
Murska Sobota, dne
27. januarja 2022 |
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
dr. Aleksander Jevšek |