Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B, 108/09, 80/10 ZUPUDPP, 43/11 ZKZ-C, 57/12, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 skl. US, 76/14 odl. US in 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZureP-2) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št 9/07) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 8. redni seji, dne 22. 7. 2019, sprejel

ODLOK

o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora OP07 Ptuj – suhi vodni zadrževalnik na Rogoznici

I.  UVODNE DOLOČBE

1. člen

(splošno)

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/15, 8/16, 8/16 – obvezna razlaga, 1/17, 2/17 – obvezna razlaga in 4/17 – obvezna razlaga; v nadaljevanju: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora OP07 Ptuj – suhi vodni zadrževalnik na Rogoznici; (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2) OPPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 808/16.

2. člen

(sestavni deli podrobnega načrta)

(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.

(2) Sestavljen je iz naslednjih delov:

A)  BESEDILO

1.  Obrazložitev odloka

2.  Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

3.  Smernice in mnenja k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu

B)  KARTOGRAFSKI DEL

1  Izrez iz OPN  M 1:5000

2  Situacija obstoječega stanja in inventarizacija  M 1:2000 3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji  M 1:10000 4 Zazidalna ureditvena situacija  M 1:2000 5 Situacija poteka omrežij in priključevanja objektov

na komunalno, energetsko in komunikacijsko

infrastrukturo  M 1:2000

C)  PRILOGE

(1) izvleček iz strateškega prostorskega akta

(2) prikaz stanja prostora

(3) strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta

(4) povzetek za javnost

(5) spis postopka

II.  OPIS PROSTORSKE UREDITVE

3. člen

(predmet OPPN)

Predmet OPPN so ureditve, ki omogočajo posege v prostor in gradnjo objektov za potrebe zagotavljanja protipoplavne varnosti mesta Ptuj in okoliških zaselkov ob zagotavljanju varovanja okolja ter ohranjanja narave.

III. OBMOČJE OPPN

4. člen

(območje OPPN)

(1) Območje OPPN obsega območje enote urejanja prostora z oznako OP07.

(2) Površina območja OPPN meri ca 38,4 ha.

(3) OPPN obsega parcele št.:

– v k.o. Rogoznica:

125/1, 125/2, 127, 130/1 del, 130/2, 131/1 del, 133/1, 133/2, 133/3

del, 134/2 del, 135/3 del, 135/6 del, 136/1, 136/2, 136/3, 137/1, 137/2, 140/4 del, 143/3, 143/4, 143/5, 143/6, 145/3, 145/4 del,

145/5, 145/6, 146/1, 146/2, 147/1, 147/2, 148/2, 148/3, 148/4, 152

del, 153/1 del, 153/2 del, 154/1, 154/2, 154/3, 154/4 del, 154/5, 154/6, 155, 156/1, 156/2, 157, 158, 159, 160/1, 160/2, 160/4, 160/5,

160/6, 162/1 del, 162/2, 162/3, 164, 165, 166/1, 166/2, 166/3, 167/1,

167/2, 167/3, 167/4,  168/1, 168/4, 168/5, 168/8, 168/9, 168/10,

168/11, 168/12, 168/14, 169/1, 169/2, 169/4, 169/5, 170/1, 170/2,

171, 172, 173, 174, 176/3, 176/4, 176/5, 176/6, 176/7, 177, 178, 179,

180, 181, 182, 183/1, 183/2, 184/2, 184/3, 184/4, 184/5, 188/1 del,

190/1 del, 191 del, 192/1 del, 418/1 del, 418/2 del, 419/1, 419/2,

420/1, 420/2, 420/3, 420/4, 420/5, 421/1, 421/2, 422/1 del, 877/6

del (cesta), 877/7, 877/8, 877/9, 885/1 del (vodotok),

– v k.o. Kicar: 745/5, 747/10, 749/8.

5. člen

(posegi zunaj območja OPPN)

(1) Sestavni del OPPN so tudi morebitna zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture potrebnih za komunalno opremljanje območja.

(2) Zunaj območja OPPN se predvidi priključek NN elektroenergetskega omrežja, ki se načrtuje v dveh variantah in posega na parcele:

– varianta 1: preko parcel št. 422/1, 422/2, 416, 418/1, k.o. Rogoznica,

– varianta 2: preko parcel št. 190/1, 192/1, 188/1, k.o. Rogoznica.

IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

6. člen

(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Območje obravnave se nahaja severno od mesta Ptuj, v dolini potoka Rogoznica. Nahaja se v naselju Ptuj.

(2) Na obstoječe prometno omrežje se območje OPPN navezuje na vzhodni strani preko kategorizirane občinske ceste – javne poti JP 829861.

7. člen

(predmet OPPN)

Predviden je suhi zadrževalnik, ki nima stalne vodne površine, saj pri nižjih pretokih voda neovirano odteka po obstoječi strugi. Pregrada z odtočno odprtino na dolvodnem robu zadrževalnika poskrbi, da iz zadrževalnika odteka samo določena količina vode, ko so te vrednosti presežene, pa se voda prične razlivati po površinah ob strugi in polniti retenzijski prostor za pregrado.

8. člen

(namembnost območja)

Območje je v OPN opredeljeno z namenskimi rabami K1 najboljša kmetijska zemljišča, G gozdna zemljišča in VC območja celinskih voda.

9. člen

(dovoljeni posegi)

Na območju OPPN so za potrebe izgradnje zadrževalnika dovoljeni naslednji posegi pod pogoji določil tega odloka:

–  objekt pregrade z zaporničnim objektom in varnostnim prelivom,

– iztočni objekt,

območje suhega zadrževalnika občasno poplavljenega terena,

–  rekonstrukcija obstoječe občinske ceste – javne poti JP 829861, ki poteka ob vzhodnem robu območja in se nadviša dvigniti na primerno koto,

–  ureditev prometne infrastrukture (dostop za potrebe vzdrževanja objekta pregrade je po kroni nasipa z navezavo na javno pot),

–  ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključevanja nanjo (priključitev zaporničnega objekta na nizkonapetostno elektro omrežje),

–  urejanje utrjenih zunanjih in zelenih odprtih površin,

–  gradnja in postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe obratovanja zadrževalnika in sicer pomožni objekt v javni rabi (objekt javne razsvetljave), ograja (varovalna ograja do višine 2,00 m), priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture), pešpot, pomožni komunalni objekt.

10. člen

(predvidene odstranitve)

Za potrebe realizacije načrtovanih objektov in ureditev ni predvidenih odstranitev objektov.

11. člen

(pregrada)

(1) Telo pregrade je oblikovano kot zemeljska pregrada s širino krone 5,00 m. Kota pregrade je na 236,50 m nadmorske višine. Naklon pregrade je na vodni in zračni strani v razmerju 1:2. Dolžina pregrade je 513,07 m. Višina pregrade znaša od +0,00 m do +4,68 m.

(2) Vgrajeni material in način vgrajevanja zagotavljajo ustrezno stabilnost in tesnjenje pregrade tudi v kritičnih razmerah. V telo pregrade se vgradi kamnit material iz kamnoloma, dopustna je tudi vgradnja primernega materiala iz morebitnih bližnjih gradbišč (jalovina). Slednja se lahko vgradi tako na vodni kot zračni strani nasipa. Osrednji del telesa pregrade se izgradi z ustreznim materialom iz kamnoloma. Vodotesnost telesa pregrade se zagotovi z glinenim slojem v telesu pregrade.

(3) Dopustna je tudi alternativna izvedba vodotesnosti pregradnega telesa z bentonitno polstjo. V tem primeru se izvede bentonitna polst po celotni višini telesa do kote 30 cm pod krono pregrade. Po celotni bentonitni polsti se na brežini izvede zasutje v minimalni debelni 100 cm, s čemer se prepreči izsuševanje polsti in posledično nastajanje razpok v tesnilnem sloju.

(4) V telo pregrade se vgradi tudi ustrezno mersko mrežo za izvajanje monitoringa.

12. člen

(zapornični objekt)

(1) Pretok v osnovni strugi teče skozi:

–  vtočni objekt pregrade (z varnostno rešetko za zaščito zapornic in za zajem plavja),

–  zapornični objekt (z vgrajeno vertikalno kotalno zapornico na elektro pogon), širina vtočnega objekta in odseka zaporničnega objekta je 5,00 m,

–  oz. varianta brez potrebe manipuliranja, pretok skozi pregrado je določen z dimenzijo cevi

–  iztočni del pregrade,

–  podslapje, po katerem se urejeno korito potoka naveže na obstoječe.

(2) Zapornični objekt je armirano betonski objekt z vgrajeno hidromehansko opremo, ki ob normalnih dotočnih razmerah in odprti zapornici omogoča pretok brez zajezitve. Ob povišanem pretoku, se zapornica začne zapirati tako, da pretok skozi pregrado ne preseže želenega pretoka.

(3) Možna je tudi variantna izvedba, pri kateri ni potrebna vgradnja zaporničnega objekta s hidromehansko opremo na elektro pogon, predvidena je vgradnja cevi določene dimenzije, ki ne omogoča večjega pretoka kot določenega, kar pomeni, da se ob povečanem pretoku začne zadrževalnik sam polniti; s potrebno dimenzijo dveh cevi Φ = 900 mm.

13. člen

(varnostni preliv)

Varnostni preliv se aktivira v primeru nadaljnje polnitve retenzijskega prostora po doseženih razmerah, ki ustrezajo stanju s povratno dobo Q100. Prelite vode se vodijo v urejeno strugo v podslapje. Preliv je predviden v dolžini 10 m, višina preliva je 1m.

14. člen

(iztočni objekt)

(1) Iztočni objekt pregrade je opremljen z zapornico, ki ne ovira vodnega toka Rogoznice do doseženega kritičnega pretoka. Kritični pretok znaša 18,60 m3/s. Pretok s povratno dobo sto let je na lokaciji Z1 43,00 m3/s.

(2) Zapornica deluje tako, da po doseženem kritičnemu pretoku zagotavlja stalni tok skozi iztočni objekt. Z doseženim kritičnim pretokom se prične polniti retenzijski prostor. V primeru, da po zapolnitvi celotnega retenzijskega prostora pretok Rogoznice še vedno presega kritični pretok, se aktivira še varnostni preliv.

15. člen

(suhi zadrževalnik)

Prostornina retenzijskega prostora je 220.000 m3. Površine, ki predstavljajo retenzijski prostor ohranjajo obstoječo kmetijsko rabo.

16. člen

(arhitekturno oblikovanje objektov, ureditev zunanjih površin)

(1) Vodnogospodarski objekti in naprave oblikujejo tako, da tvorijo celoto in v krajinski sliki območja ne smejo izstopati. Zunanje ureditve in objekti se izvedejo po načelih sodobnega oblikovanja in se med seboj oblikovno uskladijo.

(2) Površine, ki predstavljajo retenzijski prostor znotraj suhega zadrževalnika ohranjajo obstoječo kmetijsko rabo. Ostale površine ob pregradi se zatravijo.

(3) Gozdne površine na jugozahodnem delu območja se ohranja v čim večji možni meri. Gozdni rob se sanira z zasaditvijo istovrstne drevesne vegetacije.

(4) Obvodna vegetacija se ohranja in vzdržuje. V primeru odstranitev posamičnih dreves je potrebna nadomestna zasaditev s takšnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami, katere ne bodo utrpele večje škode zaradi občasnega poplavljanja območja, zgolj zatravitev z avtohtonimi vrstami trave ne zadostuje.

(5) Pri načrtovanju gradnje in pripadajočih ureditev se upošteva erozijsko delovanje naraslih voda, danes veljavne ekološko naravnane zahteve povezane s posegi v površinske vodotoke oziroma čim bolj sonaraven videz bodočih ureditev. V čim večji možni meri se uporabijo naravni materiali kot so kamen, les in vegetativna zavarovanja (vrba).

V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

17. člen

(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)

Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske

in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:

– pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji se upošteva vse pogoje pridobljenih smernic k OPPN,

– pred predvideno gradnjo se zakoliči tangirano obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,

– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,

– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.

18. člen

(prometno omrežje)

(1) Ob vzhodnem robu območja OPPN poteka kategorizirana občinska cesta – javna pot JP 829861.

(2) Predvidena je rekonstrukcija obstoječe občinske ceste – javne poti JP 829861, ki se jo nadviša na primerno koto, v dolžini ca 530 m. Pri tem se predvidi potrebne ukrepe ob obstoječi pozidavi, da se s predvidenimi posegi ne poslabšajo razmere.

(3) Dostop za potrebe vzdrževanja objekta pregrade je po kroni nasipa z navezavo na javno pot.

(4) Površine za parkiranje niso načrtovane.

(5) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest.

19.člen

(vodovodno omrežje)

Na območju OPPN ni obstoječih vodov ali objektov vodovodnega

omrežja.

20. člen

(kanalizacijsko omrežje)

Na območju OPPN ni obstoječih vodov ali objektov kanalizacijskega

omrežja.

21. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1)Na območju OPPN ni obstoječih vodov ali objektov elektroenergetskega omrežja.

(2)Med nadaljnjim projektiranjem in pred pričetkom gradbenih del se investitor / projektant / izvajalec seznani s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, jih vrisati v situacijo komunalnih vodov ter naročiti zakoličbo kablov pri OE Ptuj.

(3)Za potrebe obratovanja zapornice je predvidena priključitev na nizkonapetostno elektro omrežje. Za izvedbo napajanja se izvede (možni sta dve varianti, odločitev o ustreznejši bo sprejeta v fazi javne razgrnitve); traso NN priključka se določi v sodelovanju z območno enoto Elektro Maribor d.d. , OE Ptuj:

– varianta 1:

– zgraditi nov NN kabelski priključek od najbližjega obstoječega

NN oporišča obstoječega NN omrežja (NN izvod I-03 Ob dalj

novodu + Zeleni gaj) napajanega iz transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Žabjak 1 (t-391 OE Ptuj) do nove priključno merilne omarice na vedno dostopnem mestu,

- postaviti novo priključno merilno omarico na vedno dostopnem mestu

- varianta 2:

- zgraditi nov NN kabelski priključek od obstoječega NN omrežja (NN izvod I-04 Proti Kicarju) napajanega iz transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Žabjak 1 (t-391 OE Ptuj) do nove priključno merilne omarice v bližini predvidenega objekta,

- postaviti novo PS-RO (prostostoječo razdelilno omarico) in jo vključiti v obstoječe NN omrežje (NN izvod I-04 Proti Kicarju) napajanega iz transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Žabjak 1 (t-391 OE Ptuj),

- postaviti novo priključno merilno omarico na vedno dostopnem mestu,

(4) Priključek NN elektroenergetskega omrežja, ki se načrtuje v dveh variantah, posega na parcele zunaj meje OPPN:

– varianta 1: preko parcel št. 422/1, 422/2, 416, 418/1, k.o. Rogoznica,

– varianta 2: preko parcel št. 190/1, 192/1, 188/1, k.o. Rogoznica.

(5) Za izvedbo NN kabelskega priključka se sklene služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih potekajo trase novih elektroenergetskih vodov, pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za NN kabelski priključek za predvidene objekte.

(6) Električne inštalacije v novem objektu morajo izpolnjevati pogoje TT sistema. Objekti imajo izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje potencialov. Priključno merilna omarica se namesti tako, da se omogoči nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.

22. člen

(javna razsvetljava)

Osvetljevanje območja ni predvideno.

23. člen

(omrežje elektronskih komunikacij)

Na območju OPPN ni obstoječih vodov ali objektov komunikacijskega omrežja, TK priključek ni predviden.

V primeru, da je na tangiranem območju zračno TK omrežje se obstoječe omrežje ustrezno zaščititi in prestaviti na osnovi projektne rešitve.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

24. člen

(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)

(1) V območju OPPN ni objektov ali območij varstva kulturne dediščine.

(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE

25. člen

(varstvo zraka)

(1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpustov plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, investitor zagotovi, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka:

-  preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;

-  preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov:

-  upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.

(2) Načrtovan objekt ne predstavlja vira onesnaževanja zraka.

26. člen

(varstvo voda)

Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

27. člen

(varstvo tal)

(1)  Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine. Pri gradnjah se zavaruje plodno zemljo pred uničenjem. Plodno zemljo, ki se odstrani pred gradnjo se lahko uporabi za ureditev zunanjih površin v okolici pregrade.

(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode.

28. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje OPPN je opredeljeno s IV. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

(2) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:

– uporabljajo se delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,

– upoštevajo se časovne omejitve rušitev in gradbenih del v vplivnem območju stavb z varovanimi prostori (dnevni čas med 6:00 in 18:00 uro od ponedeljka do petka, ob sobotah pa samo izjemoma oziroma v primeru neodložljivih del, ob nedeljah in praznikih, ki so dela prosti dnevi, so gradbena dela prepovedana),

– transportne poti na območje ureditve potekajo izven stanovanjskih območij,

– delovodje zagotavljajo ustrezno disciplino na gradbišču, zvočni signali naj se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku,

– v primeru, da bi meritve hrupa v času gradnje pokazale presega-

nje dovoljenjih ravni hrupa, se zagotovi ustrezne dodatne zaščitne ukrepe, pri čemer imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa – zmanjša se število strojev, ki delujejo sočasno.

(3) Obratovanje načrtovanih ukrepov ne povzroča hrupa.

29. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)

Javna in druga razsvetljava ni predvidena.

30. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) V času gradnje in v času obratovanja se z odpadki ravna skladno s predpisi o ravnanju z odpadki, uvede se sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij.

(2) Morebitne začasne deponije viškov zemeljskega materiala se v času gradnje uredi tako, da je onemogočena erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po zaključku del naj se sanira vse površine, ki so bile potrebne med gradnjo (dostopne ceste, začasne deponije materiala).

31. člen

(ohranjanje narave)

(1) Na območju OPPN ni naravnih vrednot in zavarovanih območij.

(2) Potok Rogoznica je habitat naslednjih vrst, ki so skladno s predpisom, ki ureja področje zavarovanih prosto živečih živalskih vrst zavarovane ali se varuje njihov habitat:

-  navadna nežica (Cobitis elongatoides),

-  vzhodni potočni piškur (Eudontomyzon mariae),

-  navadni škržek (Unio crassus),

-  pezdirk (Rhodeus sericeus amarus),

-  pohra (Barbus meridionalis),

-  zlata nežica (Sabanejewia aurata).

(3) Za doseganje varstvenih ciljev za ohranjanje specifičnih lastnosti habitata zavarovane vrste in naravnih procesov ali ustrezne rabe se upošteva usmeritve:

-  struga Rogoznice se (razen v območju pregrade) ohranja v obstoječem stanju,

-  ohranja se sklenjeni pas obrežne lesne zarasti,

-  zapornični objekt se izvede na način, da v strugi ne bo stopnje oziroma praga, višjega od 15 cm. V kolikor je višinska razlika potrebna, se doseže s stopnjo v obliki položne drče oziroma podobne izvedbe, ki omogoča prehodnost in povezanost struge za vodne organizme,

-  obstoječa pregrada, ki se nahaja v neposredni bližini lokacije predvidene in je za vodne organizme povsem neprehodna se nadomesti s pregrado, ki omogoča gorvodno migracijo vodnih organizmov,

-  dela v strugi se izvedejo na način, da se v času izvajanja zagotovi obvod (dela se izvedejo v suhi strugi), da se prepreči onesnaženje in kaljenje vode.

32. člen

(ribištvo)

(1) Rogoznica sodi v Ptujski ribiški okoliš in je v ribiškem katastru zavedena kot gojitveni revir za ciprinidne vrste rib, ki ga poseljuje devet vrst domorodnih rib in sicer babica, navadna nežica, zlata nežica, navadni golobček, pezdirk, rdečeoka, klen, donavski potočni piškur in pisanec.

(2) Za preprečitev možnih kratkoročnih negativnih vplivov na ribje populacije v času izvajanja gradbenih del, dolgoročnih pa v

primeru za ribe neustrezne izvedbe načrtovanih objektov se upošteva naslednje smernice:

- dela na območju vodnih zemljišč vodotoka Rogoznica se zaradi drsti rib ne smejo izvajati v času med 1. 4. in 30. 6.,

- vsa predvidena betoniranja se izvajajo v suhem, kar pomeni vodotesno opaženje prostorov, kjer se vgrajujel beton, prepreči se izcejanje strupenih betonskih odplak v vodo,

- z gradbenimi stroji naj se posega v vodni prostor Rogoznice le, kolikor je to nujno potrebno. Zemeljska dela, izkopavanja v brežino ali strugo se tehnično izpelje tako, da se v čim večji možni meri zmanjša vpliv kaljenja vode,

- pri urejanju in utrjevanju brežin Rogoznice naj se v čim večji meri uporabi naravne materiale (les, kamen, vrba in kombinacija),

- pri izvedbi utrjevanja se vzdolžna zavarovanja izvedejo v neporavnani obliki. V primeru gradnje novih armiranobetonskih opornih zidov se v spodnjem delu brežine, na nivoju nizkega ali srednjega pretoka (sQnp ali sQsp) vgradijo motilni kamni ali skale, ki razbijejo vodni tok in zmanjšajo spodjedanje brežin, hkrati pa nudijo skrivališča ribam. Skale, ki utrjujejo vznožje brežin, so različnih velikosti s čemer se poveča razgibanost brežin in s tem število skrivališč za ribe. Število motilnih kamnov ali skal na določeni razdalji Rogoznice in način izvedbe se v nadaljnji fazi načrtovanja uskladi z inštitucijo, pristojno za sladkovodno ribištvo,

- dno struge Rogoznice mora ostati naravno in se ne sme oblagati s kamnom v betonu,

- morebitni talni pragovi (ne prelivni) namenjeni stabilizaciji struge morajo imeti znižana prelivna polja, prelivi so izmenično na eni ali drugi strani oziroma na sredini,

- na lokaciji iztočnega objekta ne sme biti izvedena za ribe neprehodna stopnja (na primer prelivni prag). Morebitno podslapje se oblikuje v tolmun, saj zaradi prehajanja rib po vodotoku izvedba ravnih zabetoniranih podslapij ni dopustna. Podslapje oziroma tolmun se ustrezno poglobi,

- Rogoznica na območju pregrade ne sme biti bistveno razširjena (na primer na dvakratno širino naravne struge) in v dnu betonirana. Dno struge vodotoka ne sme biti poravnano ali razširjeno, da se lahko v najnižjem vodostaju ribe umaknejo v globlji del struge. Dno se izvede naravno in z neenakomernimi gabariti, ne sme biti poravnano na celotni širini struge,

- v kolikor je na brežinah novo vzpostavljenega odseka Rogoznice potrebna kamnita zložba v betonu, beton ne sme prekrivati zunanje tretjine kamnov. Skal in kamnov se ne odstranjuje iz struge, ampak se jih vključi v brežine kot motilce vodnega toka,

- način prečkanja Rogoznice preko pregrade naj se izvede s prepustom na čim krajši razdalji (manj kot 50 m). Dno prepusta se uredi sonaravno na način, da je čimbolj podobno naravnemu dnu struge (na primer groba drča ustreznega naklona) in se ribe lahko nemoteno prehajale preko območja pregrade,

- obstoječa obrežna vegetacija se ohranja v čim večji možni meri; sečnja vegetacije je selektivna. V primeru odstranjevanja zarasti ob vodotoku naj se jo nadomesti z avtohtono drevesno in grmovnato zarastjo; zgolj zatravitev z avtohtonimi vrstami trave ne zadostuje,

- v največji možni meri se določi in izvede ukrepe za preprečitev razširjanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na območju struge vodotokovv primeru pojava invazivne tujerodne vrste japonski dresnik (Fallopia japonica) se že v času gradnje prične z aktivnim odstranjevanjem; dolgoročno se načrtuje košnja in odstranjevanje japonskega dresnika,

- zaradi pomena skrivališč za ribe se ohranja vse drevesne panje, ki se nahajajo na nivoju srednjih pretokov Rogoznice. Na mestih,

kjer razrast grmovne ali drevesne obrežne vegetacije ni možna, se lahko postavi skrivališča za ribe,

– pregrada zadrževalnika ribam omogoča prehodnost in prosto razporejanje po vodotoku. Zadrževalnik je zasnovan tako, da se ob umiku vode lahko umaknejo tudi ribe.

33. člen

(varovanje vodnih virov)

(1) Območje OPPN se nahaja v širšem vodovarstvenem območju z oznako ''VVO III'' zajetij pitne vode po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko – ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15).

(2) Pri načrtovanju posegov se upošteva omejitve in pogoje iz navedenega veljavnega predpisa in pridobiti vodno soglasje.

34. člen

(gozdna zemljišča)

(1) Na jugovzhodnem delu območja OPPN je obstoječi gozd. Ob potoku in vzporednem jarku je preko celotnega poteka preko OPPN prisotna obvodna vegetacija.

(2) Gozdne površine na jugozahodnem delu območja se ohranja v čim večji možni meri. Del obstoječega gozda, ki sega v območje akumulacije in na mestu gradnje pregrade se odstrani. Gozdni rob se sanira z zasaditvijo istovrstne drevesne vegetacije. Zunaj območja OPPN posegi v gozd niso predvideni.

(3) Investitor oziroma lastnik zemljišča po izvedbi posega omogoča gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej.

(4) Panje in odvečen odkopni material, ki nastaja pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma se ga vgradi v zasip. Po končani gradnji se sanira morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu se v delu kjer je gozd vzpostavi v prvotno stanje.

(5) Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. Drevje za krčitev se pred posekom označi in evidentirati revirni gozdar Krajevne enote Ptuj. Pri poseku in spravilu lesa se upoštevati določila predpisov, ki urejajo področje izvajanja sečnje, ravnanja s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih sortimentov in področje varstva pred požarom v naravnem okolju.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM

35. člen

(varstvo pred poplavo)

(1) Območje obravnave se nahaja na poplavno ogroženem območju zaradi visokih vod potoka Rogoznica.

(2) V skladu z Uredbo o pogojih za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (UL RS št. 89/2008) so tovrstni posegi v prostor (jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti; nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami) dopustni v vseh razredih poplavne nevarnosti. Načrtovane prostorske ureditve predstavljajo ukrep za zmanjšanje poplavne ogroženosti.

(3) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja se obdelajo in ustrezno prikažejo vsi ukrepi, s katerimi se preprečijo škodljivi vplivi na vode in vodni režim, na poplavno varnost območja, stabilnost struge vodotoka Rogoznica in okolje nasploh. Prav tako se priloži seznam parcel z nameravano gradnjo suhega zadrževalnika na Rogoznici z vsemi parcelami, ki so ob vi-

sokovodnem dogodku poplavljene. Tekstualno in grafično ustrezno se obdela in prikaže tudi:

-  geodetski posnetek območja načrtovanega suhega zadrževalnika v ustreznem merilu (M 1: 500),

-  vzdolžni in prečni profili vključno z vodotokom Rogoznica na celotni dolžini predvidenega suhega zadrževalnika,

-  predvideni objekti v sklopu suhega zadrževalnika (odvzemni objekt, prelivni objekt, pregrada s prelivom za visoke vode ter zaporničnim objektom).

(4)  V prečnih profilih se vriše nivo visoke vode pred ureditvami in po izvedenih ureditvah. Prečni profili naj se razširijo do vpliva visokih vod.

(5) Pri načrtovanju suhega zadrževalnika se predvidi ukrepe s katerimi se zagotovi stabilnost nasipov v izogib erozijskim poškodbam in odnašanju nasutega materiala v vodotok Rogoznica. Karakteristike nasipa (kota krone nasipa, širina krone nasipa, naklon brežin) so sestavni del projektne dokumentacije.

(6)  Pri načrtovanju gradnje in pripadajočih ureditev se upošteva erozijsko delovanje naraslih voda, danes veljavne ekološko naravnane zahteve povezane s posegi v površinske vodotoke oziroma čim bolj sonaraven videz bodočih ureditev. V čim večji možni meri se uporabijo naravni materiali kot so kamen, les in vegetativna zavarovanja. Dimenzioniranje in način izvedbe zavarovanj se v projektni dokumentaciji tekstualno in grafično ustrezno prikaže.

(7)  Morebitno prestavitev in ureditev dela struge Rogoznice z ustreznim obrežnim zavarovanjem v območju suhega zadrževalnika se načrtuje brez lokalnih zožitev ali razširitev in tako, da se zagotovi postopna navezava na obstoječe brežine gor in dolvodno od načrtovanega posega v vodotok.

(8)  V projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega soglasja se načrtuje, obdela in prikaže vse potrebne ukrepe, da ob zadrževanju naraslih voda in izboljšani poplavni varnosti območja mesta Ptuj ne bo prišlo do morebitnih škodljivih vplivov na vode in vodni režim vodotoka Rogoznica, na gorvodna in dolvodna območja vodotoka, na obstoječe objekte v prostoru ter na okolje nasploh. Iz projektne dokumentacije mora biti jasno razvidno, na kakšen način je bila upoštevana poplavna varnost območja in načrtovane gradnje.

(9)  Sestavni del projekta za pridobitev vodnega soglasja vsebuje tudi hidrološko hidravlično presojo vodnega režima iz katere je razvidna poplavna varnost območja pred izgradnjo suhega zadrževalnika in po njej. Hidrološko hidravlična presoja vodnega režima se izdela v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 77/11-Odl.US).

(10) Gradnja in pripadajoče ureditve se zasnuje tako, da se omogoči nemoteno vzdrževanje objektov in pregrade suhega zadrževalnika ter izvajanje javne gospodarske službe za urejanje voda v območju vodotoka.

(11) V času izvedbe nameravanega posega se načrtuje varnostne ukrepe za primer nastopa visokih vod potoka Rogoznica. V primeru napovedi visokih vod se gradbena dela prekine in se poskrbi za varen umik gradbene mehanizacije ter materiala.

(12) Odvod padavinskih zalednih voda na zračni strani predvidenega nasipa se uredi neškodljivo za tretje osebe.

(13) Začasne deponije se predvidi izven struge vodotokov in območja potencialno ogroženega z visokimi vodami potoka Rogoznica, območja pod vplivom zalednih vod ali erozijsko in plazovito ogroženega območja.

(14) Med gradnjo ni dovoljeno odlagati izkopanih materialov na vodno ali priobalno zemljišče vodotoka. Po končani gradnji se odstrani vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti

vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine se krajinsko ustrezno urediti.

(15) K projektu se priloži tudi pravilnik o obratovanju in vzdrževanju predvidenega suhega zadrževalnika.

36. člen

(varstvo pred potresom)

Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS. Pri načrtovanju objektov se upošteva določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v (g) 0.125.

37. člen

(varstvo pred požarom)

V območju OPPN ni obstoječih objektih. Požarna varnost obstoječih objektov v okolici se s predvidenimi poseg ne poslabšuje, saj ne vplivajo na pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila in obstoječe vire vode za gašenje obstoječih objektov.

38. člen

(erozijska, pazljiva in plazovita ogroženost)

(1) Območje OPPN ni pazljivo in plazovito ogroženo.

(2) Pretežni del območja se po podatkih opozorilne karte erozije nahaja delno na območju zahtevnih zaščitnih ukrepov. Odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih vod je rešeno na način, da se ne povečuje erozijska ogroženost območja, sosednjih zemljišč in objektov.

39. člen

(razlitje nevarnih snovi)

V območju OPPN ni pričakovati razlitja nevarnih snovi.

IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

40. člen

(etapnost izvedbe prostorskega načrta)

(1) Predvideni sta dve etapi izvedbe protipoplavnih ukrepov:

prva etapa: čiščenje struge Rogoznice, ki omogoči normalen pretok vode tudi ob večjih nalivih (košnja in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi),

  druga etapa: izgradnja in ureditev vseh z OPPN načrtovanih ureditev.

(2)  Druga etapa se lahko prične izvajati po dokončanju prve etape.

(3) Pri izvajanju del v prvi etapi se upošteva usmeritve 31. in 32. člena odloka.

X.  DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE

41. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega načrta)

Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

-  morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, investitor sanira na svoje stroške,

-  pred začetkom del izvajalci obvestijo upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,

-  zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,

-  sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki so zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,

-  v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,

-  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,

-  vsi navedeni ukrepi se izvajajo v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

42. člen

(merila in pogoji za parcelacijo)

Novi objekti in ureditve se izvajajo znotraj obstoječih zemljiških parcel. Z novo parcelacijo se zagotovi pogoje za uporabo in vzdrževanje objektov.

XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

43. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:

- sprememba gabaritov objekta pregrade in ureditev do ±1,00 m po višini in do ±10% po površini ali dolžini,

- pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem, podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s hidrotehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere oziroma spremeniti krajinsko-arhitekturna zasnova.

(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere in so usklajeni z nosilcem urejanja prostora, na katerega področje posegajo odstopanja.

XII.  USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA

44. člen

(prenehanje veljavnosti OPPN)

Po prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti), se opredeli ustrezna enota urejanja prostora s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki se vključijo v občinski prostorski načrt.

XIII.  KONČNE DOLOČBE

45. člen

(dostopnost podrobnega načrta)

Občinski podrobni prostorski načrt je v času uradnih ur na vpogled na Mestni občini Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj.

46. člen

(nadzor)

izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške

in občinske inšpekcijske službe.

47. člen

(pričetek veljavnosti)

Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.

Številka: 3505-19/2016

Datum: 22. 7. 2019

Nuška GAJŠEK, s. r.

županja Mestne občine Ptuj