Na podlagi 19. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS št. 39/95 in 65/95) in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS št. 26/90, 18/93 in 47/93 in 71/93) je Občinski svet občine Črnomelj na seji dne 29. 4. 1996 sprejel

O D L O K

o zazidalnem načrtu Danfoss Črnomelj – 1. faza

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/90 in Uradni list RS, št. 57/95) ter družbenega plana občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/87 in Uradni list RS, št. 57/95) ter 1. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS št. 48/90) sprejme zazidalni načrt Danfoss Črnomelj.

    Zazidalni načrt je izdelal Topos Dolenjske Toplice d.o.o. pod št. ZN-135/95 v aprilu 1996.

    Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.

2. člen

V območje zazidalnega načrta so vključena zemljišča oz. deli zemljišč parc. št.: del 1059, 1060/1, 1061/1, 1061/6, 1061/5, 1061/4, 1061/2, 1062/4, 1062/2, 1063/4, del 1063/1, 1063/5, del 1068/1, del 1066, del 1069, del 1070/1, del 1075/1, del 1126/38-cesta, del 1107/1, del 1194/24, del 1110/2, del 1112/1, del 1111/1, del 1113/1, del 1058/12, del 1058/11, del 1058/22, del 1058/7, del 1058/5, del 1058/23, del 1058/4, del 1058/1, del 1060/2, del 1060/4, 1060/3, 1061/11, 1061/3, 1068/2, 1061/7, 1058/9, 1126/2-pot, 1058/17 in 1058/8, vse k.o. Črnomelj.

    Primarni vodovod se zaradi tangenc z novo pozidavo prestavi in poteka po naslednjih zemljiščih parc. št.: 1058/1, 1058/2, 1058/16, 1058/3, 1059, 1060/1 in 1061/1, vse k.o. Črnomelj.

    Del obstoječe kanalizacije se prestavi in poteka po zemljiščih parc. št.: 1032/10, 1035/3, 1129/1-pot, 1062/2, 1063/4, 1063/1 in 1063/5, vse k.o. Črnomelj.

    Meteorna kanalizacija izven območja urejanja poteka po zemljiščih parc. št.: 1113/1, 1113/4, 1122/1, 1115/2, 1121, 1194/24, 1110/4 in 1187/1-potok, vse k.o. Črnomelj.

II. NAMEMBNOST PROSTORA

3. člen

Območje zazidalnega načrta je namenjeno proizvodnji kompresorjev s spremljajočimi površinami; upravni prostori, energetski objekti, skladišča tehničnih plinov, olj in maziv ter ostali spremljajoči objekti ter parkirišča. Kmetijske površine proti stanovanjski soseski Čardak se ohranijo s funkcijo zelenega pasu z intenzivno zazelenitvijo.

III. POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR

4. člen

A) Splošni pogoji za posege in oblikovanje območja:

    Celotno industrijsko območje se uredi kot zaključena prostorska enota v grajeni strukturi Črnomlja oziroma med stanovanjsko strukturo mesta ter obstoječo proizvodnjo. Velika pozornost se nameni stičnim območjem, kjer so obravnavane ureditve v neposrednem ali posrednem stiku z grajeno strukturo bivalnega okolja oziroma z odprtimi kmetijskimi površinami.

    Ohrani se sedanja proizvodna hala ob cesti in parkirne površine. V nadaljevanju parcele proti severu se razporedijo: nov proizvodni objekt, na severozahodnem delu območja pa objekti skladišč tehničnih plinov, skladišča olj in maziv, odpadnih surovin ter drugi spremljajoči prostori. Energetski objekt se locira na jugozahodnem delu tik ob obstoječem energetskem bloku, v nadaljevanju do obvozne ceste pa parkirišča za zaposlene. Proti naselju se mora ohraniti vsaj 50 metrski zeleni pas kot vizualna in zvočna bariera. Čimbolj funkcionalno se izrabijo razpoložljive površine med predvideno obvozno cesto in industrijskimi objekti.

5. člen

B) Urbanistično-arhitekturni pogoji za objekte:

    Tlorisna velikost novega proizvodnega objekta je v oseh 79,20 m x 181,25 m z aneksom velikosti 75 m x 9 m na vzhodni strani objekta, ki po višini obsega pritličje, aneks pa tri etaže. V aneksu se ne sme opravljati proizvodne dejavnosti. Višina objekta ne sme presegati višine sedanjega objekta razen v prvih dveh poljih zahodne strani proizvodne hale, kjer to zahteva vgrajena tehnološka oprema (regalno skladišče, stiskalnice za preoblikovanje pločevine) in lahko znaša največ 13 m.

    Oblikovanje nove proizvodne hale naj bo usklajeno z značilnostmi objekta obstoječe proizvodnje. Fasade objektov naj bodo rastrirane barvno in tudi reliefno tako, da se doseže vsaj delno prilagoditev objektov velikih volumnov bolj drobnemu merilu narave in okolice. Pri tem se uporabi podobna konstrukcija in materiali, kot na obstoječi proizvodni hali. Streha je sestavljena iz treh vzdolžnih dvokapnic, naklona maksimalno 10 stopinj.

    Ob obstoječih objektih nadstrešnice, kompresorske postaje ter skladišču plina se zgradi nov energetski objekt osne velikosti 38 m x 15 m, v katerem bodo locirani; kotlovnica, črpalke za EL kurilno olje, merilno mesto za porabljeno električno energijo z razdelilno postajo, kompresorska postaja in črpalna postaja za hladilno mesto. Po izgradnji novega energetskega objekta se obstoječi objekti odstranijo, namesto njih pa se v celotni dolžini objekta izvede nadstrešnica, širine največ 5 m. Ob novi energetski postaji se postavi rezervoar za komprimiran zrak in hladilno vodo, ki po višini glede na nivo terena ne sme biti višji od 5 m.

    Na severni strani novega objekta se na drugi strani notranje obvozne ceste locirajo spremljajoči objekti tlorisne velikosti 165 m x 7 m. Višina teh objektov ne sme presegati višine 5 m. Nad ravno streho objektov se nasuje zemljo debeline najmanj 0,4 m in izravna teren širšega območja ter zatravi. V teh objektih bodo locirana skladišča palet, olj in maziv, kemikalij, odpadnih surovin, pralna ploščad, delavnica za popravilo viličarjev, skladišče jeklenk, ploščad za zbiranje starih olj, polnilnica akumulatorjev, prostor za shranjevanje strojev za čiščenje in skladišče paličastega materiala.

    V območju med cestnim telesom obvozne ceste in manipulativnimi površinami znotraj območja se izvede oporni zid višine največ 5 m. Prostor ob opornem zidu se nameni za postavitev cistern za tehnične pline (propan, argon, CO2, O2).

6. člen

C) Pogoji za zunanje in druge ureditve:

    Oblikovanje zunanjih površin na funkcionalnih zemljiščih objektov naj se prilagaja oblikovanju objektov in naj bo poenoteno.

    Useki in drugi grobi posegi v teren se naj v čimvečji meri omilijo z ustreznimi nakloni brežin, njihovo utrditvijo in zazelenitvijo. Stično območje s stanovanjskim naseljem se ozeleni z gosto drevesno vegetacijo (listavci), v kombinaciji z leseno ograjo.

IV. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA

7. člen

Cestno omrežje

    Uvozi:

    Območje urejanja se priključuje na lokalno cesto Ulice heroja Starihe preko glavnega uvoza na jugovzhodnem delu ter le desnega izvoza na to cesto, ko bo zgrajena obvozna cesta vsaj na odseku Kajuhova ulica-Ulica heroja Starihe. Uvoz v območje je kontroliran in ločuje dostavo od ostalega prometa.

    Notranje ceste:

    Cestni sistem znotraj tovarniškega območja je organiziran ločeno in sicer enosmerno krožno ob objektih, osebni promet zaposlenih in obiskovalcev pa je izven ograjenega območja z navezavo na obstoječ uvoz in izvoza. Notranje ceste istočasno služijo kot požarne ceste. Računska hitrost notranjih cest je 15 km/h, osna obremenitev vseh cest je 25 ton.

    Notranja krožna cesta je širine 5 m, uvozni in izvozni pasovi 2x3 m, ceste v območju parkirišč pa 2x2,5 m.

    Zunanje ceste:

    Ulica heroja Starihe se rekonstruira in se v zahodnem delu navezuje na predvideno obvozno cesto Črnomlja. Širina rekonstruirane ceste je 2x3,25 m z enostransko kolesarsko stezo širine 1,6 m in hodnikom za pešce širine 1,6 m ter bankinama po 0,5 m. V območju križišč je potrebno izvesti razvrstilni pas za levo zavijanje širine 3 m. Skupni prečni profil ceste je 13,7 m. Računska hitrost je 50 km/h.

    Obvozna cesta Črnomlja je v tem zazidalnem načrtu projektno rešena zaradi določitve območja možne širitve samega industrijskega območja in mejnih pogojev med cestnim telesom in ureditvami znotraj območja urejanja, sicer pa ni predmet tega zazidalnega načrta.

    Parkirišča:

    Za potrebe parkiranja se uporabijo obstoječa parkirišča (okoli 100 parkirnih mest), 150 parkirnih mest se zagotovi na jugozahodnem delu tega območja, ostala pa v območju ureditvenega načrta Belt Črnomelj.

    Med objekti naj se uredijo potrebne manipulativne površine, ki se asfaltirajo.

8. člen

Oskrba s pitno, tehnološko in požarno vodo:

    Gradnja obvozne ceste in proizvodnega objekta bo tangirala primarni vodovod, ki se ga na delu obstoječega vodomernega jaška za Danfoss ter do novega jaška prestavi ob cestno telo predvidene obvozne ceste. V območju poteka vodovoda v cestnem telesu se vodovod dodatno zaščiti. Prestavitev vodovoda mora biti opravljena pred pričetkom gradnje.

    Kompleks se na javno vodovodno omrežje priključi preko vodomernega jaška, ki se ga locira na zemljišče parc. št. 1061/1 k.o. Črnomelj. Znotraj območja se omrežje zazanka ter ustrezno uredi hidrantna mreža. Predvidena kapaciteta protipožarne vode je 12 l/s, z upoštevanjem tehnološke in sanitarne vode je maksimalna poraba vode 17 l/s.

    Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upošteva pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91).

9. člen

Kanalizacija:

    Kanalizacija je zgrajena v ločenem sistemu. Vse fekalne in prečiščene tehnološke vode se v končni fazi odvajajo preko javne kanalizacije v komunalno čistilno napravo Črnomlja. Fekalna kanalizacija poteka po obstoječi kanalizaciji za odvod meteorne in tehnološke vode v Dobličico ter se pred obstoječim črpališčem priključi na sušni kolektor.

    Pri projektiranju kanalizacije ob Ulici heroja Starihe je potrebno upoštevati gravitacijsko območje predvidene zazidave Čardak.

    Odpadne tehnološke vode je potrebno v objektu predčiščenja odpadnih voda delno predčistiti do stopnje, ki jo zahteva delovanje komunalne (biološke) čistilne naprave. Prečiščena tehnološka voda se preko kontrolnega jaška izpusti v fekalno kanalizacijo, vsebnost posameznih snovi v izpustni vodi pa se mora redno kontrolirati.

    Meteorne vode se preko delno rekonstruirane kanalizacije ob Ulici heroja Starihe in nato ob železniškem nasipu izpusti v reko Dobličico. V meteorno kanalizacijo se smejo spuščati zgolj hladilne vode in vode s streh in drugih odprtih površin ter meteorne vode s cest, parkirišč in platojev preko lovilcev olj in maščob.

    Pretakalne ploščadi se ob rezervoarjih za gorivo, skladiščih odpadnih olj, plinski postaji ter skladišču ester olja izvedejo iz vodonepropustnega betona. Vtok v meteorno kanalizacijo s teh površin se izvede preko lovilcev olj in maščob.

10. člen

Energetsko omrežje:

    Za oskrbo območja z električno energijo se uporabijo obstoječi dovodi. Elektroenergetsko omrežje znotraj območja se izvede v obliki 20 kV kabelske zanke z vgradnjo trafo postaj znotraj objektov. Od RTP do območja Danfoss se ob Ulici heroja Starihe poveča število cevi v obstoječi kabelski kanalizaciji.

    Drugo nizkonapetostno omrežje znotraj kompleksa se predvidi v kabelski kanalizaciji. Ob vseh notranjih cestah se ob zunanjem robu cestišča izvede javna razsvetljava.

11. člen

Zveze:

    Za potrebe tovarniškega kompleksa se predvidi razširitev obstoječih telefonskih linij.

12. člen

Odstranjevanje odpadkov:

    Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo. Odpadke, ki imajo značaj odpadnih surovin je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih na zahodnem delu območja in jih odvažati v nadaljnjo predelavo. Odpadni mulji, ki nastanejo pri čiščenju v lastni čistilni napravi, imajo značaj posebnih odpadkov in se do končne dispozicije skladiščijo v posebnem prostoru.

    Če bodo pri proizvodnem procesu nastajali tudi drugi posebni odpadki, je potrebno predhodno določiti njihovo končno dispozicijo.

V. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR

13. člen

Varstvo pred hrupom:

    Sedanja proizvodnja ne povzroča hrupa, ki bi presegal z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) določenih mejnih vrednosti ravni hrupa za III. območje. Nova proizvodnja v stičnem območju s stanovanjskim predelom ne sme presegati mejnih vrednosti ravni hrupa, ki so določene za stanovanjske soseske (II. območje). Vse vire hrupa je potrebno odpravljati z dodatnimi protihrupnimi ukrepi na izvoru.

14. člen

Varstvo zraka:

    Emisije v zrak ne smejo presegati mejnih količin snovi, ki jih je dovoljeno spuščati v zrak skladno z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94).

    Iz kurilnih naprav se ne sme izpuščati več snovi v zrak, kot je to dovoljeno z uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).

    Pri lakirnici in postavitvi njene tehnologije se upoštevajo določila uredbe o emisiji snovi v zrak iz lakirnic (Uradni list RS, št. 73/94).

15. člen

Varstvo voda:

    V vodotok Dobličico je dovoljeno spuščati le meteorne in prečiščene vode, vsebnost snovi pa mora biti v zakonsko določenih mejah.

16. člen

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:

    Pri načrtovanju novih objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (UL SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli – Cancan – Seiberg.

    Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91) ni potrebno predvideti.

17. člen

Zaradi kraškega terena je potrebno opraviti geomehanske raziskave in določiti način temeljenja.

VI. OBVEZNOSTI INVESTITORJA PRI IZVAJANJU TEGA ZAZIDALNEGA NAČRTA

18. člen

Investitor mora zagotoviti v območjih in na zemljiščih iz 2. člena tega odloka ter v skladu z grafičnimi prilogami ureditev vse potrebne komunalne infrastrukture, zlasti pa:

    – rekonstrukcijo Ulice heroja Starihe v območju zazidalnega načrta v skladu s 7. in 25. členom tega odloka,

    – prestavitev primarnega vodovoda v skladu z 8. členom tega odloka tako, da ni motena oskrba s pitno in požarno vodo,

    – prestavitev in rekonstrukcijo obstoječe fekalne kanalizacije po 9. členu tega odloka,

    – rekonstrukcijo in dograditev meteorne kanalizacije po 9. členu tega odloka.

    Investitor mora za zavarovanje bližnjih stanovanjskih objektov poskrbeti za:

    – izdelavo elaborata o načinu odkopa in odvoza odpadnega materiala, pri čemer mora le-ta vsebovati tudi ustrezne rešitve glede na različne vremenske pogoje,

    – pregled bližnjih objektov in izvedbo meritev tresljajev oziroma morebitnih vplivov na objekte v času gradnje, po končani gradnji pa zaradi preprečitve posledic drsenja ali posedanja zemljišča,

    – tako miniranje, ki bo zagotavljalo zmanjšanje zračnega udara pri vsakem miniranju tako, da bodo vrednosti zračnega tlaka čimmanjše, v nobenem primeru pa ne smejo preseči vrednosti od predpisanih v pravilniku in predpisih o varstvenih ukrepih pri ravnanju z razstrelivnimi sredstvi in miniranju v rudarstvu (Uradni list SFRJ, št. 9/67, 35/67 in 35/72),

    – pri vrtanjih in miniranjih uporabo takih tehničnih sredstev in postopkov, da bodo vibracije, s tem pa tudi prašenje in širjenje emisij v ozračje v času izvajanja zemeljskih del minimalne,

    – postavitev protihrupne ograje ob poljski poti za preprečitev širjenja hrupa in prašnih delcev v bližino stanovanjskih objektov že pred pričetkom gradnje,

    Investitor mora poravnati vso nastalo škodo, ki bi nastala zaradi gradnje in kasneje tudi zaradi obratovanja objekta ali zaradi drugih sprememb, nastalih zaradi posega v prostor, posebej pa mora zagotoviti sanacijo lokalnih cest in ostale cestne infrastrukture.

19. člen

Investitor je dolžan tekoče opravljati meritve emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost. Za preprečitev prekoračitve dovoljenih ravni hrupa in drugih vplivov na okolje se mora izvajati monitoring. Po morebitnih ugotovitvah, da negativni vplivi presegajo dovoljene meje, je potrebno odstraniti vzroke nastajanja.

20. člen

Pred izdajo lokacijskega dovoljenja mora investitor poskrbeti za izdelavo presoje vplivov na okolje, pri čemer morajo biti izvedene tudi meritve za ugotovitev nultega stanja.

21. člen

Investitor je kot upravljalec zelenih površin na severnem delu območja zazidalnega načrta dolžan skrbeti za njihovo redno vzdrževanje.

22. člen

Investitor je dolžan zagotoviti nadomesten dostop do zemljišča parc. št. 1058/1 k.o. Črnomelj z javne poti parc. št. 1129/1 iste k.o.

23. člen

Investitor je dolžan ob morebitnih arheoloških najdbah ob izkopih za gradnjo posameznih objektov ali komunalnih naprav dela takoj ustaviti in o tem obvestiti Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto.

VII.TOLERANCE

24. člen

Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta so možna pri tlorisnih gabaritih in sicer zgolj v zmanjšanju le teh, pri čemer se morajo ohraniti gradbena linija objektov v smeri dostopnih in zunanjih cest in namembnost objektov.

    Sprememba tehnologij ne sme preseči mejnih emisij v okolje, določenih v predhodnih členih tega odloka. Sprememba tehnologij, ki bi povečala s tem zazidalnim načrtom določene mejne emisije v okolje, brez rednega postopka spremembe zazidalnega načrta ni dovoljena.

VIII. FAZNOST GRADNJE

25. člen

Realizacija zazidalnega načrta bo potekala v naslednjih fazah:

    – prestavitev vodovodnega omrežja, prestavitev javne kanalizacije na odseku Zelena pot-Cankarjeva ulica, ureditev nadomestne poti na kmetijska zemljišča ter ukinitev 20 kV daljnovoda preko območja zazidalnega načrta,

    – izvedba grobega izkopa ter gradnja objektov,

    – gradnja primarne insfrastrukture ter sekundarnih vodov in naprav,

    – izvedba zunanje ureditve in spremljajočih manipulativnih površin,

    – rekonstrukcija Ulice heroja Starihe od uvoza v Belt in RTP Črnomelj.

    Izgradnja upravnega objekta ter spremljajočih servisnih objektov se izvede v zadnji fazi, po predvidenem ureditvenem načrtu Belt Črnomelj.

IX. KONČNE DOLOČBE

26. člen

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.

27. člen

Zazidalni načrt je stalno na vpogled na občinski upravi Občine Črnomelj.

28. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

I. UVODNE DOLOČBE 

1. člen 

(predmet zazidalnega načrta Danfoss Črnomelj – 1. faza) 

(1) S tem odlokom se sprejme Zazidalni načrt Danfoss Črnomelj – 1. faza (v nadaljnjem besedilu: ZN ali dokument).

(2) Predmet dokumenta je določitev podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev za območje urejanja z zazidalnim načrtom v občini Črnomelj.

(3) Dokument se vodi pod identifikacijsko številko 2595.

2. člen 

(vsebina in oblika ZN) 

(1) ZN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelan je v digitalni in analogni obliki.

(2) Tekstualni del ZN je določen v tem odloku in vsebuje poglavja:

1. Opis prostorske ureditve,

2. Zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

3. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

4. Etapnost izvedbe prostorske ureditve,

5. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,

6. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje ZN.

(3) Grafični del ZN vsebuje naslednje grafične prikaze:

1. Območje urejanja v širšem prostoru

2. Izsek iz OPN občine Črnomelj – NRP s prikazom območja urejanja

3. Izsek iz OPN občine Črnomelj – GJI s prikazom območja urejanja

4. Vplivi in povezave v prostoru

5. Omejitve v prostoru

6. Območje urejanja z obstoječim parcelnim stanjem

7. Ureditvena situacija

8. Zbirna situacijo GJI

9. Načrt gradbenih parcel

10. Ureditve za varstvo pred požarom in drugimi nesrečami.

3. člen 

(spremljajoče gradivo) 

(1) Spremljajoče gradivo dokumenta so:

1. izvleček iz veljavnega prostorskega plana,

2. prikaz stanja prostora,

3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta, in izhodišča za pripravo prostorskega akta,

4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5. obrazložitev in utemeljitev,

6. povzetek za javnost,

7. odločba glede celovite presoje vplivov na okolje.

(2) Spremljajoče gradivo je sestavni del vezane mape. Strokovne podlage, elaborat ekonomike, izhodišča in ostala gradiva na zahtevo nosilcev urejanja prostora, navedena v prejšnjem odstavku, so shranjene v posebnih mapah in se hranijo v spisu postopka na sedežu Občine Črnomelj.

4. člen 

(pomen izrazov) 

(1) Območje urejanja: zaokroženo območje, ki zajema območje ZN.

(2) Ureditvena enota: sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vrste dejavnosti ter urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev.

(3) Območje za razvoj stavb: del gradbene parcele, ki predstavlja omejitveni prostor za gradnjo ene ali več stavb in je prikazano v grafičnem delu. Območje je določeno z odmiki od meja gradbenih parcel, ki zagotavljajo gradnjo, redno rabo ter vzdrževanje objektov in zunanjih površin, požarno varnost, intervencijo, zaščito pred rušitvami itn.

II. TEKSTUALNI DEL 

1. Opis prostorske ureditve

5. člen 

(koncept urejanja prostora) 

Namen ZN je na območju urejanja omogočiti večjo fleksibilnost ter hitrejši odziv oziroma prilagoditev za potrebe razvoja obstoječe dejavnosti. Znotraj območja ZN obstajajo še zadostne rezerve, ki omogočajo novogradnje in notranje zgostitve pozidave. Predvideni posegi se izvajajo na obstoječih stavbnih zemljiščih, zato so načrtovane ureditve usmerjene predvsem v notranjo zgostitev pozidave oziroma boljši izkoristek razpoložljivih površin. Območje ZN je razdeljeno na dve ureditveni enoti, ki tvorita funkcionalno zaključeni enoti znotraj območja urejanja.

6. člen 

(območje ZN) 

(1) Površina obravnavanega območja obsega približno 6,25 ha.

(2) Območje ZN obsega zemljišča oziroma dele zemljišča s parcelno številko 1061/17, 1061/18, 1061/19, 1061/20, 1107/1, 1110/2, 1111/1 in 1126/51, vse k. o. 1535 – Črnomelj.

(3) Obravnavano območje ZN obsega celotno enoto urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) ČRN_2/23_OPPN, kot je določena v veljavnem OPN Črnomelj.

7. člen 

(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) 

Območje se nahaja za zahodu mesta Črnomelj, ob zahodni obvoznici. Na severni in vzhodni strani meji na zelene površine, za katerimi ležijo območja stanovanjske pozidave, na južni strani na cesto in proizvodno območje. Mejo zahodnega roba določa stik z obvoznico Črnomelj.

8. člen 

(ureditvene enote) 

Območje je razdeljeno na dve ureditveni enoti:

1. Ureditvena enota 1 (UE-1) zajema pretežni del površin na območju urejanja na severnem in zahodnem delu. Večina ureditvene enote je že pozidana in urejena, predvidena je gradnja spremljevalnih objektov na prostih površinah znotraj obstoječega kompleksa ob upoštevanju dopustne izrabe prostora (FI in FZ) in deleža zelenih površin določenih v OPN občine Črnomelj. Novogradnje z izjemo objekta na jugozahodnem vogalu niso vidno izpostavljene in so s hrbtno stranjo večinoma vkopane. Zaradi višine in lokacije ob krožnem križišču obvoznice na zahodnem vstopu v mesto stavba predstavlja pomemben poudarek vhoda v mesto. Možna so odstopanja pri tlorisnih gabaritih, pri čemer pa se mora ohraniti gradbena linija glavnih stavb vzdolž zahodne obvozne ceste.

2. Ureditvena enota 2 (UE-2) zajema jugovzhodni del površin na območju urejanja. Večina enote je že pozidana in urejena, na južnem delu enote pa se nahaja lokalna cesta. Dopustna je gradnja objektov na prostih površinah in nadomestne gradnje ob upoštevanju dopustne izrabe prostora (FI in FZ) in deleža zelenih površin določenih v OPN občine Črnomelj. Ob Ulici heroja Stariha se na prostih površinah za razvoj stavb ne smejo postavljati začasni objekti. Višine objektov ne smejo presegati višine najvišjega obstoječega objekta v ureditveni enoti.

9. člen 

(vrste dopustnih del in gradenj) 

Na območju so dopustne novogradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev objekta oziroma njegovih delov, sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta v skladu z dopustnimi dejavnostmi, opredeljenimi s tem odlokom, ter dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost in gradbeno inženirska dela.

10. člen 

(dopustne dejavnosti) 

Na območju so dopustne proizvodne ter z njimi povezane dejavnosti. Na podlagi predpisa o standardni klasifikaciji dejavnosti so to predvsem:

– predelovalne dejavnosti (C),

– oskrba z električno energijo, plinom in paro (D),

– oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja (E),

– promet in skladiščenje (H),

– gostinstvo (I): samo 56 (dejavnost strežbe jedi in pijač),

– informacijske in komunikacijske dejavnosti (J),

– druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N).

11. člen 

(vrste dopustnih objektov) 

Dopustni so objekti, namenjeni izvajanju s tem ZN načrtovanih dejavnosti:

12 Nestanovanjske stavbe

12203 Druge poslovne stavbe 

12420 Garažne stavbe 

12510 Industrijske stavbe 

12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe 

12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 

21 Objekti prometne infrastrukture

21122 Samostojna parkirišča 

22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi

22121 Daljinski (transportni) vodovodi 

22130 Daljinsko (hrbtenično) komunikacijsko omrežje 

22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi 

22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo 

22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak 

22223 Vodni stolpi in vodnjaki 

22231 Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija) 

22232 Čistilne naprave 

22241 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi 

22242 Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja 

23020 Elektrarne in drugi energetski objekti – od teh samo sončne elektrarne in podobno 

24 Drugi gradbeni inženirski objekti

24110 Športna igrišča 

24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje 

31 Trajno reliefno preoblikovanje terena

31110 Nasipi 

31120 Izkopi in odkopi 

31130 Utrjene površine 

31140 Utrjene brežine 

32 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin

32110 Ekološki otoki 

32120 Urbana oprema 

32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji 

33 Drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje

33140 Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja 

12. člen 

(lega objektov) 

(1) Gradnja stavb je dopustna samo na območju za razvoj stavb, ki je prikazano v grafičnem delu ZN. Na tem območju je dovoljena tudi gradnja gradbenih inženirskih objektov, enostavnih in nezahtevnih objektov, če je to potrebno zaradi funkcionalnosti in če se zagotovi oblikovna skladnost, ter spremljajočih zunanjih ureditev, vse skladno s Prilogo 1 veljavnega OPN.

(2) Zunaj območja za razvoj stavb je dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, enostavnih in nezahtevnih objektov, ki niso stavbe, če je to potrebno zaradi funkcionalnosti in če se zagotovi oblikovna skladnost, ter spremljajočih zunanjih ureditev, vse skladno s Prilogo 1 veljavnega OPN.

(3) Odmiki med stavbami znotraj gradbene parcele niso predpisani, upoštevajo pa se predpisi o varstvu pred požarom in sanitarni predpisi.

(4) Kote pritličij pri stavbah, ki mejijo na javni prostor, se prilagajajo kotam javnega prostora. Kote pritličij ostalih objektov se prilagodijo kotam internih cest in drugih zunanjih ureditev.

13. člen 

(oblikovanje objektov) 

(1) Objekti so enostavnih pravilnih oblik, dimenzionirani so glede na potrebe tehnoloških procesov. Oblikovanje objektov je enostavno in poenoteno na območju posameznih ureditvenih enot in na celotnem območju. Velikost in etažnost novih objektov kakor tudi širitev obstoječih objektov se lahko razvija znotraj območja za razvoj stavb na način, da so omogočene funkcionalne prometne povezave znotraj območja in navezave na zunanje prometno omrežje ter da so izpolnjene vse bistvene zahteve, katerih obvezno izpolnjevanje določajo gradbeni predpisi, tehnične smernice, standardi oziroma zadnje stanje gradbene tehnike.

(2) Višina objektov: Zagotovi se medsebojna višinska in smiselna usklajenost objektov. Največje dovoljene višine stavb v posameznih ureditvenih enotah ne smejo presegati višine najvišjih obstoječih objektov, izjema je stavba na jugozahodnem vogalu UE-1, katere višina ne sme presegati 35,0 m nad koto pritličja. V višino so vključene tudi tehnične etaže. Največjo dovoljeno višino stavb lahko presegajo le manjši volumni, kot so dimniki, silosi, antene, strelovodi in strojnice dvigal ter logotipi. Na vseh območjih za razvoj stavb je dopustna izvedba kletnih etaž, katerih število ni omejeno.

(3) Strehe novogradenj so ravne (do 6° naklona) ali enokapnice ali dvokapnice blagega naklona (do naklona 12°). Strehe obstoječih objektov se ohranjajo in po potrebi rekonstruirajo v enakem naklonu ali spremenijo v ravne. Kritina objektov ne sme biti svetleča. Dovoljeni so sivi in peščeni barvni toni. Dovoljene so tudi ozelenjene strehe. Na strehah je dovoljena postavitev sončnih elektrarn.

(4) Fasade so nesvetleče, sivih in toplih svetlih barvnih tonov (vse barve, ki vsebujejo najmanj 65 odstotkov bele barve in rdečo barvo). Temnejši odtenki istih barv so dopustni le kot fasadni poudarki. Dopustne so izjeme pri oblikovanju vhodov, nadstreškov ipd., katerih oblike so lahko drugačne, vendar podrejene oblikovanju osnovnega volumna objekta. Tehnološki objekti so lahko različnih oblik, skladno z zahtevami tehnološkega procesa. Dopustni so omet, fasadne obloge, vidni beton, kovina, steklo, les. Plakatiranje in objekti ter naprave za oglaševanje na fasadah objektov niso dovoljeni, dovoljena je postavitev logotipov na fasadah in strehah objektov.

(5) Na posameznih gradbenih parcelah je na območjih za razvoj objektov poleg glavnih/osnovnih stavb dopustna izvedba prizidkov in postavitev pomožnih stavb v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost; ti morajo biti oblikovno usklajeni z glavnim objektom in mu biti podrejeni.

(6) Vsa določila za oblikovanje objektov veljajo tudi za gradnjo novih objektov na območju odstranjenih obstoječih objektov.

(7) Poleg novogradenj so dopustne prizidave, spremembe namembnosti in rekonstrukcije obstoječih objektov v okviru določil, ki veljajo za novogradnje. Na delu obstoječih legalno zgrajenih objektov izven območij za razvoj objektov so dovoljena le rekonstrukcija in vzdrževalna dela.

14. člen 

(enostavni in nezahtevni objekti) 

(1) Na posameznih gradbenih parcelah je dopustna postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost in skladno s Prilogo 1 OPN.

(2) Oblikovanje je skladno z glavnim objektom in mu je podrejeno.

(3) Ograje so maksimalne višine 2,5 m, v primeru varstvenih ali zaščitnih zahtev lahko tudi višje, kar mora biti utemeljeno v projektni dokumentaciji, pri tem pa mora biti višina usklajena s prometno-varstvenimi predpisi glede preglednosti prometnih površin. Ograje so žičnate oziroma transparentne.

(4) Oporni zidovi so dovoljeni v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin.

15. člen 

(zunanje ureditve) 

(1) Odprte površine ob objektih se uredijo skladno s potrebami in posebnostmi posameznih dejavnosti v posameznih ureditvenih enotah.

(2) Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu.

(3) Višinske razlike na zemljišču se prioritetno urejajo s travnatimi brežinami. Oporni in podporni zidovi morajo biti oblikovno usklajeni z arhitekturo objektov in zunanjimi ureditvami (ozelenitev zidov, finalna obdelava zidov).

(4) Izhodišča za izračun zadostnega števila parkirnih mest pri posameznih objektih se povzamejo po OPN. V primeru pomanjkanja prostora morajo biti parkirna mesta zagotovljena na drugih površinah, to pa mora biti dodatno obrazloženo v projektni dokumentaciji. V primeru, da je glede na naravo dejavnosti potrebnih manj parkirnih mest od zahtevanih, se to utemelji v projektni dokumentaciji.

16. člen 

(parcelacija) 

(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom iz grafičnega dela ZN (Načrt gradbenih parcel), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja ZN.

(2) Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov, kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin.

(3) Posamezne gradbene parcele se lahko združujejo ali delijo na manjše enote in se določijo v okviru projektne dokumentacije za posamezne gradnje.

2. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

17. člen 

(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi) 

(1) Priključki na gospodarsko javno infrastrukturo in cestno omrežje so obstoječi in se ohranjajo. Predvidena je rekonstrukcija vodovodnega priključka z navezavo na primarno vodovodno omrežje. Območje je opremljeno z omrežji in napravami GJI, ki omogočajo oskrbo s pitno vodo, odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda, električno energijo in dostop do elektronskih komunikacij.

(2) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi gospodarske javne infrastrukture obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.

(3) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.

(4) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti gospodarske javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene gospodarske javne infrastrukture.

(5) V času gradnje se ob prestavitvah in preostalih ureditvah infrastrukturnih vodov zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje gospodarske javne infrastrukture.

18. člen 

(prometne ureditve) 

Vstop na območje UE-1 in UE-2 je preko obstoječih priključkov z Ulice heroja Stariha.

19. člen 

(elektroenergetsko omrežje) 

(1) Napajanje območja se zagotavlja preko obstoječega elektroenergetskega omrežja. Elektroenergetsko omrežje znotraj območja urejanja se glede na razvoj objektov in poslovnih enot ter glede na potrebe razvoja območja dogradi in po potrebi rekonstruira.

(2) Na celotnem območju urejanja je možno na strehe objektov, kjer tehnologija to dopušča, postaviti sisteme za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike ali toplote skladno z varstvenimi režimi. Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

20. člen 

(cestna razsvetljava) 

(1) V sklopu predvidenih cest se uredi cestna razsvetljava. Svetilke so tipizirane, enostavnih oblik in skladne z veljavno zakonodajo.

(2) Predvidena razsvetljava izpolnjuje zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi.

21. člen 

(telekomunikacijsko omrežje) 

Telekomunikacijske storitve se zagotavljajo preko obstoječega omrežja, ki se ga glede na razvoj objektov in poslovnih enot ter glede na potrebe razvoja območja dogradi s sodobnimi komunikacijskimi tehnologijami.

22. člen 

(vodovodno omrežje) 

(1) Oskrba z vodo se zagotavlja iz obstoječega javnega vodovodnega omrežja, ki se ga glede na razvoj objektov in poslovnih enot ter glede na potrebe razvoja območja dogradi in po potrebi rekonstruira.

(2) Predvidena je rekonstrukcija vodovodnega priključka z navezavo na primarno vodovodno omrežje.

(3) Predvidene objekte se na javno vodovodno omrežje priključuje v ustreznem profilu v skladu s predpisom o tehnični izvedbi vodovoda v občini Črnomelj.

23. člen 

(kanalizacijsko omrežje) 

(1) Komunalne odpadne vode se odvaja v obstoječo komunalno kanalizacijo. Odpadne tehnološke vode je potrebno v objektu predčiščenja odpadnih voda delno predčistiti do stopnje, ki jo zahteva delovanje komunalne (biološke) čistilne naprave. Prečiščena tehnološka voda se preko kontrolnega jaška izpusti v komunalno kanalizacijo, vsebnost posameznih snovi v izpustni vodi pa se mora redno kontrolirati.

(2) Padavinske odpadne vode se odvaja v obstoječo padavinsko kanalizacijo. Dopustno je zbiranje padavinskih vod za potrebe sanitarnih in tehnoloških vod.

(3) Komunalna in padavinska kanalizacije se glede na razvoj objektov in poslovnih enot ter glede na potrebe razvoja območja dogradi in po potrebi rekonstruira.

24. člen 

(ravnanje z odpadki) 

(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Črnomelj.

(2) V primeru specifičnih odpadkov se v fazi priprave projektne dokumentacije ustrezno obravnava ravnanje z odpadki skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.

(3) Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno ravnati skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki in predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.

25. člen 

(ogrevanje in priprava tople vode) 

Energetska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisom o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbah (ogrevanje, prezračevanje, hlajenje, topla voda).

3. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

26. člen 

(ohranjanje narave) 

Na območju ZN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.

27. člen 

(rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine) 

(1) Na območju ZN ni registriranih enot kulturne dediščine, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine ali razglašenih za kulturni spomenik.

(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja in odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

28. člen 

(varstvo tal in voda) 

(1) Za vse objekte je obvezna priključitev na javni kanalizacijski sistem.

(2) V času gradnje so tla pod delovnimi stroji ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla (podtalnico).

(3) Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi se mora vršiti v pokritih prostorih tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži. Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo pretakale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem – lovilna skleda.

29. člen 

(varstvo zraka) 

(1) Med gradnjo se mora v okolici gradbišča preprečiti preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu).

(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika, ter zagotovi energetska učinkovitost objektov.

30. člen 

(varstvo pred hrupom) 

(1) Pri načrtovanju ukrepov za varstvo pred prekomernim hrupom se upošteva, da gre za območje IV. kategorije varstva pred hrupom.

(2) Za zmanjšanje hrupa v času gradnje se zagotovi uporaba gradbene mehanizacije in transportnih vozil, opremljenih s certifikati o zvočni moči. Hrupna dela se načrtujejo v času med 7. in 19. uro.

31. člen 

(ravnanje s plodnim delom tal) 

(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.

(2) Tla pod delovnimi stroji morajo biti v času gradnje objektov ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla.

(3) Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za urejanje zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo. Vse izkopane plasti tal se deponirajo ločeno glede na njihovo sestavo, tako da ne pride do mešanja mrtvice in živice. Plodna zemlja – živica se deponira ločeno od ostalega izkopa v kupih višine največ 2,0 m.

32. člen 

(varstvo pred onesnaženjem z odpadki) 

(1) Pri izvajanju gradbenih del se gradbeni odpadki v največji možni meri ločujejo že pri samem postopku nastajanja.

(2) Na območju urejanja se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se zbirajo ločeno, v za to namenjenih zabojnikih, pri komunalnem podjetju se uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.

33. člen 

(učinkovita raba in obnovljivi viri energije) 

Pri zasnovi objektov in oskrbi z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se v čim večji meri zagotovita učinkovita raba in izraba obnovljivih virov energije. Pri tem imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije).

34. člen 

(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 

(1) Na območju ZN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.

(2) Pri pripravi projektne dokumentacije se upoštevajo predpisi o graditvi objektov.

(3) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti je treba ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.

(4) Predvideni objekti in ureditve se projektirajo za projektni pospešek tal, ki velja na tem območju in znaša 0,150 (g).

(5) V primeru razlitja nevarnih snovi se upoštevajo določila 28. člena tega odloka o varstvu tal in voda.

35. člen 

(varstvo pred požarom) 

(1) Požarno varstvo mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.

(2) Vsi objekti in ureditve morajo biti projektirani in grajeni tako, da je z upoštevanjem njihovega odmika od meje gradbene parcele in odmikov med objekti na isti gradbeni parceli omejeno širjenje požara na sosednje objekte. Če ustreznega odmika ni mogoče zagotoviti, je treba uporabiti dodatne arhitekturne in gradbene ukrepe.

(3) Zunanje površine morajo omogočati neovirane in varne dovoze in dostope vozilom za intervencijo in evakuacijo ter delovne površine za intervencijska vozila.

(4) Zadostne količine požarne vode se zagotavljajo iz vodovodnega omrežja in drugih virov.

4. Etapnost izvedbe prostorske ureditve

36. člen 

(etapnost izvedbe) 

(1) Izvajanje posegov na posameznih gradbenih parcelah se lahko izvaja neodvisno od urejanja drugih gradbenih parcel.

(2) Etapnost izvajanja se nanaša predvsem na zagotavljanje komunalne opreme in sicer je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta in na način, ki smiselno upošteva celoto in ne ovira izvedbe komunalnega opremljanja območja.

(3) Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.

5. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

37. člen 

(dopustna odstopanja) 

(1) Dopustna so odstopanja kot pritličij objektov zaradi prilagoditve cestam in drugim zunanjim ureditvam.

(2) Dopustna so tudi odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem ZN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno- tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, če z njimi soglašajo soglasodajalci, v čigar pristojnosti posegajo ta odstopanja.

(3) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo bistveno spreminjati načrtovanega videza območja in prometne sheme, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju ZN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi.

(4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.

(5) V primeru spremembe namembnosti in rekonstrukcije pri obstoječih objektih predpisan faktor zelenih površin in faktor zazidanosti ni potrebno upoštevati, če je ta že presežen z obstoječim stanjem.

6. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje ZN

38. člen 

(organizacija gradbišča) 

(1) Gradbišče se uredi na območju urejanja. Pri organizaciji gradbišča se poleg določil tega odloka upoštevajo tudi predpisi s področja ravnanja pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijski (varnostni) ukrepi na gradbišču, da se preprečijo in zmanjšajo možnosti onesnaženja.

(2) Po končani gradnji se odstranijo vsi začasni in pomožni gradbiščni objekti ter ostanki začasnih odlagališč materiala. Vse z gradnjo prizadete površine se sanirajo, tako da se vzpostavi prvotno stanje ali pa se izvedejo načrtovane ureditve odprtih površin. Sanirajo se tudi morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni vegetaciji ter na poteh in začasnih gradbenih površinah.

(3) Gradbišče se zavaruje pred erozijskim delovanjem voda.

(4) Prevoz gradbenih strojev in dovoz gradbenega materiala se v največji možni meri izvajata po obstoječem prometnem omrežju.

(5) Med izvajanjem gradbenih del se zagotovita varnost v prometu in nemotena komunalno-energetska oskrba objektov na območju urejanja in tudi zunaj njega. Če bodo zaradi gradnje (začasno) prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadete obstoječe ceste in poti.

(6) Posegi na zemljišča zunaj območja urejanja kot začasni posegi med gradnjo so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določbami OPN.

(7) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.

(8) Pred izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo v varovalnem pasu cest je potrebno pridobiti pozitivno mnenje pristojnih služb.

39. člen 

(dodatne obveznosti) 

Poleg obveznosti, navedenih v odloku, morajo investitor in izvajalci med gradnjo in po njej upoštevati naslednje pogoje:

– pred izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo v varovalnem pasu regionalne ceste je potrebno pridobiti pozitivno mnenje pristojnih služb.

– pred začetkom posegov v prostor se pravočasno pridobijo podatki o legi in globini infrastrukturnih objektov in naprav ter se obvestijo upravljavci energetskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del;

– pri gradnji infrastrukturnih omrežij in gradnji objektov se izpolnjujejo zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma navodili upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj, neposredne spremembe nivelete cestišča in globine infrastrukturnih vodov;

– objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca;

– objekti in infrastrukturni vodi ter naprave se med gradnjo ustrezno zaščitijo, po končani gradnji pa obnovijo oziroma sanirajo, če se med gradnjo poškodujejo zaradi izvajanja del;

– v primeru poškodb energetske ali komunalne infrastrukture mora izvajalec del takoj obvestiti upravljavca omrežja;

– investitor oziroma izvajalec del mora pri posegih v prostor pristojnim službam s področja GJI, grajenega javnega dobra ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja in naravnih virov omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del;

– promet na obstoječih cestah in poteh se med gradnjo organizira tako, da ni zastojev, ob morebitnem oviranju prometa pa se za delne zapore pridobi dovoljenje upravljavca cest oziroma pristojne službe;

– zagotovi se redno vzdrževanje zelenih in drugih odprtih površin ter infrastrukture na območju urejanja.

III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 

40. člen 

(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev) 

(1) Do začetka izvajanja načrtovanih posegov se na območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.

(2) Do začetka izvajanja gradenj je na območju urejanja dovoljeno:

– vzdrževanje obstoječih objektov,

– vzdrževanje in nemoteno obratovanje objektov GJI in grajenega javnega dobra,

– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3) Navedeni posegi so dopustni, če se zaradi njihove izvedbe ne poslabšajo pogoji za izvedbo ureditev, določenih s tem ZN in če z njimi soglašajo investitorji oziroma upravljavci prostorskih ureditev, načrtovanih s tem ZN.

41. člen 

(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti ZN) 

(1) Po izgradnji in predaji v uporabo s tem ZN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko ZN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo, o čemer s sklepom odloči Občinski svet občine Črnomelj.

(2) Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru in katastru GJI ter opredeliti območja varovalnih pasov GJI za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu.

(3) Po razveljavitvi ZN se območje ureja z OPN.

42. člen 

(hramba) 

ZN se hrani v analogni in digitalni obliki in je na vpogled na sedežu Občine Črnomelj in na sedežu Upravne enote Črnomelj. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.

43. člen 

(nadzor) 

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

44. člen 

(začetek veljavnosti) 

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 352-8/96

Črnomelj, dne 29. aprila 1996.