Na
podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15
– ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) ter na podlagi 15. člena
Statuta Občine Rečica ob Savinji
(Uradni list RS, št. 36/16) je Občinski svet Občine Rečica ob Savinji na
7. redni seji dne 14. 11. 2019 sprejel |
|
ODLOK |
o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem
načrtu Občine Rečica ob Savinji – SD OPN 1 |
|
UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet Prvih sprememb in dopolnitev
občinskega prostorskega načrta Občine Rečica ob Savinji) |
|
(1) S tem odlokom se sprejme Odlok o prvih spremembah in dopolnitvah
Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Rečica ob Savinji, ki ga je
Občinski svet Občine Rečica ob Savinji sprejel na 10. redni seji dne
3. 3. 2016 in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/16. |
(2) Prve spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta Občine
Rečica ob Savinji (v nadaljnjem besedilu SD OPN 1) se nanašajo na
spremembe tekstualnega dela izvedbenega dela OPN. Sestavni del SD OPN 1
je tudi tehnični popravek 22. člena odloka v strateškem delu OPN ter
obvezne priloge prostorskega akta: |
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, |
– prikaz stanja prostora, |
– seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega
akta, |
– mnenja nosilcev urejanja prostora, |
– obrazložitev in utemeljitev SD OPN 1 ter |
– povzetek za javnost. |
(3) Grafični del OPN ostaja nespremenjen. |
|
2. člen |
|
(vsebina strateškega dela SD OPN 1) |
|
V
22. členu odloka se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi: |
»(7)
Na območju občine je zgrajen kabelsko komunikacijski sistem. Pokritost s
televizijskim signalom se zagotavlja preko kabelskega operaterja.«. |
|
3. člen |
|
(vsebina izvedbenega dela SD OPN 1) |
|
(1) Spremenijo se vsi členi izvedbenega dela odloka ter posebnih,
prehodnih in končnih določb, tako da se po novem glasijo: |
|
»III. IZVEDBENI DEL |
|
3.1. Splošne določbe |
|
61. člen |
|
(vsebina izvedbenega dela) |
|
Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta po posameznih enotah
urejanja prostora določa: |
– območja namenske rabe prostora, |
– prostorske izvedbene pogoje, |
– območja za katere se pripravi OPPN. |
|
62. člen |
|
(namenska raba prostora) |
|
(1) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo deli na: območja
stavbnih zemljišč, območja kmetijskih zemljišč, območja gozdnih
zemljišč, območja voda in območja drugih zemljišč. |
(2) Podrobnejša namenska raba je v grafičnem delu OPN določena v skladu
z veljavnim pravilnikom. Določeni podrobnejši namenski rabi prostora
(npr. SS, SK itd.) so na nekaterih površinah dodane še podrobnejše
členitve rabe, glede na dejavnosti ali tipiko objektov (npr. CDr). |
(3) Podrobnejša namenska raba prostora ter členitve podrobnejše rabe so
razvidne iz spodnje tabele. |
Osnovna nam. raba prostora |
Podrobnejša namenska raba prostora in
členitev |
Grafični znak namenske rabe |
I. Območja stavbnih zemljišč |
S |
Območja stanovanj |
|
|
SS |
Stanovanjske površine |
SS |
|
SK |
Površine podeželskega naselja |
SK |
|
C |
Območja centralnih dejavnosti |
|
|
CU |
Osrednja območja centralnih dejavnosti |
CU |
|
CD |
Druga območja centralnih dejavnosti
(mešano) |
CD |
|
|
Površine za izvajanje verske dejavnosti |
CDr |
|
I |
Območja proizvodnih dejavnosti |
|
|
IG |
Gospodarske cone |
IG |
|
IK |
Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
IK |
|
B |
Posebna območja |
|
|
BC |
Površine športnih centrov |
BC |
|
BT |
Površine za turizem (hoteli, apartmaji in
drugi nastanitveni obj.) |
BT |
|
BTzs |
Površine za kampe |
BTzs |
|
Z |
Območja zelenih površin |
|
|
ZS |
Površine za oddih, rekreacijo in šport |
ZS |
|
ZK |
Pokopališča |
ZK |
|
ZD |
Druge urejene zelene površine |
ZD |
|
P |
Območja prometne infrastrukture |
|
|
PC |
Površine cest |
PC |
|
PO |
Ostale prometne površine |
PO |
|
O |
Območja okoljske infrastrukture |
|
|
|
Okoljska infrastruktura (mešano) |
O |
|
E |
Območja energetske infrastrukture |
|
|
|
Energetska infrastruktura (mešano) |
|
|
|
Male hidroelektrarne |
Evc |
|
A |
Območja razpršene poselitve |
|
|
|
Površine razpršene poselitve |
A |
|
|
Površine razpršene poselitve (turistični
objekti) |
Abt |
|
|
Območja razpršene gradnje |
|
|
|
Objekti kot stanje prostora (fundusi) |
|
|
II. Območja kmetijskih zemljišč |
K |
Kmetijska zemljišča |
|
|
|
Najboljša kmetijska zemljišča |
K1 |
|
|
Druga kmetijska zemljišča |
K2 |
III. Območja gozdnih zemljišč |
G |
Gozdna zemljišča |
|
|
|
Lesno-proizvodni gozd |
G |
|
|
Varovalni gozd |
Gv |
IV. Območja voda |
V |
Vodne površine |
|
|
|
Površine celinskih voda |
VC |
|
|
Površine vodne infrastrukture |
VI |
V. Območja drugih zemljišč |
L |
Območja mineralnih surovin |
|
|
|
Površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
LN |
|
63. člen |
|
(enote urejanja prostora) |
|
(1) Območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora (v
nadaljnjem besedilu EUP). |
(2) EUP so določene glede na namensko rabo prostora, značilnosti
prostora ali glede na varstvene režime. |
(3) EUP so označene z dvočrkovno oznako naselja, opredeljenega po RPE
ter zaporedno številko enote (npr. Šentjanž17-SE17). |
(4) Legenda črkovnih oznak naselja: |
– Dol-Suha: DS, |
– Grušovlje: GR, |
– Homec: HO, |
– Nizka: NI, |
– Poljane: PO, |
– Rečica ob Savinji: RS, |
– Spodnja Rečica: SR, |
– Spodnje Pobrežje: SP, |
– Šentjanž: SE, |
– Trnovec: TR, |
– Varpolje: VA, |
– Zgornje Pobrežje: ZP. |
|
64. člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji in določila
za uporabo) |
|
(1) Prostorski izvedbeni pogoji se delijo na: |
– splošne prostorske izvedbene pogoje, ki veljajo za celotno območje
občine, |
– podrobne prostorske izvedbene pogoje, ki so določeni za posamezno
namensko rabo prostora in |
– posebne prostorske izvedbene pogoje, v kolikor so ti za enoto urejanja
prostora določeni. |
(2) V primeru neskladja med prostorskimi izvedbenimi pogoji, se upošteva
najprej posebne prostorske izvedbene pogoje, nato podrobnejše in zatem
splošne prostorske izvedbene pogoje. |
(3) Za območja predvidenih OPPN so podani pogoji, ki jih je treba
upoštevati do njihove izdelave. |
|
3.2. Splošni prostorski izvedbeni pogoji |
|
3.2.1. Splošni prostorski izvedbeni
pogoji glede dopustnih gradenj in namembnosti objektov |
|
65. člen |
|
(vrste dopustnih gradenj) |
|
(1) V kolikor ta odlok ne določa drugače, so na celotnem območju Občine
Rečica ob Savinji dopustne gradnje novih objektov (dozidave, nadzidave),
spremembe namembnosti v skladu z določili odloka, rekonstrukcije in
odstranitve obstoječih objektov ter vzdrževanje objektov. |
(2) Ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena, so na objektih
in v območjih varovane kulturne dediščine posamezne vrste gradenj
dopustne le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, pri čemer je
pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
soglasje. |
(3) Dozidave, nadzidave, rekonstrukcije ter vzdrževanje objektov je
dopustno le na zakonito zgrajenih objektih in s pridobitvijo ustreznih
soglasij oziroma dovoljenj. |
(4) Odstranitve objektov, z izjemo enostavnih objektov, prizidkov
oziroma pomožnih objektov, niso dovoljene na območju kulturne dediščine,
kjer bi lahko zaradi rušitve objekta prišlo do rušenja obstoječe
morfologije naselja kot celote. Odstranitve so dopustne v primeru, če je
investitor pridobil ustrezno soglasje pristojne službe za varstvo
kulturne dediščine oziroma bo po rušitvi na mestu odstranjenega objekta
postavil nov objekt, ki bo po velikosti, arhitekturnem oblikovanju in
namembnosti enak odstranjenemu objektu in bo za gradnjo novega objekta
dobil vsa potreba soglasja in dovoljenja. |
(5) Na celotnem območju občine je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih
objektov ter vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture
kot so vodov in naprav vodovodnega omrežja, vodov in naprav
kanalizacijskega omrežja (padavinska kanalizacija in kanalizacija za
komunalne odpadne vode), distribucijskega plinovodnega omrežja,
toplovodnega omrežja, elektroenergetskega omrežja ter omrežja javne
razsvetljave. Gradnja prenosnega plinovodnega omrežja, nadzemnih in
podzemnih elektroenergetskih objektov, vodov in naprav ter vodov
komunikacijskih omrežij, je dovoljena le pod posebnimi zakonsko
določenimi pogoji. |
(6) Na strehah objektov so dovoljeni tudi kolektorji za ogrevanje vode
ter foto napetostni paneli za proizvodnjo električne energije. Na
objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev
in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni dopustna. Na
objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v
vplivnih območjih, je postavitev naprav za proizvodnjo električne
energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar
je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kultumovarstveno
soglasje. |
(7) Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z
namensko rabo enote urejanja prostora, so dopustne le rekonstrukcije,
vzdrževalna dela, dozidave, nadzidave in odstranitev objektov. |
|
66. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji
glede namena in možnosti spremembe namembnosti objektov) |
|
(1) Spremembe namembnosti objektov so dopustne v takšni meri, da se z
njihovo spremembo namembnosti ne spreminja pretežne namembnosti območja.
Na posamezno območje znotraj predvidene enote urejanja prostora ni
dovoljeno vnašanje dejavnosti, ki bi bistveno ogrožale sedanjo
namembnost ter negativno vplivale na obstoječo funkcijo naselja oziroma
ureditve. |
(2) Sprememba namembnosti obstoječih objektov na območjih razpršene
gradnje ni dovoljena. |
|
3.2.2 Splošni prostorski izvedbeni
pogoji glede lege zahtevnih in manj zahtevnih objektov |
|
67. člen |
|
(regulacijske črte) |
|
Pri
umeščanju novih objektov v prostor se upoštevajo črte oziroma gradbene
linije ob glavni dostopni cesti, ki jih tvorijo že zgrajeni objekti. |
|
68. člen |
|
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč
in objektov) |
|
(1) Nove stavbe, ki so uvrščene med zahtevne in manj zahtevne objekte
(nad in pod terenom) morajo biti z najbolj izpostavljenim delom strehe
(napuščem) od meje sosednjih parcel oddaljeni za najmanj 4 m. |
(2) Manjši odmik od predpisanega v prejšnjem odstavku tega člena je
dopusten, če je pridobljeno soglasje soseda. |
(3) V primeru, da je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka tega člena
odloka, je lahko minimalni odmik od sosednjih parcel za zahtevne in manj
zahtevne objekte, ki so stavbe 1,5 m. |
(4) Ne glede na določila tretjega odstavka tega člena odloka morajo biti
razmiki med stavbami najmanj tolikšni, da so zagotovljeni
svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da
je v okviru parcele in predvidene rabe možno normalno izvajanje
vzdrževalnih del ter intervencije v primeru požara in drugih nesreč. |
(5) Novi objekti se morajo od roba cestišča javne ceste odmakniti
najmanj 1,5 m. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci gospodarske
javne infrastrukture oziroma kadar morajo zaradi obstoječega stanja
stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji dela naselja ali
naselja kot celote oziroma za naselja, za katera veljajo pogoji varstva
kulturne dediščine. |
(6) Ograje med posameznimi parcelami se praviloma postavijo na mejo
zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata soglašati oba lastnika
mejnih parcel. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi
ograje na parcelno mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega
zemljišča oddaljena za najmanj 0,5 m. Pri predpisanem odmiku za 0,5 m
mora vsak lastnik vzdrževati svoj del ograje ter čistiti svoj del
vmesnega prostora med ograjo in parcelno mejo. |
(7) Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali
opornega zidu od ceste 1,0 m, razen če upravljavec ceste soglaša z
manjšim odmikom. Za postavitev ograje in opornega zida ob javnih cestah
je treba pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in
višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter
predvidenih ureditev. |
(8) Med javno površino in uvozom na parkirišče, dvorišče ali v garažo
oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom
pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m
prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop
do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje. |
|
3.2.3. Splošni prostorski izvedbeni
pogoji glede velikosti zahtevnih in manj zahtevnih objektov |
|
69. člen |
|
(določanje velikosti objektov) |
|
(1) Dozidave legalno zgrajenih objektov se dovolijo v velikosti do 50 %
tlorisne površine objekta na stiku z zemljiščem. Dozidave, ki presegajo
50 % tlorisne površine objekta so dopustne pod pogojem, če skupna
velikost osnovnega objekta in dozidave ne presega 200 m2 tlorisne
površine objekta na stiku z zemljiščem. |
(2) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s: |
– faktorjem zazidanosti (FZ), |
– deležem zelenih površin (DI_DZP), |
– višino objektov (H). |
(3) Velikost objekta je določena s faktorjem zazidanosti, ki se določi
kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele,
namenjene gradnji. Faktor zazidanosti parcele za gradnjo nad terenom ne
sme presegati v spodnjih tabelah navedenih vrednosti. |
Faktor zazidanosti (FZ) |
Podrobnejša namenska raba (PNRP_OZN) |
Max 0,2 |
BTzs |
Max 0,4 |
SS, SK, A |
Max 0,6 |
CU, CD, CDr, BT, Abt |
Max 0,8 |
IG, IK |
(4) Do navedenega faktorja zazidanosti parcele je znotraj parcele
posamezne namenske rabe možna gradnja enega ali več novih zahtevnih,
manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov. Do navedenih
faktorjev zazidanosti so dopustne tudi dozidave. Ko so zgoraj navedene
vrednosti dosežene, gradnja objektov ni več možna. |
(5) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) večja od dovoljene oziroma
določene s tem odlokom, je na obstoječih že zgrajenih objektih dopustno
vzdrževanje objektov ter rekonstrukcije oziroma prenove brez povečanja
površine objektov, volumna in višine objektov. Poleg omenjenega so
dopustne tudi spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih
parkirnih mest in so skladne z dopustno namembnostjo območja. Dopustna
je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena. |
(6) Stavbe se višinsko prilagajajo prevladujoči višini obstoječih stavb
iste namembnosti v posamezni enoti urejanja prostora. |
(7) Delež zelenih površin se določi na podlagi faktorja zelenih površin
na parceli namenjeni gradnji. Pri tem se za izračun uporabijo le
dejanske zelene površine. Površine, kot so travnata parkirišča, se pri
izračunu DI_DZP ne upoštevajo kot del zelenih površin. Z gradnjo
objektov mora biti na parceli, kjer stoji objekt, zagotovljenih vsaj
toliko zelenih površin kot je prikazano v tabeli. |
Delež zelenih površin (DI_DZP) |
Podrobnejša namenska raba (PNRP_OZN) |
Min 0.2 |
CU, CD, CDr, IG, IK, BT, SS, SK, A, Abt |
Min 0.4 |
BTzs |
|
3.2.4 Splošni prostorski izvedbeni
pogoji glede oblikovanja zahtevnih in manj zahtevnih objektov, urejanja
zelenih in parkirnih površin |
|
70. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji
glede oblikovanja objektov) |
|
(1) Oblikovanje objektov (oblike, nakloni strešin, smeri slemen,
materiali in barva kritine, barve in materiali fasad ter oblikovanje
odprtin) se prilagaja urbanističnim in arhitekturnim značilnostim
obstoječih kakovostno oblikovanih objektov, pri čemer so za vzor
tradicionalni tipi objektov, kot sta pritlična hiša z izkoriščenim
podstrešjem ter pritlična hiša z mansardo nad vhodom. Pri dozidavah in
nadzidavah se zagotavlja oblikovno skladnost z obstoječim objektom,
dopustna pa je kombinacija dveh oblik strehe (npr. dvokapna in ravna).
Na varstvenih območjih se upoštevajo pogoji, kot jih opredeljuje
varstveni režim. |
(2) Streha naj bo ravna, enokapna v razponu med 5°–25° ali dvokapna v
razponu med 25°–45°. Dvokapna streha je lahko simetrična ali
nesimetrična, vendar enakih naklonov strešin. Dopustna je kombinacija
dveh različnih vrst strehe. Kritine so sive, rjave ali opečne barve in
ne smejo biti trajno bleščeče. Strehe dozidanega objekta morajo imeti
enak naklon strehe kot osnovni objekt ter enako vrsto in bravo kritine
ali pa so ravne. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena z
strešnimi okni ali frčadami. Frčade morajo imeti dvokapno, enokapno ali
ravno streho. Na celotni strehi morajo biti enotno oblikovane. Dopustne
so tudi trikotne in trapezne frčade. Strešna okna, kolektorji in
fotonapetostni paneli na objektu so dovoljeni, v kolikor ti ne kazijo
podobe objekta. Fotonapetostni moduli ne smejo presegati slemena streh
in morajo biti postavljeni vzporedno z ravnino ploskve strešine. |
(3) Fasade in oblikovanje objektov: prevladovati morajo naravni
materiali, kot so: omet, les, kamen, dopustna je tudi uporaba stekla in
kovine. Pri nestanovanjskih stavbah je dopustna uporaba tudi ostalih
materialov. Izvedba balkonov, lož, teras in izzidkov je dopustna, razen
če je to v nasprotju z varstvenim režimom. Dopustna je uporaba le bele
barve fasade in pastelnih barv. Pastelne barve so vsi odtenki barv z
deležem barvne pigmentacije manj kot 20 % v beli osnovi. Pastelna barva
ne izstopa iz okolice, ni agresivna, fluorescentna ali intenzivna.
Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne
površine. |
|
71. člen |
|
(velikost, urejanje in oblikovanje
javnih zelenih površin) |
|
(1) Na območjih strnjene enostanovanjske in večstanovanjske gradnje je
treba zagotoviti ustrezne parkovne površine in otroška igrišča. |
(2) Ob stanovanjskih objektih za posebne namene je treba zagotoviti
ustrezno velike zelene površine za počitek in sprostitev stanovalcev. |
(3) Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic. Umeščajo
se na lokacijo, ki omogoča varen dostop do igrišča in je v bližini
območij, namenjenih bivanju. Na območju otroških igrišč je prepovedano
uporabljati visoko alergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene
dele. |
(4) V urbanem in ruralno-urbanem okolju se obcestne ureditve in
parkirišča urejajo z drevoredi. |
(5) Zasaditev javnih površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi.
Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene
zahteve. |
(6) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa
drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti na območju parcele
novega objekta. V primeru, da ima drevo status naravne vrednote, njegova
odstranitev ni možna, gradnja objekta in ureditev okolice se izvedejo v
takšni oddaljenosti in na način, da se ohranijo ugodni rasni pogoji. |
(7) Obstoječe drevorede in drevesa je treba ohranjati in obnavljati. Če
to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba
nadomestiti oziroma sanirati. |
(8) Ozelenitev javnih parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve
parcele objekta. |
(9) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev
zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti
oziroma sanirati. |
(10) Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih
zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne
vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti
oziroma preglednosti. V okolici javnih objektov je prepovedano
uporabljati visoko alergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene
dele. |
(11) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti z ozelenjenimi
brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi
zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je
dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih
razmer višina opornega zidu večja od 2 m, mora biti oporni zid izveden
kaskadno ali intenzivno ozelenjen. |
(12) Pri vseh posegih v prostor mora izvajalec gradbenih del med gradnjo
objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami. Ob zaključku izvedbe del
in po končani gradnji pa sanirati poškodovano drevnino, odstraniti
začasne objekte in naprave ter odvečni gradbeni material ter najmanj
vzpostaviti prvotno stanje. |
(13) Pri lociranju in gradnji objektov se v čim večji meri ohranja
posamično večje drevje, skupine dreves, travniški sadovnjaki ter omejki
in grmičja. |
|
72. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž) |
|
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je
treba na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna
mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi
zaposlene in obiskovalce. |
(2) Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno
zmanjševati. Pri večstanovanjskih objektih z več kot 8 stanovanjskimi
enotami se priporoča izgradnja parkirnih mest v podzemni garaži.
Parkirna mesta se lahko zagotavljajo tudi v samostojnih objektih,
garažnih hišah. |
(3) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in
zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne
motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici. |
(4) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM je treba
ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 PM. Drevesa morajo biti po
parkirišču čim bolj enakomerno razporejena. |
(5) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo
biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate.
Zagotovljeno mora biti odvajanje padavinskih vod preko peskolovov in
lovilcev olj. |
(6) Parkirna mesta, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti
zahtevam protipožarne zaščite. |
(7) Parkirnih mest in garaž za tovorna vozila, katerih največja
dovoljena masa presega 3,5 tone, za avtobuse ter za priklopnike teh
motornih vozil v stanovanjskih območjih ni dopustno urejati. |
(8) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj
debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke
vegetacije ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot javno
površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče,
zelenica, trg ipd.). Dopustna je tudi postavitev foto napetostne
elektrarne, če ta ni v konfliktu z ostalimi rabami v enoti urejanja
prostora oziroma v prostoru. |
(9) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s
predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe. |
(10) Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v
nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih
motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov. |
(11) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in
urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto.
Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega
organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto. |
|
73. člen |
|
(določitev števila parkirnih mest) |
|
(1) Pri dimenzioniranju parkirišč je treba upoštevati veljavne normative
za določanje parkirnih mest po posameznih dejavnostih. |
(2) Poleg predpisanega števila parkirnih mest je za objekte, za katere
je potrebnih več kot deset PM, treba zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih
parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti
zaščitena pred vremenskimi vplivi. |
(3) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je treba
zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide. |
(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se
upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju. |
(5) Najmanjša dovoljena dimenzija parkirnega mesta za osebni avto znaša
2,4 x 5,0 m. |
|
74. člen |
|
(objekti in naprave za oglaševanje) |
|
(1) Postavitev objektov za oglaševanje je dopustno skladno z občinskimi
predpisi, ki urejajo to področje. |
(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena, je na objektih
in v območjih varovane kulturne dediščine postavitev objektov in naprav
za oglaševanje dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve,
pri čemer je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje. Prav tako postavitev reklamnih panojev,
jumbo plakatov ipd. ni dopustna na območjih ohranjanja narave v odprti
krajini. |
(3) Označevanje zavarovanih območij, naravnih vrednot in območij biotske
raznovrstnosti se izvaja skladno s predpisom o označevanju zavarovanih
območij naravnih vrednot. |
|
3.2.5 Splošni prostorski izvedbeni
pogoji glede nezahtevnih in enostavnih objektov |
|
75. člen |
|
(nezahtevni in enostavni objekti) |
|
(1) Nezahtevni in enostavni objekti se razvrščajo skladno s predpisom o
razvrščanju objektov in ne smejo presegati dimenzij, ki jih določa
veljavna zakonodaja, ki ureja to področje. |
(2) Na parceli, namenjeni gradnji, se lahko gradi največ toliko
objektov, da ni presežena meja faktorja zazidljivosti. |
(3) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi
na območju posamezne podrobne namenske rabe, so določene v podrobnih
prostorskih izvedbenih pogojih tega odloka. |
(4) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so stavbe znašajo
najmanj 1,5 m od sosednje parcelne meje. Ostali nezahtevni in enostavni
objekti morajo biti od sosednjih parcelnih meja oddaljeni najmanj 0,5 m.
Manjši odmik od predpisanega je dopusten, če mejaš ne ugovarja
načrtovani gradnji in na podlagi soglasja upravljavca gospodarske javne
infrastrukture, če se z načrtovano ureditvijo posega v infrastrukturni
varovalni pas. |
(5) Vse stavbe so brez izzidkov ter brez frčad in strešnih okenskih
odprtin. Stavbe so podolgovate oblike (razen rezervoarjev, silosov in
skladiščnih stavb, ki so lahko tudi drugih oblik). Strehe so simetrične
dvokapnice naklona od 35 do 45 stopinj, enokapnice naklona do 25 stopinj
ali ravne. |
(6) Na območjih ohranjanja narave, se umeščanje nezahtevnih in
enostavnih objektov usmerja v neposredno bližino obstoječih objektov, na
območju krajinskega parka Golte in širšem obvodnem pasu Savinje, ki
imata status Natura 2000 pa njihovo umeščanje ni dopustno. |
(7) Na območjih, varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine so
dopustne le tiste vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, katerih
gradnja ali postavitev je v skladu z varstvenim režimom, ki velja za
posamezno enoto dediščine. |
|
3.2.6. Splošni prostorski izvedbeni
pogoji in merila za parcelacijo |
|
76. člen |
|
(merila za določitev parcele) |
|
(1) Pri določitvi novih parcel za stavbe je treba upoštevati: |
– velikost in namembnost predvidenega objekta na parceli z vsemi nujno
potrebnimi površinami za nemoteno uporabo ter vzdrževanje objekta, pri
čemer se kot nujne površine upoštevajo parkirna mesta, ki jih je treba
zagotoviti v skladu z veljavnimi predpisi, ustrezno velike
manipulacijske prometne površine, ustrezno velike utrjene površine
namenjene pešcem, površine dostopov do javnih cest ter površine
funkcionalnega zelenja, |
– obliko, namembnost in velikost parcele objektov v odnosu do obstoječih
parcel, pri čemer naj bi bili parametri nove parcele podobni oziroma
približno enaki parametrom obstoječih parcel znotraj območja, kjer se
predvideva gradnja stavbe ali gradbeno- inženirskega objekta, |
– položaj, namembnost in velikost obstoječih in predvidenih javnih
površin, v kolikor so te v območju predvidene gradnje prisotne, |
– ustrezne intervencijske dostope ter velikost potrebnih površin za
nemoteno izvajanje aktivnosti za zavarovanje ljudi, živali in stvari v
primeru požarov in drugih naravnih nesreč, |
– da
pri določanju parcele namenjene gradnji ni dopustno parcelacije izvesti
tako, da ostane del zemljišča na katerem ni mogoča gradnja novega
objekta, |
– minimalna velikost parcele namenjene gradnji je 500 m2. |
(2) Delitev parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov
(zazidana stavbna zemljišča), je dovoljena le v primeru, če nova
zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza pogojem iz prejšnjega
odstavka. |
(3) Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim parcela ni bila
določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno
zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja parcele po zgoraj
navedenih pogojih se parcela določi v okviru dejansko razpoložljivih
zemljišč, katerih površine ni dopustno zmanjševati. |
|
3.2.7 Splošni prostorski izvedbeni
pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno javno dobro ter glede gradnje infrastrukture |
|
3.2.7.1 Pogoji glede priključevanja na
gospodarsko javno infrastrukturo |
|
77. člen |
|
(splošno) |
|
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture,
je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih. |
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, je gradnja objektov
dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na
podlagi pogodbe o opremljanju sočasno z gradnjo objektov zagotavlja
komunalno opremljanje stavbnih zemljišč. |
|
78. člen |
|
(predpisana obvezna GJI) |
|
(1) Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če
imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode,
priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste. |
(2) Če objekti ne potrebujejo, vse v prvem odstavku tega člena navedene
komunalne opreme, se predpisana komunalna oprema določi v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. |
(3) Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi
na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za
način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na
okolje in z njim soglaša pristojna služba občine. |
|
79. člen |
|
(priključevanje na GJI) |
|
(1) Objekte je treba priključiti na predpisano obvezno gospodarsko javno
infrastrukturo iz prejšnjega člena tega odloka in na drugo komunalno
opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja
predpisuje ta odlok ali drug predpis. Vsi objekti na območjih, na
katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot
gospodarska javna infrastruktura, morajo zagotoviti lasten sistem
komunalnega opremljanja v skladu z določili tega odloka. |
(2) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno vodovodno omrežje se
lahko izjemoma, zaradi fizičnih ovir med objektom in vodovodnim
omrežjem, velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od
omrežja, vodotoki …, s soglasjem pristojnega upravljavca vodovodnega
omrežja dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za
oskrbo z vodo (lastno zajetje, cisterna) ali ureditev individualnega
vodovodnega sistema. |
(3) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno kanalizacijsko
omrežje se na območjih izven vodo varstvenih območij, zaradi fizičnih
ovir med objektom in kanalizacijskim omrežjem, velika višinska razlika,
oddaljenost posameznih objektov od omrežja, prečkanje vodotokov, lahko s
soglasjem pristojnega upravljavca kanalizacijskega omrežja, dovoli tudi
začasna ali stalna uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne
vode (mala komunalna čistilna naprava ali nepretočna greznica). |
(4) Po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se
morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, priključiti na
javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje. |
(5) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo
prometa. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem
pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto. |
(6) Na javno cesto je treba praviloma priključevati več objektov s
skupnim priključkom na cesto. |
|
3.2.7.2 Varovalni pasovi gospodarske
javne infrastrukture |
|
80. člen |
|
(varovalni pasovi grajenega javnega
dobra in GJI) |
|
(1) Varovalni pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega
sveta: |
Vrsta ceste |
Varovalni pas |
regionalna cesta |
15 m |
lokalna cesta |
6 m |
javna pot |
3 m |
javna pot za kolesarje |
2 m |
(2) Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno
levo in desno od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje
tranformatorske postaje: |
Elektroenergetski vod nazivne napetosti
oziroma transformatorska postaja |
Varovalni pas |
nadzemni vodi 10 kV ali 20 kV |
10 m |
podzemni vodi 10 kV ali 20 kV |
1 m |
nadzemni vodi do vključno 1 kV |
1,5 m |
podzemni vodi do vključno 1 kV |
1 m |
transformatorska postaja srednje napetosti |
2 m |
(3) Varovalni pasovi od ostale GJI: |
Vrsta voda |
Varovalni pas |
vodovod |
3 m |
padavinska kanalizacija |
3 m |
kanalizacija za komunalne odpadne vode |
3 m |
telekomunikacije |
3 m |
(4) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja,
opredeljeni v drugih predpisih, drugačni od navedenih v tem odloku, se
upošteva določila drugih predpisov. |
(5) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna
gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih
predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega
upravljavca infrastrukturnega omrežja. |
(6) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali
vzdrževanja omrežja. |
|
3.2.7.3 Pogoji za gradnjo gospodarske
javne infrastrukture in grajenega javnega dobra |
|
81. člen |
|
(splošni pogoji glede gradnje objektov
in naprav GJI) |
|
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora graditi in vzdrževati v
skladu z veljavnimi področnimi predpisi in tehničnimi normativi. |
(2) Trase gospodarske javne infrastrukture je treba medsebojno
uskladiti. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh
objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno
obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme. |
(3) Gradnja omrežij GJI mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so
tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe
ali izboljšanje ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih
služb. Pri gradnji GJI je treba, v kolikor z zakonodajo, pravilniki ter
odloki upravljavcev GJI to ni določeno, upoštevati v spodnjih
preglednicah navedene minimalne odmike, globine in načine križanja. |
Preglednica 1: Minimalni medsebojni odmiki (v metrih). |
GJI |
ELEKTRIKA |
VODOVOD |
FEKALNA |
METEORNA |
TOPLOVOD |
PTT/CATV |
ELEKTRIKA |
0 |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
VODOVOD |
0,5 |
0 |
0,75 |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
KANALIZACIJA ZA KOMUNALNE ODPADNE VODE |
0,5 |
0,75 |
0 |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
PADAVINSKA KANALIZACIJA |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
0 |
0,5 |
0,5 |
TOPLOVOD |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
0 |
0,5 |
PTT/CATV |
0,25 |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
0 |
|
Preglednica 2: Minimalni odmik od objektov in minimalna globina
polaganja (v metrih). |
GJI |
ODMIK |
GLOBINA |
ELEKTRIKA |
0,5 |
0,8 |
VODOVOD |
0,5 |
1,2 |
KANALIZACIJA ZA KOMUNALNE ODPADNE VODE |
0,5 |
1,5 |
PADAVINSKA KANALIZACIJA |
0,5 |
1,2 |
TOPLOVOD |
0,5 |
0,8 |
PTT/CATV |
ob
objektu |
0,8 |
Preglednica 3: Križanje vodov. |
GJI |
ELEKTRIKA |
VODOVOD |
FEKALNA |
METEORNA |
TOPLOVOD |
PTT/CATV |
ELEKTRIKA |
nad
ali pod |
pod |
pod |
pod |
pod |
nad |
VODOVOD |
nad |
nad
ali pod |
pod |
pod |
nad
ali pod |
nad |
KOMUNALNE ODPADNE VODE |
nad |
nad |
nad
ali pod |
nad |
nad |
nad |
PADAVINSKA KANALIZACIJA |
nad |
nad |
pod |
nad
ali pod |
nad |
nad |
TOPLOVOD |
nad |
nad |
pod |
pod |
nad
ali pod |
nad |
PTT/CATV |
nad
ali pod |
pod |
pod |
pod |
pod |
nad |
(4) V kolikor se v fazi projektiranja najdejo racionalnejše rešitve, se
lahko upoštevajo tudi odmiki in globine opredeljene v projektantskih
rešitvah, vendar le v primeru, če so te skladne s pravilniki in
standardi, ki veljajo za načrtovanje gospodarske javne infrastrukture. |
(5) Ob gradnji nove ali rekonstrukciji posamične obstoječe GJI je treba
v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo
preostalih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi
dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic
poškodb ali urbanističnih zahtev, niso več ustrezni. |
(6) Omrežja GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na
odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih
površinah ni možen. |
(7) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je
treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi
praviloma v podzemni izvedbi. Izjema so območja naselbinske in
arheološke kulturne dediščine, kjer se posegi praviloma izvajajo
nadzemno, V kolikor s tehničnega vidika to ni mogoče, so posegi možni
šele po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav, pri čemer morajo biti
vsi posegi v zemeljske plasti tlorisno in globinsko minimalizirani. |
(8) Omrežja in jaške GJI na javnih cestah se umešča zunaj vozišča. Če to
ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil. |
(9) Globina podzemnih vodov GJI in njenih objektov na kmetijskih
zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni
gradnji komunalnih vodov je treba zagotoviti vzpostavitev prvotnega
stanja kmetijskega zemljišča. |
(10) Prečkanja GJI pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni
zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka. |
(11) Predvidena gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro
je razvidna iz grafičnega dela OPN. Odstopanja od predvidenih tras so
možna v primeru, če se pri nadaljnjem, podrobnejšem proučevanju ali pri
projektiranju izkaže, da so nove rešitve tehnično ali ekonomsko
sprejemljivejše. Pri tem se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske
razmere, prav tako rešitve ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. |
(12) Na zavarovanih območjih, naravnih vrednotah in območjih Natura 2000
se gradnja izvaja na način, ki zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti. |
(13) Vodi naj se praviloma izvajajo podzemno, v primeru nadzemnih izvedb
se le-te gradi na pticam prijazen način, ki preprečuje električni udar
ptic. Podzemni in nadzemni infrastrukturni vodi ter objekti
infrastrukture naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem, kot so
vrhovi, grebeni in kvalitete v krajini. |
|
82. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo in urejanje cest) |
|
(1) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi glede na
vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s
predpisom, ki ureja projektiranje cest. |
(2) Dimenzijo tipskega prečnega profila vseh voznih površin je mogoče
zmanjšati v primeru, če gradnjo prometnih površin onemogoča legalno
zgrajen objekt in ga ni mogoče ali smiselno porušiti. V primeru
zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu
zmanjša širina cestišča, potem kolesarske steze in nazadnje pločnika. |
(3) Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča. |
(4) Gradnja mostov in cest v območju vodotokov ne sme posegati v
pretočni profil vodnega telesa. Varnost pred stoletnimi visokimi vodami
mora biti zagotovljena z minimalno 50 cm proste višine med objektom in
višinsko koto stoletnih vod. |
(5) Avtobusna postajališča morajo biti urejena izven vozišča javnih cest
in v skladu s predpisi o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki
jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča. |
(6) Obvezna je gradnja pločnikov ob lokalnih zbirnih cestah, praviloma
pa se pločniki gradijo ob vseh lokalnih cestah v naseljih. Obvezna je
tudi izgradnja pločnikov ob javnih cestah, ki vodijo do objektov
družbene javne infrastrukture, pri čemer se prioritetno zagotovijo
pločniki do vrtcev in osnovnih šol. |
(7) Minimalna širina enosmerne kolesarske steze znaša 2,00 m in
dvosmerne kolesarske steze 2,50 m. Minimalna širina pločnika znaša 1,20
m. |
(8) Za posamezne nezazidane celote se določi zasnova umestitve prometne
infrastrukture v prostor, glede na obstoječe prostorske danosti.
Detajlna umestitev v prostor se za celoto določi z idejno zasnovo in
projektnimi pogoji upravljavcev GJI, pri čemer pa mora biti idejna
zasnova izdelana tako, da omogoča dostop in izgradnjo GJI za vsa
zemljišča na območju. |
(9) Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne
infrastrukture naj ne povečuje drobljenja ekosistemov, zato naj se
zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste. Pri rekonstrukcijah
in vzdrževanju določenih prednostnih odsekov cest, ki predstavljajo črne
točke za dvoživke, in sicer: cesta Grušovlje–Homec, cesta
Homec–Pobrežje, cestni odseki od Sp. Rečice do Šentjanža, je treba
zagotoviti ustrezne zaščitne ograje in ustrezne prehode za neovirano
prehajanje dvoživk na njihovih ustaljenih selitvenih poteh. |
(10) Pri gradnji in obnovi mostov za premostitve vodotokov se naj
gradnja načrtuje in izvaja tako, da se pod mostom najmanj enostransko
zgradijo suhe police. Polica mora biti tudi v času najvišjih voda vsaj
15 cm nad najvišjim nivojem vode, ter dostopna po kopnem s klančino in
naj bo primerno prehodna (širina vsaj 50 cm, svetla višina nad polico
vsaj 60 cm, ki živalim omogoča enostaven prehod). Dostopna mora biti
tudi iz vode, preko klančine ali primernih stopnic. Uporaba cilindričnih
prepustov oziroma kanalov naj se ne uporablja, niti za najmanjše
vodotoke, dopustna pa je uporaba kvadratnih prepustov oziroma kanalov s
polico vsaj na eni strani. |
|
83. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja) |
|
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno
vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti,
tehnološkim potrebam ter javni rabi. |
(2) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za
zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju, v odvisnosti od
terenskih razmer, namestijo bodisi nadzemni ali podzemni hidranti.
Hidrante je treba umeščati zunaj javnih voznih ali pohodnih površin. |
(3) Uporabniki industrijske vode morajo uporabljati zaprte sisteme z
uporabo recikliranja porabljene vode. |
(4) Vodohran mora imeti dostopno pot. Najožja območja zajetij in
vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev
nepooblaščenega pristopa. |
|
84. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
|
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin,
tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. |
(2) Novo kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu. |
(3) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in
drugih voznih utrjenih ali tlakovanih površin se izvaja v skladu s
področnimi predpisi. Ločeni kanalizacijski sistem za padavinsko odpadno
vodo ne sme biti priključen na obstoječi mešani sistem. |
(4) Za preprečevanje škodljivega delovanja viškov padavinskih voda se po
potrebi uredijo zadrževalni bazeni ustreznih dimenzij. Odprti
zadrževalni bazeni naj se izvedejo v sonaravni obliki. V primeru
podzemne izvedbe zadrževalnega bazena je treba zagotoviti vsaj 1,0 m
nadkritja z zemljino, lahko tudi z nadvišanjem terena. Nad zadrževalnim
bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z
zasaditvijo vegetacije. Do zadrževalnega bazena je treba zagotoviti
dovoz z javne ceste. |
(5) Čistilne naprave naj bodo dovolj oddaljene od strnjenih
stanovanjskih površin oziroma tako, da se v največji možni meri
zmanjšajo vplivi čistilne naprave. Lokacija naj omogoča morebitno
razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je treba zagotoviti
dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z
zaščitno ograjo. |
(6) Male komunalne čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti
izvedene podzemno v skladu z veljavnimi predpisi. Dopustna je tudi
gradnja rastlinske čistilne naprave. |
(7) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode
morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe
odvajanja in čiščenja odpadnih voda. |
(8) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela
padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer
ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v
kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca
kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske
vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji
(posebne ureditve na zelenih površinah parcele objekta stavbe ali na
parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo). |
(9) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni
dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje
javnih površin. |
|
85. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) |
|
(1) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV
in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski
kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov, napetostnega nivoja 20 kV in
manj, je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve, razen v
primerih, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo.
Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne
in ustvarjene prostorske dominante. |
(2) Transformatorske postaje so praviloma prosto stoječi objekti
pravokotnega tlorisa, oziroma so v primeru gradnje večjih objektov
umeščene v objekt. Prosto stoječe transformatorske postaje morajo biti
čim manjše, oblikovane kot tipski objekti ali prilagojeni oblikovanju
osnovnega objekta oziroma kot sestavni del z drugimi infrastrukturnimi
objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice in
podobno. |
(3) V varovalnih pasovih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih
objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material in parkiranje vozil, ki
prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. |
(4) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav
ter komunikacijskih oddajnih sistemov, ki predstavljajo vir sevanja, ni
dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem. |
(5) Za vse objekte, novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in
spremembe namembnosti, ki so namenjeni bivanju in ki posegajo v
elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba
pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da |
niso
prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega
sevanja v skladu s predpisi. |
|
86. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo in urejanje javne razsvetljave) |
|
Javne površine na urbanih območjih se opremijo z javno razsvetljavo,
skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov.
Pri tem je treba upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega
onesnaženja in glede zmanjševanja porabe električne energije. |
|
87. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja) |
|
(1) Komunikacijsko omrežje mora biti izvedeno s podzemnimi kabli,
praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je
dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. |
(2) Zagotovi se ustrezno število komunikacijskih central in
komunikacijsko omrežje, tako da bo zagotovljena možnost prenosa signala
za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi
storitvami. |
(3) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor
tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne
koridorje in naprave. Objekte in trase komunikacijskih vodov mora
potrditi strokovna služba občine. |
(4) Gradnja objektov v koridorjih brezžičnih komunikacijskih povezav
omrežij upravljavcev z javnim pooblastilom je dovoljena samo do tiste
višine, ki ne prekinja teh povezav. |
(5) Pri gradnji objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba
upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: |
– gradnja objektov mobilne telefonije (izjema so lokalni-dostopovni
komunikacijski vodi in kabelska kanalizacija) ni dopustna v območju 100
m pasu, merjeno od roba parcele objekta, navedenih objektov in naprav –
stavb za zdravstvo, stanovanjskih stavb, stavb za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo ter otroških igrišč, |
– gradnja objektov (izjema so lokalni-dostopovni komunikacijski vodi in
kabelska kanalizacija) mobilne telefonije na zavarovanih območjih
naravne in kulturne dediščine ni dopustna, razen ob soglasju pristojnih
pooblaščenih javnih služb za ohranjanje narave in varstvo kulturne
dediščine. |
(6) Vizualni vpliv zgrajenih objektov na vidne kvalitete prostora naj bo
čim manjši. Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora
biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji
ter naravnim danostim prostora. |
|
88. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za
objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) |
|
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v za to določenih posodah,
smetnjakih, ki jih določi upravljavec javne službe v skladu z veljavnimi
področnimi predpisi. |
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri novogradnjah
praviloma v objektu ali na parceli objekta, h kateremu pripada. Locirano
naj bo na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno z nadstrešnico.
Praviloma služi zbirno mesto tudi kot odjemno mesto. |
(3) Odjemno mesto za komunalne odpadke mora biti dobro prometno dostopno
in zunaj prometnih površin. V primeru, ko odjemno mesto ni tudi zbirno
mesto, je treba takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu, posode za
zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto. |
(4) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno
dostopnih mestih, na utrjenih javnih površinah, locirajo zbiralnice
odpadkov, ekološki otoki. Ekološki otoki so praviloma razporejeni tako,
da zajemajo gravitacijsko območje 300 prebivalcev. |
(5) Odpadki Občine Rečica ob Savinji se odvažajo in zbirajo v zbirnem
centru v Občini Mozirje. |
(6) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do
odvoza na odlagališče posebnih odpadkov, skladiščijo v območju
proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali ter v posebnih namensko
zgrajenih skladiščih. |
|
3.2.8. Pogoji glede ohranjanja
narave, varstva kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
3.2.8.1 Ohranjanje narave in varstvo
kulturne dediščine |
|
89. člen |
|
(splošno) |
|
Omilitveni pogoji glede ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine
so navedeni v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih
enotah urejanja prostora. |
|
90. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni z odloki ali
določeni s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili teh
predpisov. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti
pogoje in soglasja pristojnega organa za varovanje narave. |
(2) Za posege na območjih in objektih iz prvega odstavka tega člena, je
treba v primeru neskladja določb tega odloka s pogoji organa pristojnega
za ohranjanje narave, upoštevati pogoje tega organa. |
(3) Na zavarovanih območjih je potrebno upoštevati usmeritve, izhodišča
in pogoje, ki jih podaja Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter
kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Mozirje z vsemi
spremembami in dopolnitvami. |
(4) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi
njihovega obstoja. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti,
če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali
opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti,
se posegi in dejavnosti: |
– na
površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni
vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo
ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave
opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v
čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske,
vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote, |
– na
drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost, ne
poslabša zdravstveno stanje drevesa in se ne poslabšajo življenjske
razmere na rastišču, |
– na
ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo
kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se
poruši naravno ravnovesje. |
(5) Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena
območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da
se v čim veji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov
ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter
povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča
ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali
dejavnostjo prekinjena. Skladno s to usmeritvijo naj se posege in
dejavnosti načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših
delov ekološko pomembnih območij. |
(6) Pri izvajanju posegov in dejavnosti na območjih Natura 2000 se
izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na
habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas
izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar
najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne
ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir
oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti,
vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih
oblik ter prezimovanja; rastlinam prilagodi tako, da se omogoči
semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja. Na
območjih Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter
gensko spremenjenih organizmov. Posegov in dejavnosti se ne izvaja na
pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst,
zaradi katerih je določeno območje Natura 2000 (npr. drstišča,
gnezdišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno
prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja. |
(7) Na območjih pričakovanih naravnih vrednot je potrebno najdbe
mineralov ali fosilov prijaviti pristojnemu ministrstvu. Hkrati mora
najditelj najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo. |
(8) Pri zastekljevanju večjih površin, naj se le-te izvedejo in uredijo
na pticam prijazen način (npr. se opremijo z nalepkami v obliki silhuete
ujed. |
|
91. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani
po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju
objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki,
vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine,
registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem
načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s
področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih
spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). |
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: |
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in |
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote
objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in
materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. |
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in
drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno
ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega
odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne
dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. V območjih varstvenih
enot kulturne dediščine se v času izvajanja gradbenih del spremlja
vibracije na najbližjih objektih kulturne dediščine. Glede na rezultate
se sprejmejo potrebni ukrepi. |
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne
elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del
projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in
izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni
varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so
navedeni v nadaljevanju tega odloka. |
1. Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
– sestavine in pritikline, |
– stavbno pohištvo in notranja oprema, |
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
2. Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane
vrednote, kot so: |
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov), |
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa,
vodotoki itd.), |
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, |
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina), |
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz
njega), |
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.), |
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
V
primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno
upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča. |
3. Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, |
– graditi gozdne vlake, |
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– če
ni možno najti drugih rešitev in |
– če
se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
V
primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke
raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča
opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
4. Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
– avtentičnost lokacije, |
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in
dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se
prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi
katere je bilo vplivno območje določeno. |
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o
občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstveno
soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno
EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki
veljajo za to območje urejanja. Če se upravičeno domneva, da je v
nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja
nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno
poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno
s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas
predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo
raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine. |
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa
dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se
štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve
objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov. |
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega
spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine,
naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba
pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred
pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih
predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških
raziskav določi pristojna javna služba. |
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in
ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča
izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v
zemeljske plasti. |
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/
investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
|
3.2.8.2 Varstvo okolja in naravnih
dobrin |
|
92. člen |
|
(varovanje in izboljšanje okolja) |
|
(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter
spremembe namembnosti v obstoječih objektih ter druge prostorske
ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s
predpisi dovoljene. |
(2) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v
okoljevarstvenih predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje
ter pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva. |
|
93. člen |
|
(varovanje kakovosti zunanjega zraka) |
|
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba
upoštevati predpise s področja varstva zraka. |
(2) Pri obstoječih virih, ki lahko potencialno onesnažujejo zrak, mora
lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja zagotoviti, da emisije
onanaževal ne presežejo mejnih vrednosti. Zavezanci za prve meritve
morajo v skladu z veljavnimi predpisi zagotoviti obratovalni monitoring
in po potrebi izvesti sanacijo, o izvedenih meritvah in morebitnih
ukrepih pa obveščati pristojni občinski organ. |
|
94. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe
predpisov s področja varstva voda. |
(2) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba
umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v
ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata
nepozidanost in javna dostopnost. |
(3) S prostorskimi ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in
vodnega režima oziroma je treba zagotoviti izravnalne ukrepe. |
(4) Posegi na vodna zemljišča morajo biti izvedeni tako, da ne
povzročajo sprememb morfoloških značilnosti voda in drugih krajinskih
kvalitet. |
(5) Treba je ohranjati retenzijske sposobnosti območij in zagotavljati
njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje obsega
retenzijskih površin ali vodnega režima je možno le ob izkazanem javnem
interesu ter ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih
ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje
voda. |
(6) Nedopustno je povzročanje ovir za pretok visokih voda. |
(7) Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se
načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne
poslabšuje stanje vodnega režima in stanja voda. |
(8) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je
treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer
trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno
zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma,
na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak
način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnosti brežin vodotokov. |
(9) Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka
morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost
struge vodotoka. |
(10) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice
za namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in
varstvo voda. |
(11) Pri načrtovanju aktivnosti, posegih v prostor, je treba upoštevati
meje priobalnih zemljišč. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah
1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5
metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na
vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40 m od meje vodnega
zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi
nasipi. Na območju občine se nahaja en vodotok 1. reda (Savinja), vsi
ostali vodotoki pa so vode 2. reda. |
(12) Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in
vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra ter za vodotoke v ceveh. |
(13) Kadar vodotok ni vrisan na karti katastra oziroma je njegov potek
prikazan linijsko, se območje priobalnega zemljišča določi v sodelovanju
s pristojnim organom za vodno gospodarstvo. |
(14) Dopustne posege v priobalno zemljišče določa zakon. Na priobalnem
zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka. |
(15) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov
morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali
direktno v podtalnico ali v kanalizacijo. |
(16) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni
režim ali stanje voda, je treba pridobiti pogoje oziroma soglasje
pristojnega organa za vode. |
(17) Vzdolž brežin vodotokov naj se za preprečevanje širitve alohtonih
(invazivnih) vrst, predvsem robinije, japonskega dresnika itd., zagotovi
in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone
obrežne vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer
se izvajajo posegi, se omeji z njihovim sprotnim odstranjevanjem. Na
delih brežin, ki jih že poraščajo invazivne vrste, pa se začne z
izvajanjem ukrepov za njihovo odstranitev. |
(18) Industrijske odpadne vode je treba pred iztokom v kanalizacijo
očistiti, da ustrezajo parametrom za iztoke v javno kanalizacijo.
Onesnažene padavinske in komunalne odpadne vode pa je treba pred iztokom
v vodotoke prečisti na ustreznih čistilnih napravah. |
|
95. člen |
|
(varstvo vodnih virov) |
|
(1) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in
drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov. |
(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih
je treba upoštevati veljavne odloke. |
(3) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti
soglasje službe, pristojne za vode. |
|
96. člen |
|
(varstvo tal in reliefa) |
|
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba
upoštevati predpise s področja varstva tal. |
(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v
največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana
ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova
plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo. |
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti
in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za
rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih
zemljišč. Po izvedbi zemeljskih del naj se razgaljene površine čim prej
ozeleni z avtohtonimi vrstami ter se jih nato ustrezno vzdržuje, da se
prepreči naselitev oziroma širjenje invazivnih vrst. |
(4) V skladu z veljavnimi predpisi se varstvo tal in reliefa zagotavlja
tudi z omejenim vnosom hranilnih snovi v tla. Evidentirati in sanirati
je treba vsa nelegalna odlagališča na območju občine, s prioriteto na
občutljivih območjih (vodovarstvena območja, ob vodotokih ipd.) ter
prepovedati nekontrolirano in neustrezno odlaganje viškov izkopanega
materiala v tla. |
|
97. člen |
|
(varovalni gozdovi) |
|
(1) Varovalni gozdovi so določeni s področnimi predpisi ter razvidni iz
Prikaza stanja prostora. |
(2) V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih
objektov ter prostorske ureditve, ki krepijo varovalno funkcijo gozdov,
sanitarna sečnja, sanacije erozijskih žarišč in usadov, malo površinska
obnova panjevskih sestojev, v skladu s predpisi iz prejšnjega člena ter
s soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije. |
|
98. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za
območja za raziskovanje mineralnih surovin) |
|
Zaradi varovanja mineralnih surovin kot naravnega vira so, v območjih za
raziskovanje mineralnih surovin, dovoljeni le tisti posegi, ki imajo za
cilj vzdrževanje naravnega ravnovesja in obstoječe rabe prostora oziroma
raziskovanje mineralnih surovin. |
|
3.2.8.3. Varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obramba |
|
99. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
|
Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da
zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne
prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne
ali druge nesreče. |
|
100. člen |
|
(erozijska in plazljiva območja) |
|
(1) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih
dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. Na ogroženih območjih se ne
načrtuje nove poselitve, infrastrukture ter dejavnosti oziroma
prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne
nesreče ali povečale ogroženost prostora. |
(2) Na erozijskih in plazljivih območjih so dovoljeni vsi zaščitni
ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena. Pred izvedbo zaščitnih ukrepov
je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena ter določiti
potrebne zaščitne ukrepe, ki so lahko: |
– preusmeritev vodotokov z območja plazenja tal, |
– preoblikovanje terena na območjih plazenja tal, |
– vsi posegi, ki služijo utrjevanju terena (izvedba podpornih zidov,
injiciranje terena), |
– vsi posegi, ki služijo odvodnjavanju terena, |
– ter vsi drugi posegi, ki dodatno utrjujejo teren na območju plazenja
tal. |
(3) Na erozijskih območjih je prepovedano: |
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov, |
– ogoljevanje površin, |
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in
snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje
ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov, |
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih, |
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer, |
– odlaganje in skladiščenje lesa in drugih materialov, |
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
– odvzemanje naplavin z dna brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne
sposobnosti, hudourniške struge, |
– vlačenje lesa. |
(4) Na plazljivih območjih se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se
zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča.
Prepovedano je: |
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi
lahko pospešili zamakanje zemljišč, |
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode, |
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki
pospešuje plazenje zemljišč. |
(5) Za vse posege v erozijskih in plazljivih območjih je treba pridobiti
soglasje organa, pristojnega za upravljanje z vodami. |
|
101. člen |
|
(območja potresne ogroženosti) |
|
Objekti morajo biti protipotresno grajeni na območju celotne občine. Pri
gradnjah se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja oziroma s
področja o mehanski odpornosti in stabilnosti stavb v skladu z evropskim
standardom. |
|
102. člen |
|
(poplavna območja) |
|
(1) Na poplavno ogroženih območjih se omejuje razvoj oziroma izvajajo
sanacije in ureditve na način, da ni ogroženo človekovo življenje ali
njegove materialne dobrine. |
(2) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu
s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora.
Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je
sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav oziroma
prikaz poplavnih dogodkov. |
(3) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne
nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju
prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba
upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in
izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je
treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na
poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih
ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo
ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev
načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne
ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v
prostor oziroma sočasno z njo. |
(4) Na poplavnem območju, za katerega razredi poplavne nevarnosti še
niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela
na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov. |
(5) Ne glede na določbe obeh prejšnjih alinei so na poplavnem območju
dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo
predpisi o vodah, pod pogoji, kot jih določajo ti predpisi. |
(6) Strokovne podlage za zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko
izdelajo za posamezna hidrografska območja v okviru priprave Občinskega
podrobnega prostorskega načrta. |
(7) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno
strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena
njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja
prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter
karte razredov poplavne nevarnosti za novo stanje. |
(8) Na območjih majhne poplavne nevarnosti podkletitve objektov niso
dopustne oziroma naj se izvajajo na način, da ni mogoč vdor poplavne
vode v objekt. |
|
103. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je treba upoštevati
požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara
zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi
obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z
možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. |
(2) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati
prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred
požarom. Za primer požara je treba zagotoviti zadostne odmike med
objekti oziroma požarno ločitev objektov, prometne, manipulacijske poti
oziroma površine za intervencijska vozila ter vire za zadostno oskrbo z
vodo za gašenje. |
(3) Na območjih brez hidrantnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali
druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost. |
(4) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dostop do
vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov. |
(5) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope
intervencijskim vozilom z minimalnimi radiji 11,5 m ter širino utrjenih
poti 3,5 m, ob objektih 5,0 m. |
|
104. člen |
|
(obramba) |
|
V
občini ni evidentiranih območij, pomembnih za obrambo države, zato
ukrepi niso potrebni. |
|
3.2.9. Splošni prostorski izvedbeni
pogoji glede varovanja zdravja in tehničnih zahtev objektov |
|
105. člen |
|
(splošni pogoji) |
|
(1) Z vidika kakovosti zraka se pri gradnjah novih objektov in
rekonstrukcijah zagotavlja učinkovita in varčna raba energije. Uporablja
se obnovljive vire energije, zlasti vodo (male hidroelektrarne na
Grušoveljski strugi) ter sončno energijo, pa tudi geotermalno energijo,
lesno biomaso ipd. Pri prenovi in novogradnji vseh javnih in zasebnih
stavb je treba upoštevati veljavni predpis s področja učinkovite rabe
energije v stavbah. Podrobnejšo namensko rabo površin in s tem
razmestitev dejavnosti se načrtuje na način, da ne pride do stika
konfliktnih območjih (območja stanovanj in območja proizvodnih
dejavnosti). Objekte, ki so pomemben vir onesnaževanja zraka, je
dopustno umeščati le v območja proizvodnih dejavnosti. Objekti, ki so
viri vonjav, kot so večje farme, kompostarne, bioplinarne in podobno, za
katere je treba zagotoviti, da je zunanji rob območja od območij
stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb,
stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter
športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri
odprtem kompostiranju. Pri obstoječih in novih objektih virov vonjav je
pri reji ter skladiščenju in prevozu gnoja obvezna uporaba tehnoloških
postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami. |
(2) Za vse prebivalce na območju občine je treba zagotoviti ustrezno
oskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo. |
(3) Ohranja se kmetijska dejavnost z namenom pridelave zdrave,
kakovostne in lokalno pridelane hrane. Spodbuja se sonaravni način
kmetovanja, ki dolgoročno zagotavlja ohranjanje kakovostnega okolja. |
(4) Spremlja se stanje okolja, poroča o izvedenih omilitvenih ukrepih
ter vključuje javnost v zvezi s problematiko vplivov na okolje. Stanje
okolja s stališča varovanja zdravja ljudi pred vplivi iz okolja se
spremlja z naslednjimi kazalci: |
– ohranjanje kakovosti tal (deleža stavbnih in kmetijskih zemljišč glede
na namensko rabo prostora), |
– ustrezno čiščenje komunalnih odpadnih voda (število gospodinjstev, ki
nimajo ustrezno urejenega odvajanja komunalne odpadne vode, število
bioloških čistilnih naprav s pripadajočimi prostimi kapacitetami
(število prostih populacijskih enot)), |
– izboljšana kakovost zraka (število konfliktnih območij, kjer se
prihaja do stikov namenskih rab SS in BT z namenskimi rabami IG, IK in
IP, delež objektov, ki za ogrevanje uporabljajo plin in obnovljive vire
energije, število zavezancev za prve meritve emisij v zrak), |
– obremenjenost območij s hrupom (število konfliktnih območij, kjer se
prihaja do stikov namenskih rab SS in BT z namenskimi rabami IG, IK in
IP, povprečni letni dnevni promet, število zavezancev za prvo
ocenjevanje hrupa, število poletov na sezono s športnega letališča
Pobrežje), |
– ustrezna oskrba s pitno vodo (delež prebivalcev, ki se s pitno vodo
oskrbuje v okviru javne službe, število zajetij pitne vode, število
zajetij pitne vode za potrebe občine, število vodovarstvenih območij,
namenska raba na vodovarstvenih območjih, poraba pitne vode na
prebivalca, izdatnost vodnih virov), |
– učinkovito ravnanje z odpadki (letne količine ločeno zbranih odpadkov,
število zbiralnic in zbirnih centrov za ločeno zbiranje odpadkov na
območju občine, število prebivalcev na zbiralnico in zbirni center za
odpadke), |
– ohranjanje porabe električne energije za javno razsvetljavo (delež
doseganja ciljne vrednosti, določene v predpisu o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja), |
– zdrav življenjski slog in kvalitetno bivalno okolje (dolžina
kolesarskih poti in povezav med naselji, delež otroških igrišč, zelenih
površin in površin za šport in rekreacijo). |
|
106. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Ta odlok, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa
stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje
onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine. |
II.
stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske
rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč
zaradi povzročanja hrupa. |
III.
stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske
rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi
v okolje. |
IV.
stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah
podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je
lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa. |
(2) Stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje
onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne vrste podrobnejše namenske
rabe so: |
PNRP/Stopnja varstva pred hrupom |
II. |
III. |
IV. |
stanovanjske površine (SS) |
x |
|
|
površine podeželskega naselja (SK) |
|
x |
|
površine centralne dejavnosti (CU) |
|
x |
|
površine drugih centralnih dejavnosti (CD) |
|
x |
|
površine verskih dejavnosti (CDr) |
|
x |
|
površine športnih centrov (BC) |
|
x |
|
površine za turizem (BT) |
x |
|
|
površine kampov (BTzs) |
x |
|
|
poslovne in gospodarske cone (IG) |
|
|
x |
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
(IK) |
|
|
x |
površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS) |
|
x |
|
pokopališča (ZK) |
|
x |
|
druge urejene zelene površine (ZD) |
|
x |
|
površine cest (PC) |
|
|
x |
ostale prometne površine (PO) |
|
|
x |
površine energetske infrastrukture (Evc) |
|
|
x |
površine okoljske infrastrukture (O) |
|
|
x |
razpršena poselitev (A, Abt) |
|
x |
|
ostale namenske rabe prostora (K1, K2, G,
Gv, VI, LN) |
|
|
x |
ostale namenske rabe prostora (VC) |
|
x |
|
(3) Območja II. stopnje varstva pred hrupom obsegajo območja namenskih
rab SS, BT, BTzs znotraj enot urejanja prostora PO01, PO43, RS01, RS02,
RS04, RS09, RS22, RS23, RS25, RS35, RS36, RS37, SP07, VA23 in ZP13. |
(4) Meje med II., III. in IV. stopnjo varstva pred hrupom na območju
poselitve v OPN so določene z namensko rabo prostora, pri čemer je
posamezno območje podrobnejše namenske rabe prostora uvrščeno v
posamezno stopnjo varstva pred hrupom skladno s tabelo v alineji 2. |
(5) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe
stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo
varstva pred hrupom. |
(6) Pri novogradnjah objektov in pri posegih v obstoječe objekte v
varovalnih pasovih javnih cest ter v bližini drugih potencialnih virov
hrupa je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom
(s protihrupno ograjo ipd.) ali pasivno zaščito (npr. s primerno
zasteklitvijo in izbiro fasad). |
(7) Če je vir hrupa cesta ali druga prometna infrastruktura, mora
upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje
emisije hrupa v okolje in omejiti hitrost vožnje, tako da se prepreči
čezmerne obremenitve okolja s hrupom. |
(8) V času javnih prireditev, javnih shodov ali drugih dogodkov se za
začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom pridobi dovoljenje, ki ga
izda pristojni občinski organ. Hrup v času javnih prireditev, javnih
shodov ali drugih dogodkov ne sme presegati kritičnih vrednosti,
predpisanih v veljavni uredbi. |
|
107. člen |
|
(varstvo pred elektromagnetnim
sevanjem) |
|
(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir
elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih
določa uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju. |
(2) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba
izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje skladno z
področno zakonodajo. |
(3) Območja v življenjskem in naravnem okolju se glede na občutljivost
posameznega območja za učinke elektromagnetnega sevanja delijo na I. in
II. območja, ki so določena v skladu s predpisom, ki ureja
elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju. I. stopnja
varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo
pred sevanjem. Na območju občine je I. stopnja varstva pred sevanjem
določena na območju namenskih rab prostora SS, SK, CU, CD, CDr, BT, BC,
ZS, ZK, ZD, A in Abt. II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II.
območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj
moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno
industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti,
transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti (namenski rabi IK in IG)
ter vsa druga območja, ki niso določena kot I. območje. II. stopnja
varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju
namenjene javnemu cestnemu prometu. |
|
108. člen |
|
(svetlobno onesnaženje) |
|
(1) Pri osvetljevanju objektov in javnih površin je treba upoštevati
ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določa uredba s
področja svetlobnega onesnaževanja okolja. |
(2) Letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so na območju
občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih
površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali
začasnim prebivališčem v občini, ne sme presegati vrednosti, opredeljene
v veljavni uredbi, ki določa mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja
okolja. V primeru prekoračene vrednosti je treba zmanjšati porabo
elektrike vseh svetilk, in sicer z redukcijo režima delovanja ali
vgradnjo varčnejših svetil. |
(3) Razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo
povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz
uredbe s področja svetlobnega onesnaževanja okolja. Za javno
razsvetljavo se lahko uporabljajo le svetilke, ki svetijo pod
vodoravnico. |
|
109. člen |
|
(zagotavljanje ustreznega osončenja) |
|
Pri
vseh stanovanjskih bivalnih prostorih je treba vsaj enemu prostoru
zagotoviti minimalen čas osončenja, ki je ob zimskem solsticiju 1 uro,
ob ekvinokcijih 3 ure in ob letnem solsticiju 5 ur. |
|
110. člen |
|
(arhitektonske ovire) |
|
Pri
izvajanju gradenj se morajo zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez
grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem ne glede na stopnjo njihove
individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi. |
|
3.2.10 Splošni prostorski izvedbeni
pogoji na območjih razpršene gradnje |
|
111. člen |
|
(razpršena gradnja) |
|
(1) Razpršena gradnja je zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih
zemljišč. Stavbe na območju razpršene gradnje so npr.: stanovanjske
stavbe; počitniške hiše; samostojno locirana gospodarska poslopja ali
gospodarska poslopja zgrajena ob stanovanjski stavbi; sadne lope;
kmetijske stavbe: kozolci, mlini; druge stavbe, ki nimajo določenega
stavbnega zemljišča. |
(2) Dopustna je rušitev, rekonstrukcija, nadomestna gradnja ter
vzdrževanje legalno zgrajenih stavb, dozidave do največ 40 % bruto
površine osnovnega tlorisa ali nadzidave za zvišanje kolenčnega zidu do
skupne višine 0,8 m. Navedeno je dopustno, če gre za izboljšanje
bivalnega standarda v stavbah, ne pa v smislu dodajanja novih prostorov
za opravljanje dejavnosti. Za gradnje veljajo pogoji glede velikosti in
oblikovanja kot so določeni za objekte na površinah razpršene poselitve.
Nadomestna gradnja je gradnja novega objekta na mestu odstranjenega
objekta, pri čemer mora biti nov objekt zgrajen v enakih gabaritih in
mora biti enake namembnosti. |
(3) Stavbam, ki so zgrajene pred letom 1967 in jim ni bilo določeno
funkcionalno zemljišče ali gradbena parcela, ki je parcela namenjena
gradnji, se le-ta določi po splošnih pogojih tega odloka glede pogojev
in meril za parcelacijo. |
(4) Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna le v
primerih, ko ima objekt določeno gradbeno parcelo ali funkcionalno
zemljišče, pri čemer se uporabljajo določila za gradnjo objektov na
površinah razpršene poselitve. |
|
3.3. Podrobni prostorsko izvedbeni
pogoji |
|
3.3.1. Podrobni pogoji glede
dopustnih dejavnosti, dopustnih stavb in ureditev ter nezahtevnih in
enostavnih objektov |
|
112. člen |
|
(dopustne dejavnosti in ureditve po
namenski rabi prostora) |
|
(1) Skladno s tem odlokom so na območju posamezne podrobnejše namenske
rabe prostora stavbnih zemljišč dopustne dejavnosti, ki jih je mogoče
glede na veljavno zakonodajo, ki določa klasifikacijo dejavnosti,
razvrstiti v enega izmed sklopov dejavnosti, prikazanih v spodnji
tabeli. |
PNRP |
Dopustne dejavnosti po določenih sklopih |
SK, IK, A, G**, K1 in K2 |
(A) Primarne dejavnosti kmetijstva in
gozdarstva (pridelava, reja, lov) |
SK, IG, IK, A |
(B) Predelovalne dejavnosti |
IG |
(C) Sekundarne proizvodne dejavnosti
(industrija, obrt) |
Evc, IG, IK |
(D) Dejavnosti proizvodnje, dobave in
oskrbe z energijo in energenti |
O |
(E) Kom. dejavnosti (oskrba z vodo,
odvajanje odpadne vode, ravnanje z odpadki) |
CU, CD, BT, SS, SK |
(F) Trgovina ter dejavnost prodaje izdelkov
na debelo in drobno |
PC, PO, IG, A, SK |
(G) Dejavnosti prometa, logistike in
skladiščenja |
CU, CD, BT, PO, SS, SK |
(H) Sejemske dejavnosti |
CU, CD, BT, BTzp, Abt, SS, SK |
(I) Gostinske dejavnosti |
BT, BTzs, CU, CD, A, SS, SK |
(J) Dejavnosti vezane na turistične
dejavnosti in nastanitev gostov |
* |
(K) Storitvene dejavnosti |
* |
(L) Druge poslovne (nepredelovalne in
neproizvodne) dejavnosti |
* |
(M) Dejavnosti zagotavljanja televizijskih,
radijskih in telekomunikacijskih povezav |
CU, CD, CDr, SS, SK, A |
(N) Vzgojno-izobraževalne dejavnosti in
znanstveno-izobraževalne dejavnosti |
CU, CD, SS, SK, BT |
(O) Zdravstvene dejavnosti |
CU, CD, SS |
(P) Dejavnosti zagotavljanja socialnega
varstva in oskrbe |
ZS, ZD, CU, CD, SS, SK, A, Abt, BT, BTzs |
(Q) Športno-rekreacijske dejavnosti |
CU, CD, CDr, SS, SK, BT, BTzs, ZS |
(R) Kulturne in razvedrilne dejavnosti |
CU, CDr, SK, A |
(S) Verske dejavnosti |
X |
(T) Druge dejavnosti, ki jih ni mogoče
uvrstiti v nobeno od naštetih skupin |
SS, SK, A, CU, CD, BT |
(V) Bivanje |
SS, SK, A |
(W) Dejavnosti gospodinjstev z zaposlenimi
hišnimi osebami |
SS, SK, A |
(X) Dopolnilne dejavnosti na kmetijah |
CDr, ZK |
(Y) Pokopavanje |
LN, IG |
(Z) Dejavnosti vezane na proizvodnjo
mineralnih surovin |
∞, K1, K2, G**, VC, VI |
(q) Dejavnosti varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami |
Opomba: * pomeni, da je dejavnost dopustna v vseh stavbnih zemljiščih,
razen na območju zelenih površin;. X pomeni, da se dejavnosti smiselno
umešča na podlagi njenega morebitnega vpliva na druge dejavnosti znotraj
EUP, ** pomeni, da je dopustna tudi na vseh členitvah podrobnejše
namenske rabe, ∞ vsa stavbna zemljišča, kjer je treba izvesti
protipoplavne ali protierozijske ukrepe. |
(2) Sklopi
dejavnosti so splošni in določeni tako, da je mogoče določila
posameznega sklopa smiselno uporabiti in prenesti na vse opredeljene
dejavnosti v veljavni klasifikaciji dejavnosti. |
(3) Ne glede na določila prvega odstavka tega člena se šteje, da so na
posamezni namenski rabi dopustne tudi tiste dejavnosti po predpisu, ki
ureja standardno klasifikacijo dejavnosti, ki so skladne z namenom
objektov iz 113. člena odloka. |
|
113. člen |
|
(dopustni objekti ter drugi gradbeni
posegi) |
|
(1) Skladno z odlokom se lahko na območja posamezne podrobnejše namenske
rabe prostora (PNRP) umeščajo navedeni zahtevni, manj zahtevni,
nezahtevni in enostavni objekti ter drugi gradbeni posegi, določeni v
skladu s predpisom o razvrščanju objektov. |
PNRP |
Dopustni objekti |
1 STAVBE |
SS, SK, A, CU, CD |
1110 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe |
SS, CU, CD |
1122 Tri in več stanovanjske stavbe |
|
|
SS, CU, CD |
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi
stanovanji |
CU, CD |
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne
družbene skupine |
|
|
BT, CU, CD, Abt, A, SS, SK |
12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe
za kratkotrajno nastanitev |
CU, CD, BT, SS, SK, Abt, IG, BC, BTzs, A |
12112 Gostilne, restavracije in točilnice |
BT, CU, CD, Abt, A, SS, SK |
12120 Druge gostinske stavbe za
kratkotrajno nastanitev |
|
|
CU, CD, SS, SK |
1220 Poslovne in upravne stavbe |
|
|
CU, CD, IG |
12301 Trgovske stavbe |
SS, SK, BT, BC, Abt, BTzs |
12301 Trgovske stavbe (samo trgovine za
dnevno oskrbo pod 500 m2, pokrite tržnice) |
CU, CD, IG, BT, IG |
12302 Sejemske dvorane, razstavišča |
CD, CU, IG, PC |
12303 Oskrbne postaje (bencinski servisi) |
CU, CD, SS, SK, BC, BT, IG, A |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti |
|
|
PC, PO, Abt, BT, BC |
12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe
za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe |
* |
12420 Garažne stavbe |
|
|
IG, IK |
12510 Industrijske stavbe |
A, SK |
12510 Industrijske stavbe (samo delavnice,
pekarne, mizarske in podobne delavnice) |
IG |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča |
SK, A, IK, IG |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča
(samo rezervoarji za nafto in plin, žitni silosi, pokrite
skladiščne površine) |
|
|
CU, CD, BT, BC |
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo |
CU, CD |
12620 Muzeji, arhivi in knjižnice |
CU, CD |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno
raziskovalno delo |
CU, CD, IG |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno
raziskovalno delo (samo stavbe za raziskovalno delo,
raziskovalni laboratoriji) |
CU, CD |
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo |
SK, A |
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (samo
veterinarske klinika in veterinarske ambulante) |
CU, CD, BC, BT, BTzs, SS, SK |
12650 Stavbe za šport |
ZS |
12650 Stavbe za šport (samo pomožne stavbe
na športnih igriščih (sanitarije, slačilnice, prostori za
športne rekvizite ipd.) |
|
|
SK, A, Abt, IK |
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe |
CDr |
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov |
ZK, CDr |
12722 Pokopališče stavbe (razen
krematoriji) |
* |
1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja
v druge namene |
CU, CD, SK |
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene
drugje |
* |
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
(samo javne sanitarije, zaklonišča in nadstrešnice) |
2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
* |
211 Ceste |
* |
213 Letališke steze |
* |
214 Mostovi, viadukti, predori in podhodi |
VC, VI |
21510 Pristanišča in plovne poti |
VC, VI |
21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni
objekti |
* |
21530 Sistemi za namakanje in osuševanje,
akvadukti |
* |
221 Daljinski cevovodi, daljinska
(hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni)
elektroenergetski vodi |
* |
222 Lokalni cevovodi, lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja |
LN |
23010 Objekti za pridobivanje in
izkoriščanje mineralnih surovin |
E, Evc, VC, VI |
23020 Elektrarne in drugi energetski
objekti |
ZS, ZD, BT, BTzs, BC, CD, CU |
2411 Športna igrišča |
SS, SK |
2411 Športna igrišča (samo nogomet,
rokomet, košarka, odbojka) |
* |
24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za
šport, rekreacijo in prosti čas |
A, Abt, IK |
24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski
objekti |
G, K1, K2 |
24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski
objekti (samo visoke preže) |
VC, VI |
24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski
objekti (samo ribogojnice) |
O |
24203 Objekti za ravnanje z odpadki |
ZK |
24204 Pokopališča |
* |
24205 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki
niso uvrščeni drugje |
3 DRUGI GRADBENI POSEGI |
* |
3111 Trajno reliefno preoblikovanje terena |
* |
3211 Gradbeni posegi za opremo odprtih
površin |
* |
3111 Drugi gradbeni posegi, ki niso
uvrščeni drugje |
Opomba: * pomeni, da je gradnja teh objektov dopustna na vseh
zemljiščih, razen na območju kmetijskih in gozdnih zemljišč ter na
območju voda. Gradnja objektov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter
na območju voda je dopustna le, če je tako opredeljeno v podrobnih
pogojih za posege na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter na območju
voda. |
|
3.3.2. Podrobni pogoji glede višine
in oblikovanja objektov ter po posameznih namenskih rabah |
|
114. člen |
|
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih
stanovanj) |
|
(1) Območja namenske rabe S (območja stanovanj), so namenjena
bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
S
Območja stanovanj |
PNRP |
SS
Stanovanjske površine
z ali brez spremljajočih
dejavnosti |
SK
Podeželska naselja z ali brez spremljanih
dejavnosti |
Členitev PNRP |
SS |
SK |
Dopustne višine |
DI_H |
Max 11 m |
Max 11 m |
Pogoji glede oblikovanja objektov |
Maksimalna dopustna etažnost |
(K)+P+1+M |
(K)+P+1+M |
Kota pritličja |
Max 50 cm nad najvišjo koto raščenega
terena merjenega tik ob objektu. Na območjih ostale in majhne
poplavne nevarnosti, kjer je dopustna gradnja stanovanjih
objektov mora biti kota pritličja vsaj 50 cm nad koto poplavne
vode. |
Dopustno razmerje stranic objekta |
1:1.2 – 1:2 |
1:1.2 – 1:2 |
Fasade in oblikovanje objektov |
Določeno v skupnih prostorskih izvedbenih
pogojih. |
Strehe |
Pri eno- in dvostanovanjskih stavbah so na
pretežnem delu stavbe (več kot 60 % tlorisa stavbe) dopustne le
dvokapne strehe z naklonom med 35° in 45°. Možna je kombinacija
z ravno streho.
V primeru dvokapne strehe pri
večstanovanjskih objektih je ta naklona med 28° in 40°.
Smer slemena dvokapne strehe mora biti
vzporedna z daljšo stranico. Strehe so lahko z napuščem ali brez
njega.
Kritina frčad poenotena z osnovno streho
ali kovinska (pločevina) v enaki barvi. Čopi so dovoljeni, če
gre za v enotah urejanja prostora, kjer so ti avtohtoni oziroma
prevladujoči. |
Drugi pogoji |
Posebnosti |
Izrazito podolžen tloris, ki presega
predpisane gabarite in razmerja stranic, je dopusten izjemoma,
kadar takšen tloris narekuje in opravičuje tehnologija objekta.
Na osnovni tloris je dopustno dodajati
manjše volumne (L, T oblike) do največ 40 % osnovnega tlorisa.
Dopustni so samo pravokotni izzidki. Polkrožni, trapezni,
večkotni izzidki, stolpiči so prepovedani.
Gradnja stanovanjskih objektov, ki
odstopajo od določil tega odloka je dovoljena če se gradnja
prilagodi obstoječi tipiki gradnje na območju in da soglasje h
gradnji pristojna občinska služba za urejanje prostora.
Za obstoječe kmetije na območju namenske
rabe SS veljajo glede dopustnih dejavnosti, dopustnih stavb in
ureditev ter nezahtevnih in enostavnih objektov tudi določila,
ki se nanašajo na namensko rabo SK. |
|
115. člen |
|
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih
centralnih dejavnosti) |
|
(1) Območja namenske rabe C (območja centralnih dejavnosti),so
namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.
Gradnja objektov namenjenih bivanju je dovoljena le v podrobnejši
namenski rabi CU. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
C
Območja centralnih dejavnosti |
PNRP |
CU
Območja centralnih dejavnosti, ki so
namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter
bivanju |
CD
Druga območja centralnih
dejavnosti, kjer prevladuje določena
dejavnost, razen stanovanj |
Členitev PNRP |
CU |
CD |
CDr |
Dopustna višine |
DI_H |
Max 21 m |
Max 18 m |
Max 35 m |
Pogoji glede oblikovanja objektov |
Maksimalna
dopustna
etažnost |
(K)+P+4+M |
(K)+P+2+M |
(K)+P+M |
Kota pritličja |
Max 50 cm nad najvišjo koto raščenega
terena merjenega tik ob objektu. Na območjih ostale in majhne
poplavne nevarnosti, kjer je dopustna gradnja stanovanjih
objektov mora biti kota pritličja vsaj 50 cm nad koto poplavne
vode. |
Dopustno razmerje stranic objekta |
Min 1:1.4 |
Min 1:1.4 |
Min 1:1.4 |
Fasade in oblikovanje objektov |
Oblikovanje fasad naj bo sodobno in čim
bolj enostavno.
Glavni vhodi v stavbe naj se, če objekti
stojijo ob pomembnem javnem prostoru, oblikujejo na glavni
fasadi. |
Strehe |
Dopustne so simetrične in asimetrične
dvokapnice z naklonom v smeri daljše stranice in naklonom med 5°
in 45° stopinj.
Dopustna je izvedba čopov.
Večkapne strehe so dovoljene izjemoma in le
v primeru, kadar se z njimi smiselno optično zmanjšuje volumen
stavbe in le kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba).
Na posamičnih dominantnih objektih kot npr.
cerkev, samostan, je dovoljen drugačen naklon strešin. |
Drugi pogoji |
Posebnosti |
Dovoljeno je združevanje posameznih
objektov nize in/ali v kareje. |
|
116. člen |
|
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih
proizvodnih dejavnosti) |
|
(1) Območja namenske rabe I (območja proizvodnih dejavnosti)so
pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim
storitvenim ter servisnim dejavnostim. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
I
Območja proizvodnih dejavnosti |
PNRP |
IG
Območja proizvodnih dejavnosti, ki so
pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in obrtnim ter
spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim |
IK
Območja z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
Členitev PNRP |
IG |
IK |
Dopustne višine |
DI_H |
Max 13 m |
Max 7,5 m |
Pogoji glede oblikovanja objektov |
Maksimalna
dopustna
etažnost |
(K)+P+1+IP |
(K)+P+M |
Dopustno razmerje stranic objekta |
Min 1:1.2 |
Min 1:1.4 |
Fasade in oblikovanje objektov |
Oblikovanje fasad naj bo sodobno in čim
bolj enostavno.
Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor,
naj bodo oblikovane kot glavne in mesto tvorne fasade, z
njihovim oblikovanjem pa naj se zagotavljajo kakovostni
ambienti.
Objekti v ozadju kompleksa morajo biti
nižji od glavnih stavb, ob javnem mestnem prostoru. Dovoljeno je
združevanje objektov v nize.
Objekti naj ne bodo višji ali bistveno
nižji od obstoječega grajenega tkiva, kar pa ne velja za dele
stavb in objektov, ki morajo biti zaradi funkcionalnih in
tehnoloških zahtev izrazito višji – tovarniški dimniki, silosi,
mlini. Oblikujejo naj se kot kakovostno in prepoznavno
oblikovani prostorski poudarki oziroma točke identifikacije. |
Strehe |
Dopustne enokapnice, dvokapnice in ravne
strehe, pri čemer se naklon strehe prilagodi velikosti objekta.
V primeru dvokapnih streh mora biti smer
slemena vzporedna z daljšo stranico.
Za objekte, ki mejijo na mestni javni
prostor, se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi
obstoječimi objekti. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s
tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost.
Dovoljena je tudi kritina v črni in temno
zeleni barvi, ki ne sme biti trajno bleščeča. Odstopanje v barvi
je dovoljeno le v primeru ravnih streh. Za slednje je
priporočeno, da so te ozelenjene. |
|
117. člen |
|
(podrobni pogoji za gradnjo na posebnih
območjih) |
|
(1) Območja namenske rabe B (posebna območja), so pretežno
namenjena posebnim dejavnostim v prostoru-površinam za turizem. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
B
Posebna območja |
PNRP |
BT
Površine za turizem: gostinski objekti,
hoteli, bungalovi, apartmaji in drugi objekti za nastanitev ter
objekti za potrebe turizma v povezavi s športom in z rekreacijo |
Členitev PNRP |
BT |
BTzs |
Dopustne višine |
DI_H |
Max 21 m |
Max 7,5 m |
Pogoji glede oblikovanja objektov |
Maksimalna
dopustna
etažnost |
(K)+P+4+M |
P+M |
Dopustno razmerje stranic objekta |
Min 1:1.4 |
Max 1:2 |
Fasade in oblikovanje objektov |
Pri gabaritih posameznih objektov
(gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski
domovi ipd.), ki so samostojni objekti v prostoru in niso del
turističnih kompleksov naj se upoštevajo predpisani gabariti za
oblikovanje stanovanjskih objektov v SS oziroma SK.
Oblikovanje fasad naj bo sodobno in čim
bolj enostavno. |
Strehe |
Določeno v skupnih prostorskih izvedbenih
pogojih. |
|
118. člen |
|
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih
zelenih površin) |
|
(1) Območja namenske rabe Z (območja zelenih površin), so
pretežno zelene površine namenjene preživljanju prostega časa in oddiha
v naravi, urejanju javnih zelenih površin in zelenih barier oziroma
ureditvam namenjenih izvajanju pokopališke dejavnosti. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
Z
Območja zelenih površin |
PNRP |
ZS
Površine za oddih, šport in rekreacijo so
namenjene preživljanju prostega časa na prostem |
ZD
Druge urejene zelene površine – zeleni
pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo: obcestne zelenice,
ločevalni zeleni pasovi, zelene bariere … |
ZK
Pokopališča |
Členitev PNRP |
ZS |
ZD |
ZK |
Dopustne višine |
DI_H |
Max 7,5 m |
/ |
Max 7,5 m |
Pogoje glede oblikovanja objektov in dopustne gradnje |
Maksimalna
dopustna
etažnost |
(K)+P+M |
/ |
(K)+P+M |
Dopustno razmerje stranic objekta |
/ |
/ |
Max 1:1.2 |
Oblikovanje |
Dopustni so le objekti, ki so v funkciji
podrobne namenske rabe območja.
Ureditve, objekti, naprave in ograje morajo
biti znotraj območja urejanja oblikovno poenoteni ter usklajeni
z zunanjimi ureditvami.
Pri oblikovanju objektov in njihovemu
umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte
krajine oziroma kakovostnih grajenih struktur naselja.
Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli
krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
Posebnosti |
Notranje poti morajo biti v naprej
predvidene in enotno urejene. Pri urejanju poti naj se
uporabljajo naravni avtohtoni materiali (pesek, sekanci, les
…).
Pri urejanju se v največji meri ohranja
obstoječa vegetacija.
Območja morajo imeti urejen način ravnanja
z odpadki.
Ureditve morajo biti ustrezno ozelenjene.
Pri ozelenitvi naj se uporabljajo avtohtone rastline, značilne
za posamezno območje urejanja. |
|
119. člen |
|
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih
razpršene poselitve) |
|
(1) Na območjih namenske rabe A (območja razpršene poselitve)
veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
A
Območja razpršene poselitve |
PNRP |
A, Abt |
Pogoji za gradnjo objektov |
A |
Stanovanjska gradnja: povzemajo se določila
za SS. |
A |
Kmetije in gospodarski objekti na kmetijah:
povzemajo se določila za SK. |
A |
Objekti dopolnilnih gospodarskih dejavnosti
na kmetiji: povzemajo se določila za SK. |
A |
Objekti za kmetijsko proizvodnjo (kozolci,
hlevi, seniki, staje za živali …): povzemajo se določila za SK. |
Abt |
Turistični in počitniški objekti: povzemajo
se določila za SS. |
Drugi pogoji |
Posebnosti |
Na območjih samotnih kmetij je treba
ohranjati z njihovo značilno tipiko ter morfologijo posameznih
objektov.
Pri posegih v prostor se zagotavlja varstvo
naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti na
območju ohranjanja ogroženih habitatnih tipov ter habitatov
ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki se prednostno
ohranjajo. Na območjih ohranjanja narave se gradnja novih
objektov |
|
izvaja tako, da se ne povzroča
fragmentacije naravnih območij ter da se ohranja mejice,
grmišča, posamezna drevesa in skupine dreves. Ograjevanje parcel
z žično (mrežno) ograjo se na območjih ohranjanja narave v
odprti krajini ne izvaja. |
|
120. člen |
|
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih
prometne, okoljske in energetske infrastrukture) |
|
Objekti na območju namenskih rab P (PC, PO), O in E
(Evc) se izvajajo skladno s splošnimi prostorskimi izvedbenimi
pogoji ter skladno s tehničnimi zahtevami za gradnjo tovrstnih objektov. |
|
121. člen |
|
(podrobni pogoji za posege na kmetijskih
zemljiščih) |
|
(1) Na območjih najboljših in drugih kmetijskih zemljišč (K1 in K2)
veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
K
Območja kmetijskih zemljišča |
PNRP |
K1
Najboljša kmetijska zemljišča |
K2
Druga kmetijska zemljišča |
Členitev PNRP |
K1 |
K2 |
Dopustni posegi in druge prostorske ureditve |
Dopustne so:
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki
za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
– enostavni in nezahtevni pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z Uredbo o razvrščanju
objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13,
24/13 in 26/13), razen kleti in vinske kleti,
– objekti, ki so proizvod, dan na trg v
skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in
ugotavljanje skladnosti, in se po Uredbi o razvrščanju objektov
glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in
26/13) lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte,
razen kleti in vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo
nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko
presega velikost nezahtevnih objektov,
– čebelnjak, to je lesen enoetažen
pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel,
tlorisne površine do vključno 40 m2,
– staja, to je lesen enoetažen pritlični
objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na
paši, tlorisne površine do vključno 100 m2,
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema kot je
brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo
proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo
živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito
kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna
mreža,
– pomožni objekti za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov,
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih
surovin in geotermičnega energetskega vira,
– začasni objekti in začasni posegi, in
sicer za čas dogodka oziroma v času sezone:
– oder z nadstreškom, sestavljen iz
montažnih elementov,
– cirkus, če so šotor in drugi objekti
montažni,
– začasna tribuna za gledalce na prostem,
– premični objekti za rejo živali v leseni
izvedbi kot so premični čebelnjaki, premični kokošnjaki,
premični zajčniki in podobno.
– opazovalnica, to je netemeljena lesena
konstrukcija kot je lovska preža, ptičja opazovalnica in
podobno,
– začasne ureditve za potrebe obrambe in
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s
pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe
in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– dostop do objekta, skladnega s
prostorskim aktom, če gre za objekt:
– ki ga je dopustno graditi na kmetijskih
zemljiščih,
– ki je prepoznan kot razpršena gradnja,
– ki ga je dopustno graditi na površinah
razpršene poselitve.
– gradbeno inženirski objekti, ki so po
predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov
in o odločitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini:
– daljinski cevovodi, daljinska
(hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni)
elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki
nanje,
– lokalni cevovodi, lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki
nanje,
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest
v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki
jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste kot naprimer
nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot,
oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti,
protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema in
podobno ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je
v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi
rekonstrukcije ceste,
– mala vetrna elektrarna do nazivne moči
1MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35.
Posegi morajo biti načrtovani tako, da
omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih
zemljišč. V kolikor je s posegom onemogočen dostop do kmetijskih
zemljišč, je le-tega treba nadomestiti.
Dopustni posegi, gradnje in druga dela ne
smejo bistveno prizadeti obdelovalnega potenciala kmetijskih
zemljišč. V primeru bistvenih poškodb je treba kmetijska
zemljišča ustrezno sanirati in rekultivirati.
Lokacije za nove kmetijsko-gozdarske
objekte morajo biti določene, tako da ne zmanjšujejo vrednosti
krajinske slike prostora in sledijo posebnostim tradicionalnega
umeščanja takšnih objektov v prostor, v sklopu kmetijskih
gospodarstev in ob gozdnem robu.
Novi objekti se lahko v prostor umeščajo le
v neposredno okolico obstoječe kmetije, in sicer v radiu največ
50 m. Izjema so kozolci, ki lahko stojijo tudi izven območja
kmetije, vendar le v primeru kadar je postavitev kozolca hkrati
tudi krajinska tipika območja.
V primeru umeščanja novih objektov v
prostor mora biti to izvedeno na način, da se za dostop do
objektov lahko uporabljajo obstoječe poljske poti, ki lahko
hkrati služijo več lastnikom zemljišč hkrati.
Obore, ograje za pašo živine in ograje za
trajne nasade se na območjih z naravovarstvenim statusom
ohranjanja narave izvaja na način, da je omogočen prehod
prostoživečih vrst. |
Merila in pogoji za oblikovanje |
Pri oblikovanju objektov in njihovem
umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte
krajine ter kakovostnih grajenih struktur.
Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli
krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
|
122. člen |
|
(podrobni pogoji za posege na gozdnih
zemljiščih) |
|
(1) Območja namenske rabe G (gozdna zemljišča), so namenjena
ohranjanju in gospodarjenju z gozdom in lesom kot naravnim virom ter
zagotavljanju in ohranjanju raznovrstnih funkcij gozda in gozdnega
prostora v krajini. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
G
Območja gozdnih zemljišč |
PNRP |
G
Gozd |
Členitev PNRP |
G
Gozd s poudarjeno proizvodno funkcijo |
Gv
Varovalni gozd |
Dopustna izraba |
Na gozdnih zemljiščih je dopustna zgolj
gradnja posameznih stavb, objektov in naprav, ki neposredno
služijo gozdarski dejavnosti. Njihova gradnja je dopustna le v
skladu z veljavno področno zakonodajo, ki ureja posege na gozd
in gozdna zemljišča, pri čemer so posegi omejeni le na območja,
ki niso varovana.
Skladno z določili tega odloka je na
gozdnih zemljiščih dopustna tudi gradnja infrastrukturnih
objektov, naprav in vodov v javnem interesu, če se po končani
gradnje poseg sanira v prvotno stanje. Izjema so
elektroenergetski vodi, kadar njihova izvedba ni možna v
podzemni varianti. |
Dopustni posegi in druge prostorske ureditve |
Dopustne so:
– gozdarske prostorsko ureditvene
operacije, skladno s področno zakonodajo o gozdovih,
– vsa dela, ki so v skladu z
gozdnogojitvenimi načrti,
– krčitve gozda in izkoriščanje lesne
biomase, ki imata za posledico spremembo gozda v pridelovalne
površine, pašne površine, obore za rejo divjadi, pri čemer
ustreznost posameznega posega ocenjuje pristojni zavod za
gozdove,
– ureditve za potrebe lova,
– sanacije nelegalnih kopov, brez možnosti
nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin,
– sanitarne sečnje,
– vzdrževanje in odstranjevanje obstoječih
gozdarskih objektov,
– dopustno je raziskovanje mineralnih
surovin in geotermičnega energetskega vira pod pogojem, da
raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja
na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo
v prejšnje stanje.
Navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da
niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami
gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z
interesi gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno
soglasje od pristojne službe za urejanje in varstvo gozdov.
V večje sklenjene gozdne komplekse posegi v
gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni. Posege v gozdni
prostor se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v
gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih se
površin.
Gradnje morajo biti načrtovane tako, da
omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč.
Na parcelah, ki so v naravi in po določilih
tega odloka opredeljene kot gozdne površine, v zemljiškem
katastru pa so vpisane kot stavbišče gradnja objektov za katere
ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja niso dovoljene.
V večje sklenjene gozdne komplekse posegi v
gozd in gozdni prostor niso dopustni. |
Posege določa pristojni zavod za gozdove.
Ti se izvajajo skladno z zakonodajo s področja gozdarstva ter s
soglasjem pristojnega zavoda za gozdova. |
|
|
|
|
|
123. člen |
|
(podrobni pogoji za posege na območjih
voda) |
|
Na
območju voda, ki se delijo na območja površinskih voda in območja vodne
infrastrukture veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
V
Območja voda |
PNRP |
VC
Celinske vode, ki so namenjene za izvajanje
dejavnosti s področja rabe voda |
VI
Območja vodne infrastrukture, ki so
namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom
kot so pregrade, jezovi, zadrževalniki in podobno |
Členitev PNRP |
VC |
VI |
Dopustni posegi in druge ureditve |
Na območju voda je dopustno:
– gradnja objektov javne infrastrukture,
komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na
javno infrastrukturo,
– gradnja objektov grajenega javnega
dobra,
– izvajati ukrepe, ki se nanašajo na
izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih
voda,
– izvajati ukrepe, ki se nanašajo na
ohranjanje narave,
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda,
ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem
oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust
vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred
utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda
pred onesnaženjem, in
– gradnja objektov, namenjenih obrambi
države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter
izvajanju nalog policije ter drugih objektov in naprav na
podlagi soglasja organa, pristojnega za vode.
Na območju, ki je po namenski rabi
opredeljena kot vodna infrastruktura je dopustna tudi ureditev
objektov za zagotavljanje poplavne varnosti (nasipi,
zadrževalniki ipd.).
Obstoječi objekti in naprave se
rekonstruirajo, adaptirajo in obnavljajo v skladu z določili
zakona, ki ureja upravljanje z vodami, vodnimi in priobalnimi
zemljišči. |
Posebnosti |
Pri posegih v obvodni pas in varovalni pas
vodotokov naj se v čim večji meri ohranja obstoječa vegetacija.
V primeru posega in degradacije prostora naj se prostor ustrezno
sanira, pri tem pa naj se uporabi avtohtona vegetacija.
Pri rekonstrukciji obstoječih objektov na
vodotokih ter gradnji novih dopustnih objektov na območju
varovalnega pasa vodotokov naj se prostor se ohranja značilen
obstoječi stik objekta z odprto krajino. Vidno izpostavljeni
objekti naj se ustrezno ozelenijo.
Na vodotokih, ki imajo naravovarstveni
status, se posege in dejavnosti izvaja v obsegu in na način, da
se zagotavlja ohranjanje morfoloških in hidroloških lastnosti
ter lastnosti, ki vrstam vezanih na vodno in obvodno okolje
zagotavlja ugodne življenjske pogoje. |
|
124. člen |
|
(podrobni pogoji za posege na območjih
na območjih mineralnih surovin) |
|
Posegi na območju namenske rabe LN (površine nadzemnega
pridobivalnega prostora) se na podlagi splošnih določil tega odloka
izvajajo skladno z veljavno zakonodajo in pod pogoji, določenimi v OPPN. |
|
3.4. Posebni prostorski izvedbeni pogoji |
|
3.4.1. Posebni prostorsko izvedbeni
pogoji po enotah urejanja prostora |
|
125. člen |
|
(enote urejanja prostora s posebnimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji) |
|
(1) Posebni pogoji so opredeljeni predvsem za specifična območja s
posameznimi varstvenimi režimi in izhajajo iz usmeritev nosilcev
urejanja prostora ali so povzeti iz okoljskega poročila. |
(2) Za območja oziroma enote urejanja prostora, navedene v prejšnjem
odstavku tega člena so posebni prostorski izvedbeni pogoji določeni v
spodnji tabeli. Posamezna enota urejanja prostora se lahko zaradi
križanja več varstvenih režimov v spodnji tabeli pojavi večkrat. V tem
primeru je potrebno upoštevati vse posebne pogoje, ki veljajo na območju
enote. |
EUP_OPN |
DS02, PO02, PO03, PO04, PO05, PO06,
PO07, PO09, PO10, PO14 – varovalni gozdovi na Golteh
Na območju gozda s posebnim pomenom se
trajno ohranja obstoječa naravna ohranjenost gozda in gozdnega
sestoja. Zaradi zagotavljanja varovalne funkcije gozda ter
ohranjanja naravnih kvalitet prostora posegi v prostor brez
dovoljenja pristojnih zavodov niso dovoljenji. |
DS07 – naravna vrednota Goličnikova
lipa
Za vse posege na območju EUP DS07, je
zaradi prisotnosti naravne vrednote (Goličnikova lipa), potrebno
pridobiti naravovarstvene pogoje in soglasje. |
DS12, DS13
Gradnja novih objektov naj se načrtuje v
odmiku od roba obvodne vegetacije za vsaj eno drevesno višino
odraslega drevesa od gozdnega roba. Posamezna drevesa se v
največji možni meri ohranja in se jih vključi v krajinsko
zasnovo območja. Morebitne zasaditve naj se načrtujejo zgolj z
avtohtonimi rastlinskimi vrstami.
Odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj
se do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema odvajajo v
vodotesne greznice oziroma individualne čistilne naprave. Po
izgradnji javnega kanalizacijskega sistema pa naj se te odvajajo
v javno kanalizacijo. |
DS23
Prisotna obvodna vegetacija se ohranja.
Odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj
se do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema odvajajo v
vodotesne greznice oziroma individualne čistilne naprave. Po
izgradnji javnega kanalizacijskega sistema pa naj se te odvajajo
v javno kanalizacijo. |
DS25, DS26, DS27, DS29, DS32, PO09,
PO10, PO11, PO12, PO13, PO14, PO15, PO16 – vodovarstveno
območje
Na vodovarstvenem območju zaradi varovanja
vodnega vira niso dovoljeni posegi, ki bi ogrožali vodni vir.
Pri gradnjah in ureditvah na vodovarstvenem območju je treba
upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov. Odlaganje
odpadkov na območju je strogo prepovedano. Morebitna divja
odlagališča se odstrani in ustrezno sanira. |
GR 09, NI 09, RS 35, SR 01, SR 02, SR
03, SR 04, SR 11
Na površinah z namensko rabo ZD so dopustni
zgolj objekti skladni predpisom, ki določa pogoje in omejitve za
posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih
zaradi poplav. |
GR10 – kozolec na domačiji Grušovlje 11
Pri posegih v prostor je potrebno
zagotoviti ustrezen odmik od enote kulturne dediščine »Grušovlje
– kozolec na domačiji Grušovlje 11«. |
GR17, NI09, SE13, SR02, VA12, VA13, VA14
– male hidroelektrarne na Grugošoveljski strugi
Pred izvedbo hidroelektrarne je nujna
določitev ekološko sprejemljivega pretoka oziroma odvzema vode
iz Grušoveljske struge. Na območju predvidene za MHE je treba
ohranjati obstoječe biotske in ekološke razmere. S posegom naj
se ohranja se obstoječa širina struge. Poglabljanje naj se ne
izvaja. S posegom je treba ohraniti prehodnost reke za vodne
organizme. Morebitne utrditve brežine struge naj se izvedejo na
naraven način (biotehnični ukrepi). Za ureditev in zasaditev
brežin je treba izdelati krajnski načrt. Brežini naj se zasadi z
avtohtonimi drevesnimi oziroma grmovnimi vrstami oziroma se
prepusti naravnemu zaraščanju.
Odvzem vode iz Savinje na Grušoveljskem
jezu naj se izvaja ob zagotavljanju ekološko sprejemljivega
pretoka v strugi Savinje in pretoka, ki bo omogočal naravno
dinamiko Savinje, ter zagotavljal ugodno stanja kvalifikacijskih
živalskih vrst in habitatnih tipov varovanega območja. |
GR14, HO13, HO17, SE16, SE17, SP07,
SP08, SR02, SR03, SR04, SR08, SR17, SR18, SR20, TR01, TR08,
TR09, TR10, TR11, VA16, ZP05, ZP06, ZP08, ZP09 – območje ob
Savinji
Pri urejanju javne razsvetljave na
naravovarstveno pomembnih območjih se osvetljevanje javnih
površin načrtuje z uporabo takih svetil, ki osvetljujejo talne
površine in ne neba oziroma širše okolice. Uporabljajo naj se
svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru. V drugem delu
noči naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz
varnostnih razlogov to dopustno.
Odpadne vode iz obstoječih in novozgrajenih
objektov naj se do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema
odvajajo v vodotesne greznice oziroma individualne čistilne
naprave. Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema pa naj se
te odvajajo v javno kanalizacijo.
Gradbene odpadke in odvečni izkopni
material naj se deponira na za to urejenem odlagališču izven
varovanih območij ter izven varovalnega pasa vodotoka. |
HO10, HO19
Znotraj EUP se na naravovarstveno pomembnem
območju ter pri posegu v vodotok izvajajo le dejavnosti, ki bodo
ohranjale prisotni habitatni tip HT 91L0 v ugodnem stanju. |
NI02, SR03, SR04, SR05, SR06 – območje
naselja Nizka
Krčitev gozda naj se ne izvaja in v gozdni
rob ne posega. Gradnja novih objektov in druge ureditve naj se
načrtujejo oddaljene za vsaj eno drevesno višino odraslega
drevesa od gozdnega roba.
Gradbene odpadke in odvečni izkopni
material naj se deponira na za to urejenem odlagališču izven
varovanih območij ter izven varovalnega pasa vodotoka.
Ureditev okolice načrtovanih objektov naj
se izvedejo brez uporabe škarp, teras, ograj in drugih objektov
za premoščanje višinskih razlik. Prehodi v okoliški teren naj
bodo mehki in zatravljeni. Uporabijo naj se avtohtone vrste
drevja, grmovnic in trav. Posamezna drevesa se v največji možni
meri ohranja in se jih vključi v krajinsko zasnovo območja ter
se jih zaščiti pred poškodbami.
Odpadne vode iz obstoječih in novozgrajenih
objektov naj se do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema
odvajajo v vodotesne greznice oziroma individualne čistilne
naprave. Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema pa naj se
te odvajajo v javno kanalizacijo.
Pri urejanju javne razsvetljave na
naravovarstveno pomembnih območjih se osvetljevanje javnih
površin načrtuje z uporabo takih svetil, ki osvetljujejo talne
površine in ne neba oziroma širše okolice. Uporabljajo naj se
svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru. V drugem delu
noči naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz
varnostnih razlogov to dopustno. |
NI05
V enoti se na območju parcele 265/2, k.o.
Spodnja Rečica, dopusti ureditev motela. |
NI09 – kulturna dediščina Nizka – žaga
pri Felicijani
Na območju spomenika se ohranja zunanjost
stavbe, oprema, fasada in streha v izvorni materialni pojavnosti
in barvni skladnosti. |
NI10 – kulturna dediščina Nizka – žaga
pri Felicijani
Pri posegih v prostor je potrebno
zagotoviti ustrezen odmik od enote kulturne dediščine »Nizka –
Žaga pri Felicijani«. |
PO01 – območja razpršene poselitve in
razpršene gradnje na območju krajinskega parka Golte
Na območjih, ki so po namenski rabi
opredeljena kot razpršena poselitev in razpršena gradnja se, v
skladu s predpisom, ki ureja zavarovano območje KP Golte, ne
gradi novih objektov. Dozidave in nadzidave obstoječih objektov
se ne izvajajo, možna je rekonstrukcija legalno zgrajenih
objektov v okviru obstoječih gabaritov. Posegi na območju se
izvajajo na način, ki bo zagotavljal ohranjanje lastnosti
varovanega območja in naravne vrednote ter omogočal pogoje za
njihov nadaljnji obstoj. Za vse obstoječe objekte je v sklopu
urejanja sanitarij obvezno ustrezno odvajanje in čiščenje
komunalnih odpadnih voda. V primeru odkritja novih podzemeljskih
geomorfoloških naravnih vrednot (jame) med izkopom, je treba
ravnati v skladu z določili predpisa o ohranjanju narave.
Območje najdbe je treba zaščititi pred uničenjem ali
poškodovanjem ter o najdbi čim prej obvestiti pristojni organ. |
PO43 – Grad Rudenek
Posegi na območju EUP PO43 so dopustni ob
predhodni izdelavi konservatorskega načrta in opravljenih
predhodnih arheoloških raziskavah. |
PO57 – arheološko najdišče Šentjanž pri
Mozirju
Posegi na območju EUP PO57 so dopustni ob
opravljenih predhodnih arheoloških raziskavah. |
RS01 – Rečica ob Savinji – cerkev sv.
Kancijana in
SE08 – Šentjanž pri Mozirju – cerkev sv.
Janeza Krstnika
Pri rekonstrukciji, vzdrževanju cerkve se
dela prilagodijo življenjskemu ciklusu netopirjev. V kolikor je
ugotovljeno, da se na podstrehah posameznega objekta zbirajo
breje in doječe samice netopirjev s svojimi mladiči, naj se
obnova ne izvaja v času od konca aprila do začetka septembra.
Pri obnovi stavb, v katerih se nahajajo netopirji, naj se
ohranjajo strukture, ki zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na
lokaciji (preletne odprtine, notranje strukture). Posegi na
objektu se izvajajo le v soglasju pristojnega zavoda za kulturno
dediščino. Morebitno urejanje okolice cerkva se prilagodi tako,
da se ohranja drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd. |
RS42, VA15 – vodotoki
Posegi v vegetacijo ob potoku niso
dovoljeni. |
SE09 – Arheološko najdišče Sv. Janez
Na območju arheološkega najdišča Sv. Janez
znotraj enote urejanja, na katerih prostora ni dopustno oranje. |
SE10 – Šentjanž pri Mozirju – zaselek
Pri posegih v prostor je potrebno
upoštevati urbanistično zasnovo zaselka, tradicionalno
arhitekturo ter predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje. |
SE18 – športno rekreacijsko območje
Šentjanž
Na območju enote urejanja prostora SE18 je
dopustna izvedba in ureditev gasilskega poligona z
spremljajočimi enostavnimi, nezahtevnimi in manj zahtevnimi
objekti, kot so:
– nadstrešnice, lope, ute in drugi podobni
objekti za shranjevanje športne in druge opreme
– drugi enostavni, nezahtevni objekti in
manj zahtevni objekti v funkciji osnovnega namena območja.
Znotraj meje območja Natura 2000, kjer je
prisotna gozdna vegetacija, se v gozd oziroma gozdni rob ne
posega. V primeru, da posega ni možno izvesti brez posega v
gozdno vegetacijo se po končanem posegu prostor ustrezno sanira.
Pri sanaciji se uporablja avtohtona vegetacija. Obstoječe drevje
naj se v čim večji meri ohranja in vključi v krajinsko zasnovo
območja.
Obstoječe in nove športne in igralne
površine naj bodo omejene le na obstoječe travnate površine in
oddaljene za vsaj eno drevesno višino od gozdnega roba. Športne
površine naj bodo v čim večji meri travnate, z minimalnim
deležem uporabe umetnih mas in betona. Ureditve okolice športnih
objektov in površin naj se izvedejo brez uporabe betonskih
škarpnikov, monolitnih betonskih in kamnitih škarp. Brežine naj
se utrdijo z zasaditvijo avtohtonih vrst trav, popenjavk,
grmovnic in drevja. Športne površine naj bodo neosvetljene.
Območja urejanja naj se ne ograjuje. V primeru ograjevanja
posameznih športnih igrišč in igralnih površin naj imajo ograje
čim bolj naraven izgled (les, pletene vrvi).
Na debla, korenine in veje dreves naj se ne
obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila
…). Na območju naj se ne uporablja mineralnih gnojil, herbicidov
in pesticidov. Za vzdrževanje zelenih površina naj se ne
uporablja namakalnih naprav.
Pri urejanju javne razsvetljave na
naravovarstveno pomembnih območjih se osvetljevanje javnih
površin načrtuje z uporabo takih svetil, ki osvetljujejo talne
površine in ne neba oziroma širše okolice. Uporabljajo naj se
svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru. V drugem delu
noči naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz
varnostnih razlogov to dopustno.
Električni in drugi vodi naj se izvedejo
podzemno. |
SR10 – Briničev mlin (območje namenske
rabe IK)
Dopustno je opravljanje predelovalnih
dejavnosti (mlinarstvo, proizvodnja škroba in škrobnih izdelkov,
proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin) in trgovskih
dejavnosti (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili).
Dopustne so naslednje vrste objektov glede
na namen: trgovske stavbe; industrijske stavbe; rezervoarji,
silosi in skladišča, od tega samo žitni silosi in pokrite
skladiščne površine; lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi,
lokalni (distribucijski).Izmed nezahtevnih in enostavnih
objektov, so dopuščeni naslednji: majhna stavba, majhna stavba
kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni objekt v javni rabi,
ograja, podporni zid, mala komunalna čistilna naprava,
nepretočna greznica, rezervoar, priključek na objekte
gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
samostojno parkirišče, vodno zajetje in objekti za akumulacijo
vode in namakanje, objekt za oglaševanje, objekti za kmetijske
proizvode in dopolnilno dejavnost, pomožni komunalni objekt,
pomožno objekt namenjen obrambi in varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov.
Dopustne so novogradnje, odstranitve
objektov, rekonstrukcije objektov, spremembe namembnosti v
okviru dovoljenih vrst objektov in dejavnosti, vzdrževanje
objekta.
Bruto tlorisna površina načrtovanega
objekta mlina je do 400 m2, višina objekta od
obstoječega terena je do 23 m. Bruto tlorisna površina ostalih
objektov na območju je do 250 m2, z višino do 13 m
nad koto obstoječega terena. Nadstrešnice na območju naj bodo
velikosti do 250 m2, njihova višina pa do 11 m od
kote obstoječega terena. Skupna bruto tlorisna površina za
silose je do 1000 m2, njihova višina pa naj ne
presega 23 m od kote obstoječega terena.
Oblikovanje fasad na obeh gospodarskih
objektih naj bo sodobno in enostavno. Fasade naj bodo
horizontalno ali vertikalno členjene, uporabijo naj se naravni
materiali in nevpadljive barve.
V sklopu gospodarskih objektov ali kot
samostojna objekta za potrebe primarne dejavnosti se omogoči
izvedba kotlovnice na lesno biomaso s soproizvodnjo električne
energije in sušilnice za žito.
V sklopu območja se uredijo manipulativne
poti za normalno funkcioniranje objekta ustrezne širine. V
sklopu kompleksa se načrtuje primerno število parkirnih mest za
osebna vozila. V sklopu manipulativne poti se ob silosih v
cestišču omogoči vgradnja vsipnega jaška in tehtnice za tovorna
vozila. Vse prometne površine znotraj kompleksa naj bodo v
asfaltni izvedbi.
Proizvodnemu kompleksu naj se določi ena
parcela, znotraj katere se načrtuje vse ureditve za izvajanje
dejavnosti.
Območje naj se v prometno omrežje poveže s
priključkom na regionalno cesto v vzhodnem delu območja. Vsi
novi objekti se na infrastrukturna omrežja priključijo po
pogojih upravljavca.
Okolica kompleksa mlina se zasadi in
zazeleni, da se prepreči vidna izpostavljenost objektov,
predvsem s smeri regionalne ceste R1-1248 Radmirje–Mozirje. |
SP03 – športno igrišče v Spodnjem
Pobrežju
Na parceli številka 147/14, k.o. Zgornje
Pobrežje je v izmeri cca 40 x 30 m urejeno (asfaltirano in
ograjeno) športno igrišče. Dopustna je ureditev parkirišč
neposredno ob obstoječi dostopni cesti. Parkirišče naj bo od
gozdnega roba oddaljeno vsaj za eno višino odraslega drevesa. V
gozdni rob naj se ne posega. Obstoječe drevje in travnate
površine naj se v čim večji meri ohrani in vključi v ureditveno
zasnovo parkirišča. Prehod med urejenimi površinami in naravnim
okoljem naj bo čim manj opazen. Krčitev gozda naj se ne izvaja.
Gozdni rob se ustrezno vzdržuje. V gozdu naj se izvajajo le
sanacijski ukrepi oziroma se posamezno drevo odstrani, kadar le
to ogroža varnost ljudi.
Na deblo, korenine in veje dreves naj se ne
obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila,
table, žične vode, zvočnike, svetila ...). Na območje se ne
vnaša netipična urbana oprema: plastični in mavčni odlitki,
betonski elementi, kamini, svetilke, škarpniki, ograje raznih
oblik in materialov, vodnjaki in vodometi, cvetlične posode
ipd.
Obstoječe drevje na zemljišču naj se v čim
večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja. Pri
izvedbi del naj se posamezna drevesa zaščiti pred poškodbami.
Urejene pohodne in vozne površine naj bodo izdelane iz naravnih
materialov (avtohtoni pesek, sekanci, les …). Asfaltiranje,
betoniranje ali uporaba drugih ne naravnih materialov za
utrjevanje površin, se ne izvaja. Prehodi med urejenimi in
naravnimi površinami pa naj ne bo omejeni z bankinami in
robniki, tako da se preko teh zemljišč travni ruši omogoča
razrast.
Na območju se ne izvaja javnih prireditev,
množičnih in hrupnih dogodkov. Na območju se ne ureja kurišč
vseh oblik in gradi drugih nezahtevnih in enostavnih objektov.
Osvetljevanje zunanjih površin na območju naj se ne izvaja. |
SP07 – kamp Savinja
Na območju kmetijskih zemljišč je dopustna
ureditev kampa za šotore. Posegi in dejavnosti se izvajajo v
skladu s predpisom, ki ureja pogoje in omejitve za izvajanje
dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi
poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Na
območju stavbnega zemljišča v enoti urejanja prostora je
dopustno izvajanje vseh dejavnosti in gradnja objektov za
potrebe kampa.
Območje naj se uredi na način, da je do
prostora za kampiranje/šotorjenje možno dostopati le z ene
strani. Dopustna je ureditev parkirišča v neposredni bližini
objekta. Parkirišče naj bo od gozdnega roba oddaljeno vsaj za
eno višino odraslega drevesa. V gozdni rob naj se ne posega.
Obstoječe drevje in travnate površine naj se v čim večji meri
ohrani in vključi v ureditveno zasnovo parkirišča. Prehod med
urejenimi površinami in naravnim okoljem naj bo čim manj opazen.
Krčitev gozda naj se ne izvaja. Gozdni rob se ustrezno vzdržuje.
V gozdu naj se izvajajo le sanacijski ukrepi oziroma se
posamezno drevo odstrani, kadar le to ogroža varnost ljudi.
Na deblo, korenine in veje dreves naj se ne
obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila,
table, žične vode, zvočnike, svetila ...). Na območje se ne
vnaša netipična urbana oprema: plastični in mavčni odlitki,
betonski elementi, kamini, svetilke, škarpniki, ograje raznih
oblik in materialov, vodnjaki in vodometi, cvetlične posode
ipd.
Obstoječe drevje na zemljišču naj se v čim
večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja. Pri
izvedbi del naj se posamezna drevesa zaščiti pred poškodbami.
Ohranja se osnovne reliefne značilnosti površja, prehodi v
okoliški teren naj bodo mehkih oblik. Ureditve naj se izvedejo
brez uporabe betonskih škarpnikov, monolitnih betonskih in
kamnitih škarp. Višinske premostitve se izvedejo v obliki
zatravljenih brežin, prehodi v okoliški teren naj bodo postopni,
brez ustvarjenih ostrih barier. Urejene pohodne in vozne
površine naj bodo izdelane iz naravnih materialov (avtohtoni
pesek, sekanci, les …). Asfaltiranje, betoniranje ali uporaba
drugih ne naravnih materialov za utrjevanje površin, se ne
izvaja. Prehodi med urejenimi in naravnimi površinami pa naj ne
bo omejeni z bankinami in robniki, tako da se preko teh zemljišč
travni ruši omogoča razrast.
Območje šotorjenja naj se prostorsko omeji
z ograjo po zgledu lesenih pašnih ograj in plotov na bližnjih
zemljiščih. Ograja naj bo izvedena na način, da bo omogočen
prehod prostoživečih vrst.
Na območju se ne izvaja javnih prireditev,
množičnih in hrupnih dogodkov. Na območju se ne ureja kurišč
vseh oblik in gradi drugih nezahtevnih in enostavnih objektov.
Osvetljevanje na območju naj bodo omejeno le na bližnjo okolica
objekta. Osvetljevanje naj se uredi tako, da je z ustreznimi
tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom in
časovno omejena. Ostale kamp površine naj bodo neosvetljene.
Obratovalni čas za šotorjenje naj bo omejen
na čas od 1. junija do 30. avgusta. Po končanem obratovanju je
potrebno z območja odstraniti vso opremo, ki ni vgrajena v tla
oziroma je bila prinesena na območje šotorjenja ter se izvede
sanacija poškodovanega drevja, grmovja in travne ruše. |
TR01, TR02, TR03 – cesta Spodnja
Rečica–Trnovec
Zagotoviti je potrebno vse okoljevarstvene
ukrepe za preprečevanje kakršnegakoli onesnaževanja (med in po
gradnji). Brežine ob premostitvi se ponovno ozeleni z avtohtono
vegetacijo oziroma prepusti naravnemu razvoju. Območje nasipa
oziroma useke tik ob naselju Trnovec se ustrezno uredi in ob
koncu del primerno zatravi in zasadi z avtohtono vegetacijo.
Obsežnejša dela, povezana s povečanim hrupom se izvajajo izven
gnezditvenega obdobja večine vrst ptic (gnezditveno obdobje je
med marcem in avgustom). Ograjevanje cestišča ni dopustno zaradi
prisotnosti poplavnih voda. Ureditev predvidenih jezbic na levi
strani Savinje naj bo urejena na način da prispeva k izboljšanju
ekoloških razmer za ribe. Skrivališča naj bodo grajena na način,
da so dovolj velika, da imajo stalno vodo in da prihaja do
stalnega odplavljanja plavin pred vhodom v skrivališča. Uredi se
odvajanje meteorne vode s cestišča v meteorno kanalizacijo in
prepreči stekanje v vodotok. Ureditev in uporaba javne
razsvetljave za razsvetljevanje vozišča in mostu ni dopustno.
Cestni režim mora biti prilagojen prisotnim živalim v prostoru
(divjad, dvoživke ...); za divjad in dvoživke se postavi
opozorilno cestno oznako za prisotnost. Po končani izgradnji
ceste se ugotovi, ali preko nove ceste prehajajo dvoživke med
spomladanskimi selitvami na mrestišča. V kolikor se izkaže, da
na območju ceste dvoživke prehajajo, je potrebno izdelati
študijo z ukrepi za prehajanje (ograjevanje in prehodi niso
možni zaradi prisotnosti poplavnih voda). Izdela se krajinski
načrt zasaditev. Površine, ki bodo po zaključku gradnje na novo
zasajene, je treba v naslednjih letih negovati na način, da se
posajene sadike drevesne in grmovne vegetacije zaščiti pred
bujno zeliščno vegetacijo ter prepreči širjenje in razvoj
tujerodnih vrst. |
VA07 – spomenik Gomilno grobišče
Praznikove gomile
Na območju spomenika Gomilno
grobišče-Praznikove gomile gradnja novih objektov ni dopustna.
Na območju spomenika Gomilno
grobišče-Praznikove gomile znotraj enote urejanja prostora ni
dopustno oranje. |
VA10, VA11, VA17, VA26 – naselje
Varpolje
Najbolj izpostavljen del strehe (napušč)
novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov je lahko brez
izdelane podrobnejše utemeljitve zaradi zmanjšanega odmika v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, zaradi tipike
obstoječe pozidave v naselju, od meje sosednjih parcel odmaknjen
najmanj 3 m. |
VA14 – kulturna dediščina Varpolje –
kozolec na domačiji Varpolje 19
Pri posegih v prostor je potrebno
zagotoviti ustrezen odmik od enote kulturne dediščine »Varpolje
– kozolec na domačiji Varpolje 19«. |
VA24, VA25 – športni center Varpolje
V gozdni rob naj se ne posega. Obstoječe
drevje naj se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko
zasnovo območja. Morebitne zasaditve naj se načrtujejo zgolj z
avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Ohranja naj se gozdni rob na
način, da se preprečuje dostop motornim vozilom in kolesom
gozdni in obrežni pas ob Savinji. Na območju naj se ne postavlja
novih trajnih niti začasnih objektov.
Obstoječe in nove športne in igralne
površine naj bodo omejene le na obstoječe travnate površine in
oddaljene za vsaj eno drevesno višino od samega gozdnega roba.
Športne površine naj bodo v čim večji meri travnate. Delež
površin prekritih z betonom in umetnimi masami naj bo minimalen.
Za ureditev zelenih površin naj se uporabijo avtohtone vrste
trav, grmovnic in drevja. Pri zasaditvi naj se upošteva naravni
izgled in ne linijska parkovna zasaditev.
Ureditve okolice objektov in športnih
površin naj se izvedejo brez uporabe betonskih škarpnikov,
monolitnih betonskih in kamnitih škarp. Brežina naj se utrdi z
zasaditvijo avtohtonih vrst trav, popenjavk, grmovnic in drevja.
Poti (sprehajalne, kolesarske) naj bodo narejene iz naravnih
materialov (avtohtoni pesek, sekanci, les …). Nove prometne poti
in parkirišča naj se uredijo z naravnimi materiali (avtohtoni
pesek) tako, da se omogoči zadostna vodoprepustnost tal.
Asfaltiranje in betoniranje poti na samem območju naj se ne
izvaja. Območja urejanja naj se ne ograjuje. V primeru
ograjevanja posameznih športnih in igralnih površin naj imajo
ograje čim bolj naraven izgled (les, pletene vrvi).
Osvetljena naj bo le okolica objektov.
Osvetljevanje naj se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi
rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom in časovno
omejena. Uporabljajo naj se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v
UV spektru. V drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno
število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno. Športne
površine naj bodo neosvetljene.
V gozdu naj se izvajajo le sanacijski
ukrepi oziroma posamezno drevo se odstrani, kadar le to ogroža
varnost ljudi. Na deblo, korenine in veje dreves naj se ne
obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila,
table, žične vode ...). Odlaganje kakršnega koli materiala izven
območja urejanja naj se ne izvaja oziroma odpadke, odvečni
izkopni material in gradbene odpadke se deponira na zato
urejenem odlagališču.
Na območju naj se ne uporablja mineralnih
gnojil, herbicidov in pesticidov. Za vzdrževanje zelenih površin
naj se ne uporablja namakalnih naprav.
Turistične, rekreacijske in športne
dejavnosti, ki so množične, povzročajo hrup, zato se naj le te
izvajajo le na opredeljenih športnih površinah.
Električni ali drugi vodi naj se izvedejo
podzemno.
Odpadne vode iz obstoječih in novozgrajenih
objektov naj se do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema
odvajajo v vodotesne greznice oziroma individualne čistilne
naprave. Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema pa naj se
te odvajajo v javno kanalizacijo. |
|
3.4.2 Območja, za katera je
predvidena izdelava OPPN in usmeritve za izdelavo OPPN |
|
126. člen |
|
(območja EUP, za katere je predvidena
izdelava OPPN) |
|
(1) Na območjih predvidenih OPPN je do njihovega sprejema dopustno
vzdrževanje in odstranjevanje obstoječih objektov oziroma
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih legalno zgrajenih
objektov, gradnja novega objekta na mestu obstoječega objekta, ki mora
biti enake namembnosti ter zgrajen v enakih gabaritih. Gradnja novega
objekta je dopustna tudi v primerih, ko gre za razvoj obstoječe
dejavnosti, vendar nova stavba ne sme biti večja od 150 m2.
Dopustne so tudi spremembe namembnosti objektov ter gradnja enostavnih
in nezahtevnih objektov, pod pogoji določenimi v skupnih in podrobnih
prostorskih izvedbenih pogojih. |
(2) Na območju Občine Rečica ob Savinji je predvidena izdelava
naslednjih OPPN: |
Oznaka OPPN |
Ime OPPN |
Oznaka EUP |
OPPN01 |
Tišlerjev pruh |
PO19, PO20 |
OPPN03 |
Športno letališče Zgornje Pobrežje |
ZP13, ZP14, ZP15, ZP18 |
OPPN05 |
Varpolje zahod |
VA27 |
OPPN08 |
Kamp Menina |
VA22, VA23 |
(3) OPPN se lahko izdela za vse EUP navedene v zgornji tabeli ali za
posamezne dele EUP, pod pogojem, da OPPN predstavlja prostorsko
zaključeno celoto. V tem primeru mora biti za celotno območje OPPN
predhodno izdelana strokovna podlaga, ki celovito rešuje prometno in
komunalno infrastrukturo. |
(4) Pri izdelavi OPPN je treba upoštevati tudi splošne prostorske
izvedbene pogoje tega odloka, ki se nanašajo na varstvene režime. |
(5) OPPN je dopustno izdelati tudi na območjih, kjer s tem odlokom
izdelava OPPN ni posebej določena. OPPN se lahko npr. izdela v primerih,
kadar: |
– se
za območje ali manjše območje znotraj posamezne EUP izkaže investicijski
ali širši javni interes in ta ni v nasprotju s strateškim delom tega
prostorskega akta, |
– so
prostorske ureditve potrebne zaradi posledic naravnih in drugih nesreč, |
– je
na obstoječih parcelah objektov treba izvesti določene
kmetijsko-inženirske posege in kadar ni možno zagotoviti dostopov do
parcel objektov ali pa obstoječe lastništvo parcel objektov onemogoča
gradnjo prometne ali komunalne infrastrukture ipd.. |
(6) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se meja OPPN določi v
postopku izdelave OPPN. |
(7) Z OPPN-jem se namenska raba prostora lahko spreminja v skladu z
veljavnim predpisom. |
|
127. člen |
|
(usmeritve za izdelavo OPPN) |
|
(1) OPPN1, Tišlerjev pruh: |
Podrobni prostori načrt se izdela za predvideno širitev in sanacijo
kamnoloma s katero se opredeli predvsem končna raba in zasaditev območja
po končnem izkopu materiala. Pri izdelavi OPPN se poleg sanacije z
zasaditvijo poiščejo alternative za morebitno drugačno rabo kamnoloma. |
Za
varovanje bivalnega okolja ter ohranjanje krajinske slike se širitev
obstoječega kamnoloma izvaja na način, da s širitvijo ne bo prizadeto
bivalno okolje oziroma objekti, ki se nahajajo v neposredni bližini
kamnoloma. |
Deli
kamnoloma, kjer je eksploatacija zaključena se ustrezno sanirajo.
Sanacija se izvede na podlagi izdelanega krajinskega načrta. Pri
sanaciji se uporabljajo avtohtona vegetacija. Deli kamnoloma na katerih
so se zaradi opustitve dejavnosti razvili novi habitati se v procesu
sanacije ohranjajo in pripuščajo naravni sukcesiji. |
(2) OPPN2, Rečica ob Savinji: |
Pri
izdelavi OPPN za staro trško jedro Rečica ob Savinji se upošteva
varstveni režim za kulturni spomenik z vplivnim območjem Rečica ob
Savinji-Staro trško jedro. Na območju naselbinskega spomenika se
varujejo morfološka zasnova in parcelacija naselja, javni prostori in
njihova oprema, ulične fasade in strehe v njihovi materialni pojavnosti
in barvni skladnosti, gabariti, meje in silhueta naselja. Na vplivnem
območju se ohranja prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost
dediščine in posege izvaja na način, da nimajo negativnih posledic na
kulturno dediščino. Upošteva se tudi varstvene režime za posamezne enote
dediščine znotraj območja OPPN. Na območjih, ki so glede na karto
razredov poplavne in erozijske nevarnosti evidentirana kot poplavna
območja, je potrebno upoštevati določila predpisa, ki določa pogoje in
omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih,
ogroženih zaradi poplav. |
(3) OPPN3, Športno letališče Zgornje Pobrežje: |
Načrtuje se ureditev športnega letališča – vzletišča Pobrežje v naselju
Zgornje Pobrežje. Predvideno je podaljšanje obstoječe
vzletno-pristajalne steze, ki se ohranja v travnati obliki na kmetijskih
zemljiščih. Na območju površin z namensko rabo BC, območja športnih
centrov, se načrtuje gradnja hangarja, za potrebe skladiščenja in
vzdrževanja letal, hrambo opreme ter ureditve letalskega muzeja. V
sklopu območja je ob hangarju dopustna tudi umestitev turističnih
kapacitet za prenočitev ter objektov z gostinsko ponudbo. Na območju z
namensko rabo BT se omogoči ureditev hotela oziroma druga oblika
prenočitvenih kapacitet. V sklopu območja OPPN je na površinah z
namensko rabo IG predvidena sanacija obstoječega obrata za lesarsko
dejavnost. |
Zaradi zmanjševanja vidne izpostavljenosti območja se ob vodni površini
v smeri vzhod-zahod priporoča vzpostavitev zelenega pasu, ki bo omejil
pogled na območje in objekte s smeri severa. |
Ob
podaljšanju letališke steze je potrebno prestaviti obstoječo tangirano
poljsko pot oziroma gozdno cesto na odseku 104043 Zgornje
Pobrežje–Globovšek. Prestavitev gozdne ceste mora biti izvedena skladno
s predpisi, ki urejajo gradnjo gozdnih prometnic. Po prestavitvi mora
biti primerno izveden priključek na lokalno cesto. |
(4) OPPN5, Varpolje zahod: |
Pri
zasnovi posegov naj se predvidno ustrezni posegi za zaščito pred
poplavami. |
(5) OPPN8, Kamp Menina: |
Do
sprejema predvidenega OPPN je dopustno vzdrževanje, odstranjevanje in
rekonstrukcija obstoječih legalno zgrajenih objektov, gradnja novega
objekta na mestu obstoječega objekta, ki mora biti enake namembnosti ter
zgrajen v enakih gabaritih. Dozidave in nadzidave niso dovoljene. |
Odpadne (komunalne odpadne in padavinske) vode naj se odvajajo v javni
kanalizacijski sistem. |
Dodatni posegi na habitatni tip HT 91L0 izven ureditvenega območja kampa
ni dovoljeno. Na območju kampa naj se v največji možni meri ohranja
obstoječa vegetacija. V kolikor se načrtujejo zasaditve naj se te
izvedejo zgolj z avtohtonimi vrstami. |
Poti
(sprehajalne, kolesarske) naj bodo narejene iz naravnih materialov
(avtohtoni pesek, sekanci, les …). Nove prometne poti in parkirišča naj
se uredijo z naravnimi materiali (avtohtoni pesek) tako, da se omogoči
zadostna vodoprepustnost tal. Za urejanje struge naj se uporabi tehnika
avtohtone kašte. Mrtvice na območju se ne regulira ali vanjo posega. |
Pri
urejanju javne razsvetljave naj se osvetljevanje javnih površin načrtuje
z uporabo takih svetil, ki osvetljujejo talne površine in ne neba
oziroma širše okolice. Uporabljajo naj se svetila, ki ne oddajajo
svetlobe v UV spektru. V drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno
število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno. |
Območje je namenjeno kampiranju, zato ni dopustno načrtovanje novih
trajnih objektov za bivanje (npr. bungalovi, apartmaji ...), servisnih
objektov in objektov za šport in rekreacijo. |
Na
območjih, ki so glede na karto razredov poplavne in erozijske nevarnosti
evidentirana kot poplavna območja, je potrebno upoštevati določila
predpisa, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje
dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. |
|
128. člen |
|
(območja EUP, kjer veljajo obstoječi
prostorski izvedbeni akti) |
|
Na
območju Občine Rečica ob Savinji je v Odlok o Občinskem podrobnem
prostorskem načrtu Rečica ob Savinji, ki zajema območja oziroma dele
območij naslednjih EUP: RS01, RS02, RS04, RS09, RS13, RS14, RS15, RS16,
RS17, RS19, RS21, RS22, RS23, RS25, RS26, RS35, RS37 |
|
129. člen |
|
(variantne rešitve in
urbanistično-arhitekturni natečaj) |
|
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z
izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela en ali
več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna
njihova medsebojna primerjava. |
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo
tudi z javnim natečajem. |
|
IV. POSEBNE DOLOČBE |
|
130. člen |
|
(odstopanja od prostorskih izvedbenih
pogojev) |
|
Pri
dozidavah in rekonstrukcijah obstoječih legalno zgrajenih objektov, ki
niso izvedeni v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji, določenimi s
tem odlokom, so dopustna odstopanja od oblikovnih pogojev. Oblikovanje
se pri dozidavah in rekonstrukcijah v tem primeru prilagodi obstoječemu
legalno zgrajenemu objektu. |
|
131. člen |
|
(nedovoljena gradnja) |
|
(1) Za objekte, ki so nedovoljena gradnja in so bili zgrajeni pred
uveljavitvijo tega odloka, je do odstranitve ali pridobitve gradbenega
dovoljenja (če je to možno pod pogoji tega odloka) dopustno odstraniti
in redno vzdrževati z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje. |
(2) Če se v postopku projektiranja in določanja sanacijskih ukrepov
ugotovi, da bi bila nujna izvedba obsežnih konstrukcijskih sprememb, ki
bi bile nesorazmerne glede na relativno majhno odstopanje od določenih
PIP za tlorisne gabarite in pogoje glede razmerja stranic, so dopustne
tolerance do 40 %. Prav tako so dopustna odstopanja glede določenega
faktorja zazidanosti (dopustno je povečanje za največ 40 %). |
(3) Pri legalizaciji obstoječih stavb se dostop zagotavlja preko
obstoječih, urejenih dovoznih poti ne glede na določeno namensko rabo
prostora. |
|
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
132. člen |
|
(prenehanje veljavnosti planskih in
prostorskih izvedbenih aktov) |
|
Z
dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski akti
na območju Občine Rečica ob Savinji: |
– Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Mozirje za
obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjen 1989 (Uradni list RS,
št. 19/90, 51/92), |
– Odlok o prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine
Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, usklajen 1989 (Uradni list
RS, št. 51/92) |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986–2000, dopolnjenega leta
1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje
1986–1990, usklajenega leta 1989 za območje Občine Mozirje (Uradno
glasilo ZSO, št. 8/2000). |
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za dele naselij Mozirje,
Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno in Gornji Grad (Uradni list RS,
št. 66/93, 82/12). |
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine
Mozirje (Uradno glasilo Zgornje Savinjskih občin, št. 3/96, 1/2001,
17/2013, 25/2014). |
|
133. člen |
|
(zaključevanje že začetih postopkov) |
|
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred
uveljavitvijo tega odloka se končajo po določbah izvedbenih aktov
občine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. |
|
134. člen |
|
(veljavnost odloka) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«. |
|
POSEBNA DOLOČBA |
|
4. člen |
|
(hramba) |
|
SD
OPN 1 so izdelane v digitalni obliki in treh (3) tiskanih izvodih.
Hranijo se na sedežu Občine Rečica ob Savinji, kjer so tudi na vpogled. |
|
NADZOR |
|
5. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad SD OPN 1 izvajajo pristojna ministrstva. |
|
KONČNA DOLOČBA |
|
6. člen |
|
(veljavnost) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 007-0001/2019-5 |
Rečica ob Savinji, dne
15. novembra 2019 |
|
Županja |
Občine Rečica ob Savinji |
Ana Rebernik |