|
Na podlagi 82. člena
zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), 17. člena
zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) ter
21. člena
statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 27/95) je Občinski svet
občine Mislinja na 6. redni seji dne 19. 5. 1999 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o javnih prometnih površinah in o ureditvi cestnega prometa v Občini
Mislinja |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta odlok opredeljuje, ureja upravljanje, gradnjo,
vzdrževanje, varstvo, nadzor in uporabo javnih prometnih površin ter
določa cestno prometno ureditev. |
|
|
2. člen |
|
|
Javne prometne površine so po tem odloku občinske ceste,
odstavne površine, parkirišča ter površine za pešce. |
|
|
3. člen |
|
|
Občinske ceste so kategorizirane na lokalne ceste, javne
poti in javne poti za kolesarje. Lokalne ceste so ceste med naselji in
ceste v naselju z uvedenim uličnim sistemom. |
|
|
4. člen |
|
|
Občinske ceste določi in kategorizira občinski svet po
predhodni strokovni uskladitvi z Direkcijo RS za ceste po postopku,
določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest. Občinski
svet praviloma enkrat letno odloča tudi o spremembah kategorizacije
občinskih cest. |
|
|
5. člen |
|
|
Javne prometne površine, ki so v lasti občine, so javno
dobro in so izven pravnega prometa. Na teh površinah so dovoljene
služnosti za potrebe infrastrukturnih napeljav, vendar v obsegu, ki
bistveno ne posegajo v namembnost površin, in pod pogoji, ki jih določi
občina. Pogoji služnosti kakor tudi odškodnina za služnost se določi v
pogodbi o služnosti. |
|
|
6. člen |
|
|
Prometne površine, katerih ni lastnik občina, lahko
lastnik predlaga občini njihov prenos med javne prometne površine.
Prenos se lahko opravi, če površina izpolnjuje pogoje občinskih meril za
javne prometne površine. O prenosu odloči občinski svet. |
|
|
7. člen |
|
|
Merila, po katerih občinski svet odloča o prenosu površin
med javne prometne površine, so zlasti: |
|
|
– izkaz upravičene potrebe, da površina postane javno
dobro; |
|
|
– brezplačen prenos zemljišča; |
|
|
– ustrezna velikost površine (pri občinskih cestah
minimalna širina: |
|
|
· lokalne ceste 5 m + 2 x 0,5 m bankine, |
|
|
· javne poti 4 m + 2 x 0,5 m bankine, |
|
|
– urejeno odvodnjavanje; |
|
|
– ustrezna utrjenost površine; |
|
|
– ostali tehnični kriteriji (nakloni, varovalni pas itd.). |
|
|
II. UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE JAVNIH PROMETNIH POVRŠIN |
|
|
8. člen |
|
|
Z javnimi prometnimi površinami upravlja občina sama,
lahko pa tudi za to v celoti ali delno pooblasti drugo pravno osebo. |
|
|
9. člen |
|
|
Občina ali od nje pooblaščena druga pravna oseba v zvezi z
javnimi prometnimi površinami opravlja: upravljalske,
strokovno-tehnične, planske, razvojne, organizacijske in druge naloge za
vzdrževanje, varstvo, posodobitve in graditve javnih prometnih površin v
občini. |
|
|
10. člen |
|
|
Vzdrževanje javnih prometnih površin je obvezna občinska
javna služba, ki obsega redno vzdrževanje in organiziranje obnavljanja
teh površin. |
|
|
Vzdrževanje občina zagotavlja s sredstvi proračuna. Dela
odda v izvajanje strokovno usposobljenemu izvajalcu, ki izpolnjuje
predpisane pogoje za izvajanje tovrstnih del. |
|
|
11. člen |
|
|
Redno vzdrževanje se izvaja v skladu z letnim planom
vzdrževanja javnih prometnih površin. Zagotavljati mora uporabo, varen
promet ter ohranjati ali izboljšati obstoječe stanje teh površin. |
|
|
12. člen |
|
|
Vzdrževanje nekategoriziranih cest in poti, hišnih cestnih
priključkov, dovozov in prometnih površin funkcionalnih zemljišč ob
objektih zagotavljajo lastniki, najemniki ali upravljalci prometnih
površin. Te površine morajo biti vzdrževane tako, da je zagotovljena
normalna in varna uporaba za uporabnike, katerim je namenjena. |
|
|
13. člen |
|
|
Izvajalec rednega vzdrževanja javnih prometnih površin je
o svojem delu dolžan voditi točno evidenco, iz katere je razvidno, kdaj
in katera dela so bila opravljana, obseg in trajanje teh del, potrošnja
materialov, uporabljena delovna sila in mehanizacija ter drugi pomembni
podatki o opravljenih delih. Na zahtevo občinskega urada mu mora
omogočiti vpogled in uporabo te evidence. |
|
|
14. člen |
|
|
Redno vzdrževanje javnih prometnih površin obsega: nadzor
nad prevoznostjo, redno vzdrževanje vozišča, cestnih objektov, bankin,
odvodnjavanja, brežin, prometne signalizacije, odpravo poškodb in
odstranitev ovir, zagotavljanje preglednosti, čiščenje površin in
izvajanje zimske službe. |
|
|
15. člen |
|
|
Zimsko službo izvaja izvajalec po izvedenem programu
zimske službe. Predlog izvedbenega programa pripravi in predloži v
potrditev občinskemu uradu izvajalec zimske službe najkasneje do 1.
oktobra za sledečo zimsko obdobje. |
|
|
16. člen |
|
|
Program zimske službe določa: |
|
|
1. organizacijsko shemo izvajanja zimske službe;
|
|
|
2. načrt javnih prometnih površin z označbo prednostnih
razredov (prioritet) izvajanja zimske službe; |
|
|
3. razporeditev mehanizacije, opreme, materiala za
posipavanje in izvajalcev del; |
|
|
4. obseg pripravljalnih del (postavitev snežnih kolov,
namestitev dopolnilne prometne signalizacije, ureditev deponij materiala
za posipanje itd.); |
|
|
5. načrt pluženja, odstranjevanja, odvažanja in odlaganja
snega, posipanja ob poledici, čiščenja vtočnih mrež, odtočnih
požiralnikov in jaškov; |
|
|
6. normative, oceno stroškov in čas, ki je potreben za eno
izvedbo del iz 5. točke tega člena. |
|
|
17. člen |
|
|
Izvajanje zimske službe je opredeljeno s prednostnimi
razredi – prioritetami, v katere so razvrščene javne prometne površine
glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, klimatske razmere,
krajevne in druge potrebe. |
|
|
V prvo prioriteto so razvrščene občinske ceste šolskih
prog, avtobusna postaja in postajališča, zdravstvena ambulanta, pločniki
in parkirni prostori pri vrtcu in osnovnih šolah. |
|
|
Na teh površinah prične izvajalec z odstranjevanjem snega,
ko ga zapade 10 cm. |
|
|
V drugi prioriteti so javne prometne površine, kjer
izvajalec prične z odstranjevanjem snega, ko ga zapade 15 cm.
|
|
|
Če zapade več kot 10 cm snega, ga izvajalec odstrani po
prenehanju sneženja z javne prometne površine II. prioritete.
|
|
|
Na ostalih javnih prometnih površinah se zimska služba
izvaja po posebnem naročilu upravljalca cest. |
|
|
Čas, v katerem je potrebno sneg odstraniti z javnih
prometnih površin, se določi v izvedbenem programu zimske službe. |
|
|
III. GRADITEV JAVNIH PROMETNIH POVRŠIN |
|
|
18. člen |
|
|
Projektiranje in graditev javnih prometnih površin v
občini mora biti v skladu s predpisi o projektiranju in graditvi
tovrstnih objektov. |
|
|
Zagotoviti mora zlasti: |
|
|
– varno in tekoče odvijanje prometa za vse udeležence v
prometu; |
|
|
– ekonomičnost in kvaliteto graditve in vzdrževanja;
|
|
|
– čim manjše negativne vplive na okolje. |
|
|
19. člen |
|
|
V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo
javnih prometnih površin mora biti določena tudi prometna ureditev in
ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in
zemljišč ob cesti. Ob cestah je potrebno predvideti tudi površine za
avtobusna postajališča in izogibališča ter tiste, ki so potrebne za
vzdrževanje cest. |
|
|
20. člen |
|
|
Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali
rekonstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom lastninska
pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne
pride do sklenitve pogodbe z lastnikom te nepremičnine. |
|
|
21. člen |
|
|
Če je na javni prometni površini predvidena gradnja
infrastrukturne napeljave, mora projektna dokumentacija obsegati tudi
celotna obnovitvena dela za javno prometno površino. Stroški obnovitve
javne prometne površine bremenijo investitorja gradnje infrastrukturne
napeljave. |
|
|
V primeru, da je na prometni površini predvidena
rekonstrukcija, mora investitor gradnje infrastrukturne napeljave
praviloma zagotoviti tudi del rekonstrukcije (spodnji ustroj,
odvodnjavanje, zaščite itd.) javne prometne površine. |
|
|
Razliko med stroški obnove in del rekonstrukcije javne
prometne površine poravna občina, v skladu z določili pogodbe o
služnosti. |
|
|
22. člen |
|
|
Občinski urad mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske
ceste obvestiti investitorje oziroma upravljalce drugih objektov in
naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 60 dni pred pričetkom del, da ti
lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
|
|
|
Investitorju oziroma upravljalcu objektov in naprav iz
prejšnjega odstavka morajo biti na razpolago načrti in podatki, potrebni
za uskladitev del. |
|
|
Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje
oziroma upravljalce objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, kadar
nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v
občinski cesti. |
|
|
23. člen |
|
|
Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in
pristopov do objektov ali zemljišč na javne prometne površine se lahko
gradijo ali rekostruirajo le s soglasjem upravljalca občinskih cest. V
soglasju se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja
priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo. Stroške
graditve ali rekonstrukcije priključka, vključno s prometno
signalizacijo, krije njegov investitor. |
|
|
Če obstoječi priključek na občinsko cesto ni več ustrezen,
upravljalec občinske ceste po sklepu občinskega sveta zahteva z upravno
odločbo njegovo prilagoditev spremenjenim prometnim razmeram. Stroške
preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni
naslednik. |
|
|
Če je priključek na občinsko cesto zgrajen brez soglasja
ali če ni zgrajen v skladu s pogoji iz soglasja upravljalca ceste, lahko
občinski svet odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev. |
|
|
24. člen |
|
|
V varovalnem pasu, ki poteka ob zunanjem robu sveta javne
prometne površine, je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija,
razen tekočega vzdrževanja obstoječih gradbenih objektov ali kakršnih
koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu je dovoljena le s
soglasjem občine. |
|
|
Širina varovalnega pasu se pri cestah meri od zunanjega
roba cestnega sveta in je na vsako stran: |
|
|
– pri lokalni cesti širok 4 m, |
|
|
– pri javni poti pa 3 m. |
|
|
Pri ostalih javnih prometnih površinah je varovalni pas
širok 2 m. Določila tega člena se ne uporabljajo za območja, ki je
urejeno v skladu s prostorskim izvedbenim aktom. |
|
|
25. člen |
|
|
Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi,
nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija,
vodovodi ter druge podobne naprave, katerih investitor ni Občina
Mislinja, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske
ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi
s soglasjem občinskega urada. |
|
|
Občinski urad lahko zahteva od upravljalca vodov in
naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi
obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za
zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali
preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen, če to ni v
nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.
|
|
|
Občinski urad lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega
odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali
promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali
morebitno rekonstrukcijo te ceste. |
|
|
IV. VARSTVO JAVNIH PROMETNIH POVRŠIN |
|
|
26. člen |
|
|
Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov na javne
prometne površine, na promet na njih in na varovalne pasove ob njih, je
uporaba javnih površin omejena z: |
|
|
– namenom uporabe, |
|
|
– posestnimi mejami in s širinami varovalnih pasov,
|
|
|
– dovoljeno skupno maso in osno obremenitvijo in
|
|
|
– dopustnim hrupom in izpuhi vozil v skladu s predpisom. |
|
|
27. člen |
|
|
Kolikor ni s prometnim znakom določena največja dovoljena
obremenitev, veljajo kot maksimalne osne obremenitve v Občini Mislinja:
|
|
|
– lokalne asfaltne in makadamske ceste 8 ton, |
|
|
– občinske javne poti – 6 ton, |
|
|
– parkirišča za osebna vozila in pločniki – 3,5 ton,
|
|
|
– ostala parkirišča – 6 ton. |
|
|
Upravljalec javne prometne površine v primeru poslabšanja
razmer na javni prometni površini zniža dovoljeno osno obremenitev. |
|
|
28. člen |
|
|
Vsaka uporaba javne prometne površine nad dopustno mejo
osne ali druge obremenitve po tem odloku se šteje za čezmerno uporabo in
je mogoča le z dovoljenjem upravljalca. Pisno dovoljenje, v katerem se
določi način in pogoje čezmerne uporabe ter višina povračila izda
upravljalec javne prometne površine naslednji delovni dan po prejemu
pisne vloge, v izdanem dovoljenju. Upravljalec javne prometne površine
obvesti policijo, inšpekcijsko službo in izvajalca rednega vzdrževanja. |
|
|
29. člen |
|
|
Če je javna prometna površina v takem stanju: |
|
|
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč promet samo
posameznih vrst vozil; |
|
|
– da bi promet posameznih vrst vozil škodil javni prometni
površini; |
|
|
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi (npr. posebne
razmere zaradi snega, poledice, odjuge, poškodb zaradi naravnih in
drugih nesreč ter podobno), lahko upravljalec s sklepom začasno prepove
ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil, zmanjša dovoljeno
skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi, za
takšen ukrep. |
|
|
Upravljalec javnih prometnih površin o ukrepih obvesti
policijo, inšpekcijsko službo in javnost po sredstvih javnega
obveščanja. |
|
|
30. člen |
|
|
Prekopavanje, pokopavanje, prebijanje in druga dela
(podiranje dreves, spravilo lesa itd.), ki bi lahko ovirala ali ogrožala
promet, poškodovala javne prometne površine ali povečala stroške
njihovega vzdrževanja, se lahko izvajajo le z dovoljenjem upravljalca.
|
|
|
V pisnem dovoljenju se morajo določiti način, pogoji in
nadzor nad izvajanjem teh del. V primeru, da je potrebno zaradi teh del
delno ali popolno zapreti za promet občinsko cesto, mora upravljalec o
tem obvestiti tudi izvajalca vzdrževanja ceste, inšpekcijsko službo in
policijo. |
|
|
31. člen |
|
|
Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in
opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih ob javnih prometnih
površinah, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala javno
prometno površino ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno
soglasje upravljalca javne prometne površine. V soglasju se določijo
pogoji za opravljanje teh del. |
|
|
32. člen |
|
|
Na javnih prometnih površinah ali ob njih je prepovedano
izvajati ali opustiti kakršnakoli dela, ki bi utegnila poškodovati javno
prometno površino ali ogrožati promet na njej. |
|
|
Prepovedano je predvsem: |
|
|
1. odvajati na javne prometne površine odplake in druge
tekočine; |
|
|
2. puščati na javnih prometnih površinah sneg ali led, ki
pade ali zdrsne nanjo; |
|
|
3. ovirati odtekanje vode; |
|
|
4. voziti ali parkirati po bankinah, površinah za
kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z
vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno
dovoljeni; |
|
|
5. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, trto ali druge
visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob javnih
prometnih površinah les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete,
če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ali drugače ovira ali
ogroža promet, poškoduje javni parkirni prostor ali poslabša njegova
urejenost; |
|
|
6. nameščati in uporabljati na javnih prometnih površinah
ali ob njih luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali
ogrožale promet; |
|
|
7. spuščati po brežinah kamenje, les in drug material ali
predmete; |
|
|
8. nameščati kakršnekoli predmete z namenom oviranja ali
onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa; |
|
|
9. poškodovati prometno signalizacijo; |
|
|
10. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka
nanjo; |
|
|
11. puščati na javni prometni površini ali metati nanj
kakršnekoli predmete ali sneg, polivati tekočine ali razsipati po cesti
material, na javnih prometnih površinah je prepovedano tudi puščanje
kakršnih koli neregistriranih vozil; |
|
|
12. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati
živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob
cesti napajališča za živali; |
|
|
13. voditi po javni prometni površini konje ali druge
živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo javno prometno
površino; |
|
|
14. namerno zažigati ob ali na javni prometni površini
gorljive snovi; |
|
|
15. orati v širini 1 m od ceste vzporedno z njo;
|
|
|
16. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo
kmetijsko orodje in stroje; |
|
|
17. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s
coklami; |
|
|
18. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne
predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele
tovora. |
|
|
33. člen |
|
|
Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa
s takšnimi naležnimi ploskvami, da na poškodujejo vozišča. |
|
|
Sosedi ob javnih prometnih površinah morajo dopustiti
prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s
tem ne povzroča škoda. |
|
|
Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za
odškodnino dopustiti dostop do objektov zaradi njihovega vzdrževanja,
gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode
od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in
ureditev za zaščito javnih prometnih površin in prometa na njej pred
snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi
škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je
sestavni del javnih prometnih površin. |
|
|
Sosedi ob javnih prometnih površinah morajo imeti na
strehah objektov, s katerih se lahko na javnih prometnih površinah vsuje
sneg, pritrjene snegolove. Sosedi morajo z objektov odstraniti ledene
sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu. |
|
|
V. UREDITEV CESTNEGA PROMETA NA JAVNIH PROMETNIH POVRŠINAH |
|
|
34. člen |
|
|
Na javnih prometnih površinah se morajo udeleženci v
prometu ravnati po prometnih predpisih in pravilih. Ravnati se morajo
tako, da ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev v cestnem prometu in
da jim s svojim ravnanjem ne povzročajo škode. |
|
|
35. člen |
|
|
Na asfaltnih lokalnih cestah in javnih poteh je največja
dovoljena hitrost: |
|
|
– v naseljih 50 km/h, |
|
|
– izven naselij 70 km/h. |
|
|
Na makadamskih lokalnih cestah in javnih poteh je največja
dovoljena hitrost: |
|
|
– v naseljih 40 km/h, |
|
|
– izven naselij 60 km/h. |
|
|
Navedene največje dovoljene hitrosti veljajo, če ni s
prometnim znakom določeno drugače. |
|
|
36. člen |
|
|
Območje umirjenega prometa je na območju Šentlenarta (med
glavno cesto št. 4, Pohorsko in Gozdarsko cesto ter reko Mislinjo) in na
območju osnovne šole Mislinja. |
|
|
Na tem območju imajo v cestnem prometu prednost pešci.
Največja dovoljena hitrost vozil v območju je 5 km/h. |
|
|
Fizične ovire za umirjanje prometa je dovoljeno na
občinskih cestah postaviti na tistih lokacijah, kjer je zaradi varnosti
pešcev potrebno s fizično oviro onemogočiti vožnjo z neprimerno
hitrostjo. O postavitvi ali odstranitvi fizične ovire odloči občinski
svet. |
|
|
37. člen |
|
|
Na vseh občinskih cestah je dovoljen dvosmerni promet, če
ni s prometnim znakom drugače določeno. |
|
|
38. člen |
|
|
Na Šolski cesti od križišča z Gozdarsko cesto do križišča
s Pohorsko cesto in na Sejmiški cesti je dovoljen promet z osebnimi
vozili, vozili za dovoz blaga in vozili za odvoz komunalnih odpadkov ter
avtobusi za prevoz delavcev in otrok. Pri dovozu blaga in odvozu
komunalnih odpadkov drugi udeleženci v prometu ne smejo biti ogroženi
ali ovirani več kot je nujno potrebno. V nobenem primeru ni dovoljeno z
ustavljanjem ali parkiranjem zasesti površin, ki so namenjene pešcem.
Dovoz blaga in odvoz komunalnih odpadkov je ob delavnikih praviloma
dovoljen med 5. in 7. uro, med 9. in 11. uro ter med 17. in 19. uro. |
|
|
39. člen |
|
|
Ustavitev in parkiranje na javnih prometnih površinah je
dovoljeno na mestih, kjer je tako označeno s prometno signalizacijo.
|
|
|
Za parkiranje osebnih motornih vozil so določene naslednje
javne površine: |
|
|
– parkirišče na območju umirjenega prometa s 36. člena
tega odloka; |
|
|
– parkirišče pri kulturnem domu, trgovini in pokopališču v
Šentilju; |
|
|
– parkirišča pri stanovanjskih blokih v Sejmišču in pri
objektu Občine Mislinja; |
|
|
– parkirišče pri igrišču in gasilskem domu v Dovžah;
|
|
|
– parkirišča pri osnovni šoli v Šentilju, v Srednjem
Doliču, Kozjaku in Završah; |
|
|
– parkirišče pri cerkvi sv. Florjana; |
|
|
– parkirišče pri vhodu v jamo Huda luknja in; |
|
|
– ostala parkirišča, ki so v lasti ali v najemu Občine
Mislinja. |
|
|
40. člen |
|
|
Ustavitev in parkiranje tovornih motornih vozil,
priklopnikov in avtobusov na javnih prometnih površinah je dovoljeno le
na parkirnih površinah, ki so za to s prometnim znakom označena. |
|
|
41. člen |
|
|
Ustavitev ali parkiranje vozil ni dovoljeno: |
|
|
1. na prehodu za pešce in v razdalji, manjši od 5 m pred
prehodom; |
|
|
2. na kolesarski stezi, kolesarski poti, pločniku, pešpoti
ali površini za kolesarje; |
|
|
3. v križišču in v razdalji, manjši od 5 m od najbližjega
prečnega roba vozišča; |
|
|
4. na mostu, na označenem avtobusnem postajališču na
vozišču ali manj kot 15 m od njega; dovoljena je ustavitev na
postajališču izven vozišča, če s tem ni oviran avtobusni promet;
|
|
|
5. na ozkem in nepreglednem odseku ceste (ovinku, pod
klancem), če drugo vozilo ne bi moglo varno voziti mimo; |
|
|
6. na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim
oziroma parkiranim vozilom in nepretrgano vzdolžno črto na vozišču ali
nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot
3 m; |
|
|
7. na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni
prometni znak ali napravo, ki daje svetlobne ali zvočne signale;
|
|
|
8. na vozišču ceste izven naselja; |
|
|
9. na vseh prometnih površinah, ki niso namenjene v
prometu vozil; |
|
|
10. na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo
vključitev v promet že parkiranemu vozilu; |
|
|
11. na označenem parkirnem prostoru za invalide, razen
vozil invalidov; |
|
|
12. na označenih poteh, namenjenih intervencijskim
vozilom. |
|
|
42. člen |
|
|
Na nekategorizirani cesti mora biti promet urejen v skladu
s predpisi o javnih cestah in predpisi o varnosti cestnega prometa.
|
|
|
Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za
nekategorizirano cesto, ki jo lastnik uporablja izključno za lastne
potrebe. Dovoz na tako cesto mora biti ostalim udeležencem v cestnem
prometu prepovedan s predpisano prometno signalizacijo, lahko pa je tudi
preprečen z zapornico. |
|
|
Nekategorizirano cesto, ki je dana v uporabo za cestni
promet, mora upravljalec vzdrževati v skladu s predpisi, ki urejajo
vzdrževanje javnih cest. |
|
|
Pri križanju nekategorizirane ceste z javno cesto velja
prva za neprednostno (križajočo) in druga za prednostno (križano) cesto.
Z izjemo kolovozne poti brez zgrajenega vozišča mora biti priključek
nekategorizirane ceste na javno cesto označen s predpisano prometno
signalizacijo. |
|
|
Občina lahko odredi, da se iz prometno varnostnih razlogov
prepove cestni promet na nekategorizirani cesti, ki ne izpolnjuje
pogojev iz tretjega odstavka tega člena. Prepoved cestnega prometa mora
označiti njen upravljalec in traja do odprave razlogov za prepoved. |
|
|
VI. UKREPI ZA VARSTVO PROMETA |
|
|
43. člen |
|
|
Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet
na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za
promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 44. člena tega odloka.
|
|
|
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za
delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za vzdrževanje cest ter za
opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katere je izvedena
zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del. |
|
|
Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti
tudi za športne in druge prireditve na njej. |
|
|
44. člen |
|
|
Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda
občinski urad. O izdanih dovoljenjih obvesti le-ta policijo, pristojnega
inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
|
|
|
O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi
izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 43.
člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh
del najmanj tri dni pred pričetkom njihovega izvajanja obvestiti
policijo, pristojnega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega
vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala. |
|
|
Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji
za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas
njenega trajanja. |
|
|
Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj
15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o
lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali
popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter
prometno-tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne
ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko
spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med
prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med
turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
|
|
|
Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo
občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne
in druge prireditve na občinski cesti. |
|
|
Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa
zaradi ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste
mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost po
sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste. |
|
|
45. člen |
|
|
V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto
(pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna
berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur,
postavljati predmetov in naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi
oviralo preglednost občinske ceste (polje preglednosti). |
|
|
Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju
preglednosti na zahtevo pristojnega inšpektorja za ceste ali policije
odstraniti ovire. |
|
|
Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju
preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine.
Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma
uporabnik zemljišča in občinski urad v skladu z zakonom. |
|
|
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma
uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če
je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju občine iz
24. člena tega odloka. |
|
|
46. člen |
|
|
Prometno signalizacijo na občinskih cestah določa občinski
svet občine na predlog župana, razen v primerih iz 29. člena tega odloka
in v primerih, ko je njena postavitev, zamenjava, dopolnitev ali
odstranitev posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na
javnih cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega
prometa pristojni minister, pristojen za promet, minister, pristojen za
notranje zadeve in minister, pristojen za okolje in prostor.
|
|
|
Ob vozišču občinske ceste se smejo postavljati table in
napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno
znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno
(turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi
o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične
osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloči
občinski urad s sklepom. Občina ima pravico do povrnitve stroškov za
postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev. |
|
|
47. člen |
|
|
Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih
cestah je prepovedano. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov
ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob
občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste.
Občinski urad lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te
razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje
ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji
njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve. |
|
|
Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega
odstavka se ob javnih prometnih površinah v naselju lahko postavljajo le
zunaj območja vozišča, določenega za postavitev prometne signalizacije v
predpisih o javnih cestah. Soglasje za njihovo postavitev izda pristojna
služba občinske uprave. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo
biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter
pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav. |
|
|
48. člen |
|
|
Kdor namerava ob javni prometni površini opravljati
dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno
vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje
vozil v promet), mora v skladu z določbo 23. člena tega odloka
zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop objekta ter zadostno
število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim
parkiriščem. |
|
|
V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter
uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti
iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje pristojne službe
občinske uprave. |
|
|
49. člen |
|
|
Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku
pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določbah tega
odloka izdaja občinski urad ter zoper sklep iz drugega odstavka 46.
člena tega odloka, je dovoljena pritožba na župana. |
|
|
VII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO |
|
|
50. člen |
|
|
Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o
javnih cestah in o varnosti cestnega prometa, ki se neposredno uporablja
za občinske ceste, nadzira pristojni inšpektor. |
|
|
51. člen |
|
|
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima pristojni
inšpektor poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še
naslednje pravice in dolžnosti: |
|
|
1. nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti
odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti; |
|
|
2. nadzorovati dela pri obnavljanju javne prometne
površine, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev
del, če se ta dela izvajajo brez odločbe o dovolitvi preglašenih del ali
v nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali opisom teh
del; |
|
|
3. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo javne prometne
površine in prometa na njih ter ustaviti vsa dela, ki se opravljajo brez
izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njimi; |
|
|
4. odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na
javni prometni površini, ki ogrožajo varnost prometa; |
|
|
5. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa
na javni prometni površini ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti
začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda; |
|
|
6. odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti;
|
|
|
7. nadzorovati izvajanje prepisanih pogojev po posegih v
varovalnem pasu javne prometne površine; |
|
|
8. odrediti začasno prepoved prometa na novi,
rekonstruirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali
izročena prometu; |
|
|
9. zahtevati ustrezno ureditev priključka na javno
prometno površino, odrediti prepoved uporabe priključka ali njegovo
ukinitev, če ta ni v skladu z določili 23. člena tega odloka.
|
|
|
Rok za pritožbo na odločbo, izdano na podlagi prvega
odstavka tega člena, je 8 dni od dneva njene vročitve. |
|
|
Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi tretje, pete in
osme točke prvega odstavka tega člena, na zadrži njene izvršitve.
|
|
|
V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je
zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na
njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, pristojni inšpektor
lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih
primerih lahko pristojni inšpektor odloči tudi ustno ter odredi, da se
odločba izvrši takoj. |
|
|
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima pristojni
inšpektor pravico: |
|
|
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter
poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb,
podjetnikov, posameznikov, drugih organizacij in skupnosti; |
|
|
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
|
|
|
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost
oseb; |
|
|
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so
v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva; |
|
|
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah,
podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v
varovalnem pasu ceste in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v
zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se
neposredno uporabljajo za občinske ceste; |
|
|
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki
jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če
meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih
cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste; |
|
|
– od odgovorne osebe zavezanca zahtevati, da v roku, ki ga
določi pristojni inšpektor, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s
predmetom nadzora. |
|
|
O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki tega člena, mora
pristojni inšpektor obvestiti župana, občinski urad in policijo.
|
|
|
Če pristojni inšpektor pri izvajalcu rednega vzdrževanja
javne prometne površine ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju
rednega vzdrževanja kot javne službe, lahko poda občini utemeljen
predlog za uveljavitev sankcij. |
|
|
Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni stroški
in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z uvedbo postopka), ki se je
končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec. |
|
|
VIII. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
52. člen |
|
|
Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za
prekršek pravna oseba ali podjetnik, ki stori prekršek v zvezi s
samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: |
|
|
1. če brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na
občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in
drugimi pogoji ter brez soglasja (23. člen); |
|
|
2. brez soglasja rekonstruira gradbene objekte v
varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge
objekte in naprave (24. člen); |
|
|
3. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske,
telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma
napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave
(prvi odstavek 25. člena); |
|
|
4. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga
dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem
(prvi odstavek 30. člena); |
|
|
5. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja
izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih ob javnih
prometnih površinah, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet,
poškodovala javno prometno površino ali povečala stroške njenega
vzdrževanja (31. člen); |
|
|
6. začasno ali trajno zasede cesto ali njen del ali izvaja
ali opusti kakršnakoli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob
občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter
ovirala ali ogrožala promet na cesti (32. člen); |
|
|
7. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi
lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 33. člena); |
|
|
8. ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih se
lahko na javne prometne površine vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč
s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu (četrti
odstavek 33. člena); |
|
|
9. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo
občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali
druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 43. člena);
|
|
|
10. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne
ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za
katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 44. člena);
|
|
|
11. izvede delno ali popolno zaporo ceste in začasno
prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno
prometno-tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže
dovoljeni čas njenega trajanja (tretji odstavek 44. člena); |
|
|
12. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v
polju preglednosti (prvi odstavek 45. člena); |
|
|
13. postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski
cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo
za slikovno in zvočno obveščanje ob občinski cesti ali jih postavi v
nasprotju s pogoji iz soglasja (47. člen); |
|
|
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje tudi
odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. |
|
|
53. člen |
|
|
Z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev se za prekršek
kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz 52. člena tega odloka. |
|
|
54. člen |
|
|
Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za
prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest: |
|
|
1. če teh cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varno
odvijanje prometa (11. člen); |
|
|
2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob
morebitni stavki. |
|
|
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za
prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega
vzdrževanja občinskih cest. |
|
|
55. člen |
|
|
Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za
prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem telesu občinske
ceste, če o nameravanih delih ne obvesti občinske uprave ali če ji ne da
na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (21. člen). |
|
|
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za
prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.
|
|
|
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za
prekršek odgovorna oseba občinske uprave, če pred pričetkom gradnje ali
rekonstrukcije občinske ceste ne obvesti investitorjev oziroma
upravljalcev drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu zaradi
pravočasne medsebojne uskladitve del (21. člen). |
|
|
56. člen |
|
|
Kršitve določil tega odloka o ureditvi cestnega prometa in
zakona o varstvu cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) na javnih
prometnih površinah se kaznujejo v skladu z zakonom o varstvu cestnega
prometa. |
|
|
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
57. člen |
|
|
Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili
priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez dovoljenja ali
soglasja pristojne službe občinske uprave, morajo vložiti vlogo za
pridobitev tega soglasja najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega
odloka. Po preteku tega roka se uveljavijo ukrepi iz drugega in tretjega
odstavka 23. člena tega odloka. |
|
|
58. člen |
|
|
Lastniki ali od njih pooblaščeni upravljalci objektov ob
občinskih cestah, s katerimi se lahko na občinsko cesto vsuje sneg,
morajo na strehe objektov namestiti snegolove najkasneje v treh letih po
uveljavitvi tega odloka. |
|
|
59. člen |
|
|
Zemljišče, ki je bilo do uveljavitve tega odloka
uporabljeno za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, ni pa bilo
vpisano v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, se vpiše v zemljiško
knjigo kot javno dobro po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne
listine ne glede na svojo vrednost. |
|
|
60. člen |
|
|
Neprometni znaki, ki so postavljeni ob javnih prometnih
površinah, se morajo prilagoditi 46. in 47. členu tega odloka ter
določbam predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih
cestah najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega predpisa.
|
|
|
Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja in v
nasprotju z določili 46. in 47. člena tega odloka, se odstranijo. |
|
|
61. člen |
|
|
Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu RS. |
|
|
|
|
|
Št. 344 04-01/99 |
|
|
Mislinja, dne 30. junija 1999. |
|
|
|
|
|
Župan |
|
|
Občine Mislinja |
|
|
Mirko Grešovnik l. r. |
|