Na podlagi 64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – Odl.
US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – Odl. US in 40/12 – ZUJF) je Občinski
svet Občine Trebnje na 26. redni seji dne 9. 4. 2014 sprejel |
S T A T U
T |
Občine
Trebnje |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(uporaba izrazov) |
V statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
2. člen |
(območje, ime in sedež občine) |
(1) Občina Trebnje (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna
skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Arčelca,
Artmanja vas, Babna Gora, Belšinja vas, Benečija, Bič, Blato, Breza,
Cesta, Čatež, Češnjevek, Dečja vas, Dobrava, Dobravica pri Velikem
Gabru, Dobrnič, Dol pri Trebnjem, Dolenja Dobrava, Dolenja Nemška vas,
Dolenja vas pri Čatežu, Dolenje Kamenje pri Dobrniču, Dolenje Medvedje
selo, Dolenje Ponikve, Dolenje Selce, Dolenji Podboršt pri Trebnjem,
Dolenji Podšumberk, Dolenji vrh, Dolga Njiva pri Šentlovrencu, Dolnje
Prapreče, Goljek, Gombišče, Gorenja Dobrava, Gorenja Nemška vas, Gorenja
vas, Gorenja vas pri Čatežu, Gorenje Kamenje pri Dobrniču, Gorenje
Medvedje selo, Gorenje Ponikve, Gorenje Selce, Gorenji Podboršt pri
Veliki Loki, Gorenji Podšumberk, Gorenji Vrh pri Dobrniču, Gorica na
Medvedjeku, Gornje Prapreče, Gradišče pri Trebnjem, Grič pri Trebnjem,
Grm, Grmada, Hudeje, Jezero, Kamni Potok, Knežja vas, Korenitka, Korita,
Kriška Reber, Križ, Krtina, Krušni Vrh, Kukenberk, Lipnik, Lisec, Log
pri Žužemberku, Lokve pri Dobrniču, Lukovek, Luža, Mačji Dol, Mačkovec,
Mala Loka, Mala Ševnica, Male Dole pri Stehanji vasi, Mali Gaber, Mali
Videm, Martinja vas, Medvedjek, Meglenik, Mrzla Luža, Muhabran, Občine,
Odrga, Orlaka, Pekel, Pluska, Podlisec, Potok, Preska pri Dobrniču,
Primštal, Pristavica pri Velikem Gabru, Račje selo, Razbore, Rdeči Kal,
Repče, Replje, Reva, Rihpovec, Rodine pri Trebnjem, Roje pri Čatežu,
Roženpelj, Rožni Vrh, Sejenice, Sela pri Šumberku, Stehanja vas, Stranje
pri Dobrniču, Stranje pri Velikem Gabru, Studenec, Svetinja, Šahovec,
Šentlovrenc, Škovec, Šmaver, Štefan pri Trebnjem, Trebanjski Vrh,
Trebnje, Trnje, Vavpča vas pri Dobrniču, Vejar, Velika Loka, Velika
Ševnica, Velike Dole, Veliki Gaber, Veliki Videm, Volčja Jama, Vrbovec,
Vrhovo pri Šentlovrencu, Vrhtrebnje, Vrtače, Zagorica pri Čatežu,
Zagorica pri Dobrniču, Zagorica pri Velikem Gabru, Zavrh, Zidani Most,
Žabjek, Železno, Žubina. |
(2) Sedež občine je v Trebnjem, Goliev trg 5. |
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati,
pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
(4) Občino predstavlja in zastopa župan. |
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po
postopku, ki ga določa zakon. |
(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
3. člen |
(ožji deli občine) |
(1) Na območju občine so ustanovljeni ožji deli občine (v nadaljevanju:
krajevne skupnosti). Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status
krajevnih skupnosti so določeni s tem statutom in odlokom občine.
|
(2) Imena in območja krajevnih skupnosti so: |
(1) Krajevna skupnost Čatež: Čatež, Dolenja vas pri Čatežu, Goljek,
Gorenja vas pri Čatežu, Kriška Reber, Križ, Razbore, Roje pri Čatežu,
Sejenice, Trebanjski Vrh, Zagorica pri Čatežu; |
(2) Krajevna skupnost Dobrnič: Artmanja vas, Dobrava, Dobrnič, Gorenja
vas, Korita, Lisec, Lokve pri Dobrniču, Podlisec, Preska pri Dobrniču,
Reva, Stranje pri Dobrniču, Šahovec, Vavpča vas pri Dobrniču, Vrbovec,
Zagorica pri Dobrniču, Železno; |
(3) Krajevna skupnost: Dolenja Nemška vas: Češnjevek, Dečja vas, Dolenja
Dobrava, Dolenja Nemška vas, Dolenje Ponikve, Dolenji Podboršt pri
Trebnjem, Gorenja Dobrava, Gorenje Ponikve, Gradišče pri Trebnjem, Grm,
Jezero, Lipnik, Lukovek, Meglenik, Rihpovec, Rodine pri Trebnjem;
|
(4) Krajevna skupnost Knežja vas: Dolenje Kamenje pri Dobrniču, Dolenje
Selce, Gorenje Kamenje pri Dobrniču, Gorenje Selce, Knežja vas, Krušni
Vrh, Luža, Občine, Roženpelj; |
(5) Krajevna skupnost Račje selo: Blato, Hudeje, Mala Ševnica, Račje
selo, Vejar, Velika Ševnica; |
(6) Krajevna skupnost Sela pri Šumberku: Arčelca, Babna gora, Dolenji
Podšumberk, Gorenji Podšumberk, Log pri Žužemberku, Orlaka, Replje, Sela
pri Šumberku, Volčja jama, Vrtače, Zavrh; |
(7) Krajevna skupnost: Svetinje: Dolenji Vrh, Gorenji Vrh pri Dobrniču,
Rdeči Kal, Svetinja, Šmaver; |
(8) Krajevna skupnost Šentlovrenc: Dolga Njiva pri Šentlovrencu, Dolnje
Prapreče, Gornje Prapreče, Krtina, Kukenberk, Mačji Dol, Mali Videm,
Martinja vas, Muhabran, Potok, Šentlovrenc, Veliki Videm, Vrhovo pri
Šentlovrencu, Žabjek; |
(9) Krajevna skupnost Štefan: Belšinja vas, Benečija, Breza, Gorenja
Nemška vas, Grič pri Trebnjem, Kamni Potok, Pluska, Rožni Vrh, Štefan
pri Trebnjem, Zidani Most; |
(10) Krajevna skupnost Trebnje: Dol pri Trebnjem, Dolenje Medvedje selo,
Gorenje Medvedje selo, Grmada, Odrga, Pekel, Primštal, Repče, Studenec,
Trebnje, Vrhtrebnje; |
(11) Krajevna skupnost Velika Loka: Gorenji Podboršt pri Veliki Loki,
Iglenik pri Veliki Loki, Korenitka, Mačkovec, Mala Loka, Mrzla Luža,
Škovec, Trnje, Velika Loka; |
(12) Krajevna skupnost Veliki Gaber: Bič, Cesta, Dobravica pri Velikem
Gabru, Gombišče, Male Dole pri Stehanji vasi, Mali Gaber, Medvedjek,
Pristavica pri Velikem Gabru, Stehanja vas, Stranje pri Velikem Gabru,
Velike Dole, Veliki Gaber, Zagorica pri Velikem Gabru, Žubina. |
4. člen |
(izvirne in prenesene naloge) |
(1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja
naloge, določene v zakonu, ki ureja lokalno samoupravo ter naloge,
določene s predpisi občine na podlagi zakona. |
(2) Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če
država za to zagotovi potrebna sredstva. |
5. člen |
(občani) |
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
|
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih
volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah
s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
|
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na
zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
(4) Na podlagi zakona ali na osnovi odločitve organov občine se lahko v
posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini
začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki nepremičnin na območju
občine. |
6. člen |
(uresničevanje skupnih nalog) |
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in
drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
(2) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
(3) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva,
ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne
sklade, javne zavode, javna podjetja. |
(4) Občine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave
ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo
v združenja. |
7. člen |
(grb, zastava, žig in praznik občine) |
(1) Občina ima svoj grb in zastavo. |
(2) Grb občine je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, katerega ščit
je polje z leve in desne strani v modri barvi, po sredini je pas zelene
barve, v spodnji tretjini ščita sta na prelomni horizontalni črti z leve
in desne strani dva zelena polkroga, s spodnje strani črte v sredini
zelenega sredinskega pasu enak polkrog z modro barvo. V zgornji tretjini
ščita na sredinskem pasu zelene barve je ležeči zlatorumeni lev, obrnjen
v desno smer. Grb je grbovno okrašen (obrobljen) z rumeno (zlato) barvo,
z enako barvo so obrobljeni polkrogi in zeleno polje. |
(3) Zastava občine je bele barve, v sredini z atributom grba občine.
Robovi zastave so obrobljeni z rumeno (zlato barvo). |
(4) Natančnejša oblika, vsebina in uporaba grba in zastave občine se
določi z odlokom. |
(5) Občina ima žig, ki je okrogle oblike, premera 35 mm. Žig ima na v
zunanjem krogu na zgornji polovici napis: »OBČINA Trebnje«, v notranjem
krogu pa naziv organa Občine – Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor;
Občinska uprava, Občinska volilna komisija. V sredini žiga je grb
občine. Uporabo in hrambo žiga določi župan s sklepom. |
(6) Občina praznuje svoj praznik dne 25. junija, ki ga obeležuje s
slavnostno prireditvijo v sklopu katere se podeljujejo občinske plakete
in priznanja. Občina ima dva spominska dneva: 10. april – rojstni dan
Pavla Golie in 29. junij – rojstni dan Friderika Baraga. |
(7) Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s
posebnim odlokom. |
II. NALOGE OBČINE |
8. člen |
(naloge občine) |
(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene z zakonom in tem statutom, zlasti pa: |
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema statut in druge splošne akte občine, |
– sprejema proračun in zaključni račun občine, |
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
– sprejema programe razvoja občine, |
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. |
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
|
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
|
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v občini, |
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
|
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oziroma gospodarskih subjektov, |
– skrbi za skladen razvoj občine. |
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
|
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
|
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
|
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje
v stanovanjski trg, |
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so
primerni za gradnjo stanovanj, |
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri
razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v
skladu z zakonom, |
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanja
lokalnih javnih služb, |
– odloča o podelitvi koncesij, |
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in
naprave. |
6. Zagotavlja in pospešuje informacijsko – dokumentacijsko,
vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: |
– ustanavlja vzgojno izobraževalne zavode (javna osnovna šola in javni
vrtec), zdravstvene zavode in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za
njihovo delovanje, |
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov, |
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi in zdravstveni zavodi, |
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
– spremlja stanje na tem področju, |
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami, |
– lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih
priložnostih ali obletnicah občanov. |
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na
svojem območju, |
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
– pospešuje razvoj športa in rekreacije, |
– pospešuje kulturno-umetniško ustvarjalnost, |
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
|
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za
zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva
okolja tako, da: |
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s
področja varstva okolja, |
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti
sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja, |
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, |
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
– lokalne javne ceste in druge javne poti, |
– površine za pešce in kolesarje, |
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine,
|
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah. |
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih
in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih
naravnih nesreč, |
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo, |
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
– sprejema programe varnosti, |
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
občine, |
– organizira občinsko redarstvo, |
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno. |
13. Omogoča pogoje za razvoj kmetijstva, dopolnilnih dejavnosti,
gostinstva in turizma v občini. |
14. Opravlja druge naloge v okviru veljavne zakonodaje. |
(2) V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge,
ki se nanašajo na: |
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic
občine in v primeru razlastitve za potrebe občine, |
– določanje namembnosti prostora, |
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
– mrliško ogledno službo, |
– urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena. |
9. člen |
(statistične, evidenčne in analitične naloge) |
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje
potrebe. |
(2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz
svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. |
(3) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od
upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno
ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini
nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje
ali del premoženja v občini. |
(4) Od upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za
potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva osebne podatke v skladu z
zakonom. Osebne podatke lahko pridobi občina v pisni obliki, na
magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v
občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko
računalniške povezave. Za pridobivanje podatkov preko računalniške
povezave je potrebno dovoljenje pristojnega ministra. |
III. ORGANI OBČINE |
1. SKUPNE DOLOČBE |
10. člen |
(organi občine) |
(1) Organi občine so: |
– občinski svet, |
– župan in |
– nadzorni odbor. |
(2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ,
ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter
splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter
varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
(3) Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge
določa zakon. |
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom
občinskega sveta. |
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan ali podžupana so občinski
funkcionarji. |
11. člen |
(predčasno prenehanje mandata funkcionarja) |
(1) Funkcionarju (članu občinskega sveta, županu in podžupanu kot članu
občinskega sveta) predčasno preneha mandat: |
– če izgubi volilno pravico, |
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od
šestih mesecev, oziroma v skladu z veljavno zakonodajo, |
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati
dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo funkcionarja, |
– če nastopi funkcijo ali prične opravljati dejavnost, ki ni združljiva
s funkcijo funkcionarja, |
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu
po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski,
oziroma državni upravi, ki ni združljiva s funkcijo funkcionarja,
|
– če odstopi. |
(2) Razlogi za prenehanje mandata funkcionarju iz prve, druge in tretje
alineje prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne
sodne odločbe. Funkcionar je dolžan občinski svet obvestiti o svoji
odločitvi v zvezi s četrto, peto, šesto ali sedmo alinejo prvega
odstavka tega člena. Odstop funkcionarja mora biti podan v pisni obliki,
komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(3) Funkcionarju preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi
poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi,
da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru
odstopa. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po
nastanku razlogov. |
(4) Če odstopi član občinskega sveta, mu preneha mandat z dnem, ko je
podal odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko
volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih
dni od prejema pisne odstopne izjave. |
(5) Če odstopi župan, mu preneha mandat z dnem, ko je o svojem odstopu
pisno obvestil občinski svet in občinsko volilno komisijo. |
(6) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega
sveta ali če ga župan razreši. Prenehanje mandata podžupana zaradi
razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana
občinskega sveta. |
12. člen |
(občinska uprava) |
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in
splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in
razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz
občinske pristojnosti. |
(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti
na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in
administrativna opravila za občinske organe. |
(4) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom.
|
(5) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje
pa jo župan. |
13. člen |
(sprejemanje odločitev na sejah organov) |
(1) Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine
na sejah sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov.
|
(2) Odločitev je sprejeta če zanjo glasuje večina opredeljenih članov,
razen v primeru kadar zakon ali ta statut določa drugače. |
14. člen |
(javnost dela) |
(1) Delo organov občine je javno. |
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah občinskih organov, objavljanjem splošnih aktov in obvestil
občine na spletni strani občine in objavljanjem posnetkov sej občinskega
sveta na spletni strani občine ali v medijih, z vpogledom v
dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
|
(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in
postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v
dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih
pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
|
(5) Vsakdo ima pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja
v skladu z zakonom, ki ureja to področje. |
2. OBČINSKI SVET |
15. člen |
(občinski svet) |
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru
pravic in dolžnosti občine. |
(2) Občinski svet šteje 21 članov, od tega enega predstavnika romske
skupnosti. |
(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov
občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega
sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega
občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno. |
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih
več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20
dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana
potreben drug krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po drugem krogu
volitev. |
16. člen |
(volitve članov občinskega sveta) |
(1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
(2) Občinski svet se voli po proporcionalnem, predstavnika romske
skupnosti pa po večinskem sistemu. |
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči
občinski svet z odlokom. |
17. člen |
(pristojnosti občinskega sveta) |
(1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta,
odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in
drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
– nadzoruje delo župana, podžupana ali podžupanov, |
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
– imenuje člane nadzornega odbora, |
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
|
– imenuje častne občane, |
– določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal
funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi
podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen,
|
– sprejema letni načrt ravnanja z nepremičnim in letni načrt ravnanja s
premičnim premoženjem občine, |
– odloča o pravnem poslu razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine
in o pravnem poslu odplačnega pridobivanja nepremičnega premoženja, za
nepremičnine, ki niso zajete v letni načrt ravnanja z nepremičnim
premoženjem, |
– ugotavlja izpolnjevanje pogojev za vzpostavitev in ukinitev statusa
grajenega javnega dobra, |
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
– razpisuje referendum, |
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov
občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih
organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače
direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih
organih, kakor tudi merila za sejnine za člane svetov krajevnih
skupnosti, |
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih
služb, |
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe
javnega prava v skladu z zakonom, |
– daje soglasje k imenovanju direktorjev, ravnateljev ali drugih
vodilnih oseb javnih zavodov, kolikor ni drugače določeno z odlokom, ki
ureja delovanje javnega zavoda, |
– imenuje in razrešuje direktorje javnega podjetja, kolikor drug predpis
ne določa drugače, |
– imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
|
– sprejme letni načrt na področju športa, kulture, socialnega varstva in
mladinske dejavnosti, |
– na predlog župana sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem
področju občinske uprave, |
– v okviru kadrovskega načrta določi največje število delovnih mest
javnih uslužbencev, |
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v
vojni, |
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
18. člen |
(funkcija člana občinskega sveta) |
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
|
(2) Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s
funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski
upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere
tako določa zakon. |
(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja
funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan,
ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo
župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
19. člen |
(župan) |
(1) Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje,
nima pa pravice glasovanja. |
(2) Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in
podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter
z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
(3) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali
drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi
sejo podžupan. |
(4) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma
pooblaščeni član občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo
brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta.
|
(5) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega
statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na
občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan
lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
|
(6) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v 15 dneh po tem, ko
je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog
dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo
občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje
predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
(7) Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu
pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo
podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje
in izvedbo seje. |
20. člen |
(administrativno delo za potrebe občinskega sveta) |
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej
občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska
uprava. |
21. člen |
(seje občinskega sveta) |
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah. |
(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge
članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
|
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
|
(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za
vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. Če
zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma
preučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na
naslednji seji. |
(7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu
ali podžupanom, članom občinskega sveta in direktorju občinske uprave. O
sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. Sklic seje se
objavi na spletnih straneh Občine Trebnje. |
(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti
seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega
sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma
njihovega področja dela. |
22. člen |
(odločanje občinskega sveta) |
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se
glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene
občinski svet. |
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter
druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki
ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
|
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
2.1 ODBORI IN KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA |
23. člen |
(Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
(1) Občinski svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, ki ima sedem članov, ki jih občinski svet imenuje izmed
svojih članov. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja
zlasti naslednje naloge: |
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev, |
– predlaga in izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi
funkcionarjev, |
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
24. člen |
(stalna in občasna delovna telesa občinskega sveta) |
(1) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot
svoja stalna ali občasna delovna telesa. |
(2) Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
– odbor za okolje, prostor in infrastrukturo, |
– odbor za družbene, gospodarske dejavnosti in kmetijstvo, |
– odbor za proračun in finance, |
– komisija za statutarna vprašanja in lokalno samoupravo. |
(3) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega
sveta določa poslovnik občinskega sveta. |
(4) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
25. člen |
(imenovanje članov odborov in komisij) |
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov
in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za
člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
(2) Za sestavo komisij in odborov je temeljni predpogoj upoštevanje
volilnih rezultatov na lokalnih volitvah, ki se preslikajo tudi na delež
zastopanosti v posameznih delovnih telesih. Pri razrezu mandatov v
delovnih telesih se upošteva skupni seštevek članov delovnih teles, ki
delujejo v občini. |
(3) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta
kot predsednik. Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsedujoči ne
more voditi že sklicane seje, jo vodi podpredsednik, ki je član
občinskega sveta. |
(4) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. |
(5) Članstvo v delovnem telesu občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
26. člen |
(pristojnosti odborov in komisij občinskega sveta) |
(1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega
področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve
iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na
predlog župana. |
27. člen |
(razrešitev člana delovnega telesa občinskega sveta) |
(1) Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega
telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj
četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane
delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
|
(2) Kolikor član delovnega telesa pri občinskem svetu trikrat zaporedoma
neopravičeno izostane, je dolžnost predsednika odbora, da predlaga
občinskemu svetu njegovo razrešitev na naslednji seji in o tem obvesti
tudi predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
(3) Na isti seji, na kateri je občinski svet seznanjen s predlogom
razrešitve člana delovnega telesa, morajo člani občinskega sveta
imenovati novega člana delovnega telesa. |
(4) Član delovnega telesa je dolžan podati odstopno izjavo, kolikor ne
želi več sodelovati pri delu delovnega telesa. |
(5) Člana občinskega sveta lahko nadomesti drug član občinskega sveta v
odboru. |
3. ŽUPAN |
28. člen |
(župan) |
(1) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve
župana se opravijo v skladu z zakonom. |
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta. |
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi
seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
(4) Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi pisno obvesti komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter občinski svet na prvi
naslednji seji. |
(5) Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in
podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter
drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
29. člen |
(pristojnosti župana) |
(1) Župan predstavlja in zastopa občino. |
(2) Poleg tega župan predvsem: |
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
|
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev
občinskega sveta, |
– sklepa pravne posle o ravnanju s stvarnim premoženjem, |
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
|
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega
delovnega področja in notranje organizacije ter določi podrobnejšo
notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
|
– odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi
delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi, odloča o drugih
pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja ter
lahko ob upoštevanju zakonskih pogojev pooblasti direktorja občinske
uprave za te naloge, |
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov
občinske uprave oziroma notranjih organizacijskih enot in predstojnika
organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin
ustanoviteljic, |
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave, |
– o izvrševanju odločitev in sklepov občinskega sveta poroča občinskemu
svetu najmanj enkrat letno oziroma po potrebi in na zahtevo občinskega
sveta, |
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
30. člen |
(zadržanje objave splošnega akta) |
(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je
neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi,
župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove
skladnosti z ustavo in zakonom. |
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je
nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom
občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
|
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet
ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
31. člen |
(naloge župana na področju zaščite in reševanja) |
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in
reševanja, predvsem pa: |
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito, |
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, katerega sestavni del je tudi letni načrt varstva pred
požari, |
– vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge
zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte
zaščite in reševanja, |
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati, |
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
32. člen |
(nujni ukrepi) |
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
33. člen |
(podžupan občine) |
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina največ dva
podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje
župan. |
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne
naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
|
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali
zadržanosti. Če ima občina več podžupanov, nadomešča župana tisti
podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan.
V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti
župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
(4) Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno
opravlja funkcijo župana. Če ima občina več podžupanov pa tisti
podžupan, ki ga določi župan razen, če je župan razrešen. Če župan ne
določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana oziroma, če
je razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta
bo opravljal to funkcijo. |
(5) Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
(6) Podžupan opravlja funkcijo nepoklicno. V soglasju z županom se lahko
tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. |
34. člen |
(nadomeščanje župana in podžupana) |
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi noben izmed
podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član
občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši
član občinskega sveta. |
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
35. člen |
(komisije in drugi strokovni organi občine) |
(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan
imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna
in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
4. NADZORNI ODBOR |
36. člen |
(nadzorni odbor občine) |
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v
občini. |
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
|
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega
proračuna, |
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
|
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov
krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih
sredstev. |
37. člen |
(imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje
občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
|
(2) Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu
svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
(3) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta,
župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske
uprave, javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki
so uporabniki občinskih proračunskih sredstev. |
(4) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet. |
(5) Zaradi zagotavljanja večje strokovnosti pri delu nadzornega odbora,
je pri članih nadzornega odbora zaželena sedma stopnja izobrazbe in osem
let delovnih izkušenj na javno finančno računovodskem področju. |
38. člen |
(konstituiranje nadzornega odbora) |
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan.
Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina
članov. |
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in
podpredsednika nadzornega odbora. |
(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove
seje. Podpredsednik nadomešča predsednika nadzornega odbora v skladu s
pooblastili. |
(4) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je
navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih
članov. |
(5) Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine, |
(6) Nadzorni odbor uporablja žig določen s tem statutom. |
39. člen |
(program dela nadzornega odbora) |
(1) Letni program dela je sestavljen iz nadzornega programa in
finančnega načrta. |
(2) Nadzorni odbor z nadzornim programom dela določi nadzore, ki jih bo
opravil in druge potrebne dejavnosti in aktivnosti v zvezi z nadzori ter
ostale zadeve v zvezi z zagotavljanjem potrebnih sredstev za delovanje
nadzornega odbora. Nadzorni odbor pred koncem koledarskega leta sprejme
letni program dela ter ga v roku osmih dni posreduje županu in
občinskemu svetu. |
(3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor
določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki
ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu.
Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba
programa mora biti obrazložena. |
40. člen |
(pristojnosti in dolžnosti nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi
preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb
med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge
pridobljene dokumentacije. |
(2) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovani organi dolžni
nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
|
(3) Na občinski upravi in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko
opravlja neposredni nadzor. Nadzorni odbor je dolžan vršiti nadzor v
prostorih nadzorovane osebe. Pri tem ne sme fotokopirati ali kako
drugače razmnoževati dokumentov, ki so predmet nadzora. |
(4) Postopek neposrednega nadzora se prične z uvodnim sestankom pri
nadzorovani osebi, ob predaji dokumentacije. Nadzorovana oseba je dolžna
zagotoviti prostor za izvajanje neposrednega nadzora. Po potrebi, glede
na ugotovitve v času neposrednega nadzora, se opravi usklajevalni
sestanek. Ob zaključku neposrednega nadzora, se na sestanku z
nadzorovano osebo preda vso dokumentacijo s katero nadzorni odbor
razpolaga. |
41. člen |
(izločitev člana nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in
odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o
njegovi nepristranskosti. |
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če:
|
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovanega organa s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v
ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z
njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega
drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost
prenehala, |
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik
odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca
nadzorovanega organa, |
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki
je predmet nadzora. |
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovani
organ in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti
pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na
katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni
odbor z večino glasov vseh članov. |
42. člen |
(poročilo nadzornega odbora) |
(1) Za posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je
določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik
pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku
nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake
sestavine kot poročilo o nadzoru. |
(2) Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku petih dni pripombe na
osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik
nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v
roku 15 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
(3) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se
lahko o osnutku poročila izjavi, na koncu izjavo poda še predsednik
nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme ali zavrne
osnutek poročila o nadzoru. |
(4) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor
sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora
upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
|
(5) Osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
43. člen |
(odzivno poročilo) |
(1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovanemu organu osnutek poročila o
nadzoru najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovani organ ima
pravico v roku 15 dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti
na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje
mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno
ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve
predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih
priloži odzivnemu poročilu. |
(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor
poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovanemu organu, občinskemu svetu
in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu
ministrstvu. |
44. člen |
(vsebina poročila nadzornega odbora) |
(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z
zakonom in aktom pristojnega ministrstva ali ministrstev. |
(2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki
je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovanega organa
smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru. |
(4) V mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovanega organa
pravilno in/ali smotrno. |
(5) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja
oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
praviloma svetuje kako nadzorovani organ izboljša poslovanje tako, da
nakaže le poti za izboljšanje. |
45. člen |
(postopanje nadzornega odbora) |
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali
nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku
nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti
poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
|
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da
je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
46. člen |
(obravnava nadzornega poročila) |
(1) Nadzorovani organi so dolžni spoštovati mnenja, priporočila in
predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov
občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila
nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati
priporočila in predloge nadzornega odbora. |
(2) Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje
občinskega sveta, ko občinski svet obravnava akte iz pristojnosti
nadzornega odbora. |
47. člen |
(letno poročilo o delu in porabi sredstev nadzornega odbora) |
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno
poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o
svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja
svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
48. člen |
(javnost dela nadzornega odbora) |
(1) Delo nadzornega odbora je javno. |
(2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da
se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave. |
(3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da
se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o
nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki
jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot
razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo
javnega značaja. |
(4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
nadzornega odbora določa poslovnik. |
(5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen
predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
49. člen |
(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora) |
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih
pisanj nadzornega odbora, arhiviranju gradiva, sprejemanju in urejanju
pošte ter opravljanju drugih opravil, potrebnih za nemotena
administrativna tehnična dela nadzornega odbora. |
(3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru župan, javni
uslužbenci zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki in
drugi. |
50. člen |
(sredstva za delo nadzornega odbora) |
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu
na posebni proračunski postavki, na podlagi finančnega načrta nadzornega
odbora. |
51. člen |
(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora) |
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta. |
52. člen |
(poslovnik o delu nadzornega odbora) |
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme
z večino glasov svojih članov. |
5. OBČINSKA UPRAVA |
53. člen |
(občinska uprava) |
(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
(2) Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi določi župan. |
(3) O zadevah iz prejšnjega odstavka župan seznani občinski svet. |
54. člen |
(ustanovitev skupne občinske uprave) |
(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino
ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
(2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
55. člen |
(odločanje o upravnih zadevah) |
(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in
pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v
upravnem postopku. |
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
(3) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
56. člen |
(pristojnosti za odločanje v upravnih zadevah) |
(1) Posamične akte iz pristojnosti občinske uprave izdaja direktor
občinske uprave. Za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za
vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah lahko
pooblasti javne uslužbence, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje
v upravnih zadevah. |
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz
prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
57. člen |
(izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku) |
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje
Zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem
postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
58. člen |
(odločanje o upravnih zadevah iz pristojnosti občine) |
O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo
uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje
druge pogoje v skladu z veljavnimi predpisi. |
59. člen |
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte) |
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske
uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
|
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne
pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni
organ, določen z zakonom. |
60. člen |
(izločitev uradne osebe) |
Izločitev uradnih oseb občinske uprave, direktorja občinske uprave in
župana določa zakon. |
6. DRUGI ORGANI OBČINE |
61. člen |
(drugi organi občine) |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
62. člen |
(poveljnik in štab civilne zaščite) |
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata
operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti. |
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo
odgovorni županu. |
IV. OŽJI DELI OBČINE – KRAJEVNE SKUPNOSTI |
63. člen |
(krajevne skupnosti) |
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju
posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene
krajevne skupnosti. |
(2) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali
spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali
deset odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je
določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
(3) Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje
občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu
in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki
jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
64. člen |
(pristojnosti krajevnih skupnosti) |
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in
sicer: |
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine
na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri
izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na
njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
|
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za
dela s področja gospodarskih javnih služb, |
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in
sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja,
ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
|
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija,
ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
– predlagajo programe javnih del, |
– sodelujejo pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
|
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
– opravljajo druge naloge v okviru pristojnosti krajevne skupnosti. |
65. člen |
(naloge krajevnih skupnosti) |
(1) Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se
pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti praviloma
samostojno: |
– skrbijo za urejenost pokopališč ter organizirajo pogrebno službo na
krajevno običajni način, kolikor ni z odlokom določeno drugače,
|
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je
dano v uporabo, |
– izdelujejo načrt zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb
občine, |
– pripravljajo in izvajajo projekte v okviru razvoja podeželja in obnove
naselij, vsaka na svojem področju, |
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem
območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma
nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občine.
|
(2) Naloge iz prvega odstavka tega člena se podrobneje uredijo z
odlokom. |
66. člen |
(status krajevnih skupnosti) |
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki
jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. |
(2) Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za
svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez soglasja
župana, so nični, vendar pa lahko odlok o proračunu določi, kateri
pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene krajevna
skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana. |
(3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za
obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. |
(4) Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti. |
67. člen |
(svet krajevne skupnosti) |
(1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim
prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov
sveta določa zakon. |
(2) Član sveta krajevne skupnosti ne more biti župan, podžupan, javni
uslužbenec v občinski upravi in javni uslužbenec v službi ožjega dela
občine. |
(3) Kandidate za člane krajevne skupnosti lahko določi s podpisovanjem
podpisov skupina najmanj desetih volivcev in politične stranke
registrirane v občini. |
(4) Število članov krajevne skupnosti in volilne enote za volitve članov
krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom. |
(5) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
(6) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno
kot mandat članov občinskega sveta. |
(7) Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je častna. |
68. člen |
(sklic prve seje sveta krajevne skupnosti) |
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje 20 dni po
izvolitvi članov sveta (krajevne) skupnosti. Svet je konstituiran, ko so
potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov
in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za
konstituiranje občinskega sveta. |
69. člen |
(predsednik in podpredsednik sveta krajevne skupnosti) |
(1) Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo
člani sveta krajevne skupnosti. |
(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno
skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge,
ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. |
(3) Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik
sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi
predsednik. |
(4) Funkcija predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti je
nepoklicna. |
70. člen |
(seje sveta krajevne skupnosti) |
(1) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji,
na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
|
(2) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in
razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
(3) Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na
leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora
sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj
polovica članov sveta. |
(4) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja
poslovnik občinskega sveta. |
71. člen |
(naloge sveta krajevne skupnosti) |
(1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem
statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi: |
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na
območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja
stališča in mnenja, |
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov
občine, |
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter
gospodarjenju s premoženjem skupnosti. |
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso
pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet,
župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem
statutom ali odlokom drugače določeno. |
(3) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj
sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora
krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je
urejen zbor občanov. |
72. člen |
(premoženje krajevne skupnosti) |
(1) Krajevna skupnost ima lastno premoženje, ki ga sestavljajo
nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. |
(2) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem ravnati kot dober
gospodar. Za razpolaganje s premoženjem krajevne skupnosti se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja razpolaganje s premoženjem občine
ter določbe tega statuta. |
(3) Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna
subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino
oziroma na nove ožje dele občine z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo
z združitvijo ali razdružitvijo prejšnjih ožjih delov občine. |
73. člen |
(financiranje krajevne skupnosti) |
(1) Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna,
s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za
storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela
občine. |
(2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev
krajevne skupnosti lahko krajevna skupnost pridobiva sredstva iz
prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in
drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je
krajevna skupnost dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z
njihovim namenom. |
(3) Kriteriji in merila za financiranje prenesenih nalog in delovanja
krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom.
|
(4) Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v
finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in
županu predlagajo njihovi sveti. |
(5) Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme na
predlog župana občinski svet. |
(6) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren
predsednik sveta krajevne skupnosti. |
(7) Krajevne skupnosti imajo svoje transakcijske račune. |
(8) Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
(9) Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo
določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe
odloka o proračunu občine. |
(10) Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja
nadzorni odbor občine. |
74. člen |
(razpustitev sveta krajevne skupnosti) |
(1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine,
četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne
skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
|
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, |
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma
jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine
|
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali
če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna
uporabljajo nenamensko. |
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno
skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih
nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem
območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu
s tem statutom. |
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
75. člen |
(oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini) |
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
76. člen |
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) |
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
1. ZBOR OBČANOV |
77. člen |
(zbor občanov) |
(1) Zbor občanov je oblika neposrednega odločanja pri kateri občani
obravnavajo pobude ter oblikujejo mnenja, stališča in predloge:
|
– za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža, |
– za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne
lokalne skupnosti, |
– za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo
njihovih območij, |
– za spremembe območij naselij, imen naselij ter imen ulic, |
– glede večjih posegov v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih
objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
– glede drugih zadev, določenih z zakonom, odlokom občine ali sklepom
občinskega sveta ali župana. |
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
78. člen |
(sklic zbora občanov) |
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih
skupnosti, za posamezno naselje ali več naselij. |
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega
sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
(3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj
pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na
zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno
obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba
priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati
ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča
ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi,
da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo
se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
Župan skliče zbor občanov najkasneje v 30 dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. |
79. člen |
(območje, kraj in čas sklica zbora občanov) |
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje
zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
|
(2) Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
80. člen |
(vodenje zbora občanov) |
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan
lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor
vodi. |
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev
z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je
sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na
zboru. |
(3) Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske
uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo
za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
2. REFERENDUM |
81. člen |
(referendum o splošnem aktu občine) |
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina
splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu
in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
82. člen |
(razpis referenduma) |
(1) Predlog za razpis referenduma je potrebno vložiti oziroma občinski
svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis
referenduma v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
(2) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo
splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve
na referendumu. |
83. člen |
(naknadni referendum) |
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani
potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne
določbe. |
(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na
referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida
referenduma. |
(3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se
splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne
spremeni. |
(4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt
občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe,
zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden
referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
84. člen |
(vložitev zahteve za referendum) |
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem
aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že
oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno
izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
|
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da
vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine.
Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 100 volivcev v občini.
Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke
podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega
prebivališča. |
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim
odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine,
o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega
odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
85. člen |
(podpora zahtevi za referendum) |
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem. |
(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje
jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje
podpisov. |
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za
vodenje evidence volilne pravice. |
(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v
določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
86. člen |
(razpis referenduma) |
(1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu
odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis
referenduma oziroma v 15 dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis
referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v
skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take zahteve. |
(2) Referendum se izvede najprej 30 in najkasneje 45 dni od dne razpisa,
v nedeljo ali drug dela prost dan. |
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto
referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove
določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o
katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA”
oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom
določen za objavo splošnih aktov občine. |
(5) 15 dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o
razpisu referenduma v javnih občilih. |
87. člen |
(pravica glasovati na referendumu) |
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. |
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina
volivcev, ki so glasovali. |
88. člen |
(postopek za izvedbo referenduma) |
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. |
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe
referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko
iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu
Zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
|
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
2.1 SVETOVALNI REFERENDUM |
89. člen |
(svetovalni referendum) |
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
|
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta,
ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
2.2 DRUGI REFERENDUMI |
90. člen |
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih) |
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o
drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami
tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
(3) Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala
večina glasovalnih upravičencev, ki so glasovali v občini ali delu
občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel, pod pogojem, da se je
glasovanja udeležila večina volilnih upravičencev oziroma če zakon ne
določa drugače. |
3. LJUDSKA INICIATIVA |
91. člen |
(ljudska iniciativa) |
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega
statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis
referenduma o splošnem aktu občine. |
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali
drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo
ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene
zahteve. |
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
92. člen |
(občinske javne službe) |
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in
javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
(2) Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po
zakonu obvezne. |
(3) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
– neposredno v okviru občinske uprave, |
– z ustanavljanjem javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in javnih
podjetij, |
– z dajanjem koncesij, |
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
93. člen |
(občinske javne službe na področju družbenih dejavnosti) |
(1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
– osnovnošolsko izobraževanje, |
– predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
– osnovno zdravstvo in lekarna, |
– osebna pomoč družini in |
– knjižničarstvo. |
(2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih,
zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture,
športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
94. člen |
(gospodarske javne službe) |
(1) Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja:
|
– oskrbo s pitno vodo, |
– odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda, |
– zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, |
– obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, |
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
|
– urejanje in čiščenje javnih površin, |
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, |
– redno vzdrževanje občinskih javnih cest, |
– redno vzdrževanje kategoriziranih in nekategoriziranih javnih poti, če
ni z odlokom določeno drugače, |
– pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču.
|
(2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge
dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali
so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali
ekoloških funkcij občine. |
95. člen |
(ustanovitev pravne osebe javnega prava) |
(1) Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe,
ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.
|
(2) Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja
dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo
javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. |
96. člen |
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic) |
(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah
javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin,
občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga
sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge,
organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in
delitve stroškov za delo skupnega organa. |
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
97. člen |
(premoženje občine) |
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
|
(3) Občinski svet na predlog župana sprejme letni načrt ravnanja z
nepremičnim premoženjem občine. |
(4) Ravnanje s stvarnim premoženjem v lasti občine se izvede po postopku
in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki urejajo ravnanje s
stvarnim premoženjem občine. |
(5) Neodplačna pridobitev premoženja je možna v skladu z zakonom in
predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem občine. |
98. člen |
(proračun občine) |
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so
zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku,
določenem v poslovniku občinskega sveta. |
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča
njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
|
(3) Za pripravo in predložitev predloga proračuna občine občinskemu
svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. |
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
99. člen |
(sprejem proračuna občine) |
(1) Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans
proračuna pa z odlokom o spremembi oziroma dopolnitvi proračuna.
|
(2) Odlok o proračunu občine določa posebna pooblastila za izvrševanje
proračuna. |
(3) Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more
uravnovesiti proračuna občine. |
(4) Župan predlaga spremembe proračuna pred začetkom leta, na katerega
se sprejeti proračun nanaša. |
100. člen |
(izvrševanje proračuna občine) |
(1) Župan je za izvrševanje proračuna odgovoren občinskemu svetu.
|
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z
zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu
občine ali drugimi splošnim aktom občine. |
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora
v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance,
izdanim na podlagi zakona. |
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje
proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne
uslužbence občinske uprave. |
(5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu
juliju in ob zaključnem računu. Poročilo mora vsebovati podatke in
informacije, določene z zakonom. |
101. člen |
(začasno financiranje) |
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se
nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za
preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. |
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom.
Sklep velja največ tri mesece. Obdobje začasnega financiranja se lahko
na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
102. člen |
(uporaba sredstev proračuna) |
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z
zakonom ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini,
določeni s proračunom. |
103. člen |
(prerazporejanje proračunskih sredstev) |
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in
na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
(2) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v
mesecu juliju in ob zaključnem računu. |
104. člen |
(zaključni račun proračuna) |
(1) Zaključni račun je akt občine, v katerem so prikazani predvideni in
realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki
občine za preteklo leto. |
(2) Neposredni uporabnik občinskega proračuna pripravi zaključni račun
svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga
predloži županu do 28. februarja tekočega leta. |
(3) Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za
preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance do 31.
marca tekočega leta. |
(4) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna
občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta. |
(5) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti
ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po njegovem sprejemu. |
105. člen |
(zadolževanje občine) |
(1) Občina se za izvrševanje občinskega proračuna v tekočem proračunskem
letu lahko dolgoročno zadolži za investicije, predvidene v občinskem
proračunu, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
(2) Obseg zadolžitev se določi v odloku o proračunu. |
106. člen |
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) |
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina,
se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z
zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet in če imajo
zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov.
Soglasje izda občinski svet. |
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih
zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana
občinski svet. Obseg predvidenih poroštev se določi v odloku o
proračunu. |
(3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali
javni zavod, o soglasju k zadolževanju in poroštvih odločajo vsi
občinski sveti vseh občin ustanoviteljic. |
107. člen |
(finančno poslovanje občine) |
(1) Finančno poslovanje občine izvršuje pristojni organ občinske uprave
ali skupnega organa občinske uprave. |
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega
finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje
pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in
podzakonskimi predpisi. |
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. SPLOŠNI AKTI OBČINE |
108. člen |
(splošni akti) |
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki,
odredbe, pravilniki in navodila. |
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge
načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta
posebni vrsti splošnih aktov. |
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je
lahko splošni ali posamični akt. |
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
109. člen |
(statut občine) |
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem
odloka. |
110. člen |
(poslovnik občinskega sveta) |
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
111. člen |
(odlok, odredba, pravilnik, navodila občine) |
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Z odlokom ureja občina tudi
zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
|
(2) Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali
odreja način ravnanja v takih razmerah. |
(3) S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v
procesu njunega izvrševanja. |
(4) Z navodili se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske
uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
112. člen |
(objava splošnih aktov občine) |
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v
Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti,
za katere tako določi občinski svet. |
2. POSAMIČNI AKTI OBČINE |
113. člen |
(posamični akti občine) |
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
(2) S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
114. člen |
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine) |
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske
uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za
posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
(2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz
prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
|
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE |
115. člen |
(zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti) |
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in
zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in
v pravice občine. |
116. člen |
(spor o pristojnosti) |
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
117. člen |
(upravni spor) |
(1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne
akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor.
Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z
dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi
občine. |
(2) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti
o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
118. člen |
(upravni in sodni postopki) |
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo
in zakoni. |
119. člen |
(mnenje delovnega telesa) |
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA |
120. člen |
(nadzor nad zakonitostjo dela) |
(1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih
in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo
župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
|
(2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
(3) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo
pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo
njihovega dela. |
(4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno
ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne
pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter
daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
121. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
(1) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine
Trebnje (Uradni list RS, št. 45/07, 11/09 in 14/11). |
(2) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statutarni Sklep o
uporabi grba in zastave Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 11/09), ki
pa se uporablja do sprejetja ustreznega predpisa, ki bo podrobneje
uredil uporabo grba in zastave občine. |
(3) Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati vsi statuti
krajevnih skupnosti, ki pa se, kolikor njihova vsebina ni v nasprotju s
tem statutom ter drugimi veljavnimi predpisi, uporabljajo do sprejetja
ustreznih predpisov krajevnih skupnosti. |
122. člen |
(ustanovitev delovnih teles) |
(1) Stalna delovna telesa občinskega sveta, ki so določena v drugem
odstavku 24. člena tega statuta se ustanovijo v skladu z določbami tega
statuta po konstituiranju občinskega sveta po prvih naslednjih volitvah
po uveljavitvi statuta. |
(2) Če do konstituiranja občinskega sveta po prvih naslednjih lokalnih
volitvah po uveljavitvi tega statuta še ne bo uveljavljen nov poslovnik
občinskega sveta, ki bo sprejet na podlagi tega statuta, se do njegove
uveljavitve uporabljajo določbe naslednjih odstavkov o sestavi in
delovnem področju odbora za družbene, gospodarske dejavnosti in
kmetijstvo. |
(3) Odbor za družbene, gospodarske dejavnosti in kmetijstvo ima sedem
članov in obravnava predloge aktov in odločitev, in sicer na področju:
|
– sodelovanja med občino in z gospodarskimi subjekti, |
– problematike zaposlovanja, |
– pogojev za razvoj vseh gospodarskih in negospodarskih dejavnosti,
vključno z malim gospodarstvom, katerih razvoj bo v interesu občine,
|
– razvoja turizma, |
– razvoja demografsko ogroženih območij, |
– promocije občine, organizacije promocijskih prireditev ter izdajanje
ustreznih publikacij, |
– razvoja kmetijstva, vključno s poljedelstvom, živinorejo, lovom in
ribolovom, |
– gozdarske dejavnosti. |
Odbor za družbene, gospodarske dejavnosti in kmetijstvo lahko predlaga
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem
področju dela. |
(4) Komisija za statutarna vprašanja in lokalno samoupravo ima sedem
članov in obravnava predloge aktov in odločitev, in sicer na področju:
|
– obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih
sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet
sprejema v obliki predpisov, |
– oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih
predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne
skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine, |
– lokalne samouprave v občini ter krajevnih skupnostih, |
– vključevanja občine v širše lokalne skupnosti, |
– financiranja krajevnih skupnosti, |
– preoblikovanja občine, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o
njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.
|
Komisija za statutarna vprašanja in lokalno samoupravo lahko predlaga
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njene pristojnosti na svojem
področju dela. |
123. člen |
(rok za sprejem predpisov krajevnih skupnosti) |
Krajevne skupnosti morajo sprejeti predpise, s katerimi bodo uredile
tiste zadeve, ki so jih do sedaj urejale v statutih krajevnih skupnosti
v roku dveh let od dneva uveljavitve tega statuta. |
124. člen |
(rok za uveljavitev 94. člena) |
Deveta alineja 94. člena, »vzdrževanje kategoriziranih in
nekategoriziranih javnih poti« se uveljavi s 1. 1. 2015, do vključno 31.
12. 2014 pa je »vzdrževanje kategoriziranih in nekategoriziranih javnih
poti« v pristojnosti krajevnih skupnosti. |
125. člen |
(objava in začetek veljavnosti) |
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št. 007-12/2013 |
Trebnje, dne 10. aprila 2014 |
|
Župan |
Občine Trebnje |
Alojzij Kastelic l.r. |
|