Na podlagi 55. do 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in v povezavi s tretjim odstavkom 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter določil Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07 in 61/17) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18) ter sprejetega Sklepa o začetku postopka priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za sanacijo nelegalnih in neskladnih gradenj v občini Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 36/2017) je Občinski svet na svoji 4. seji dne 13.03.2019 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

ZA SANACIJO NELEGALNIH IN NESKLADNIH GRADENJ V OBČINI ŠENČUR

I. Splošne določbe

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za sanacijo nelegalnih in neskladnih gradenj v občini Šenčur (v nadaljevanju: OPPN).

2. člen

(sestavni deli OPPN)

(1) OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in priloge.

(2) Tekstualni del OPPN predstavlja Odlok o OPPN.

(3) Grafični del OPPN obsega:

List 1: Prikaz lege urejevalnih enot območja OPPN v prostoru; merilo 1:10.000;

List 2: Območje posamične urejevalne enote OPPN s prikazom na digitalnem orto-foto načrtu; merilo 1:1.000;

List 3: Geodetski načrt s prikazom urejevalne enote; merilo 1:1.000;

List 4: Pogoji in usmeritve za sanacijo nelegalnih/neskladnih gradenj; merilo 1:1.000.

(4) Priloge OPPN so:

·   izvleček iz nadrejenega prostorskega akta,

·   prikaz stanja prostora,

·   smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

·   strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve,

·   obrazložitev in utemeljitev OPPN,

·   povzetek za javnost,

·   odločba za celovito presojo vplivov na okolje (CPVO),

·   sklep o pričetku OPPN.

II. Območje OPPN

3. člen

(obseg območja OPPN)

Območje OPPN predstavlja 61 posameznih funkcionalno zaključenih urejevalnih enot, prikazanih v grafičnem delu OPPN.

III.  Opis prostorskih ureditev

4. člen

(urejevalne enote OPPN)

(1) Urejevalne enote zajemajo posamične nelegalne oziroma neskladne gradnje, namenjene legalizaciji in sanaciji, s pripadajočimi funkcionalnimi zemljišči.

(2) Urejevalne enote OPPN praviloma potekajo po parcelnih mejah zemljiških parcel obstoječih objektov.

(3) Meje urejevalnih enot so natančno določene v grafičnem delu OPPN.

5. člen

(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)

Obravnavane prostorske ureditve v območju OPPN nimajo novih vplivov na sosednja območja.

6. člen

(posegi izven območja OPPN)

(1) Posegi izven območja OPPN so dopustni za potrebe gradnje gospodarske infrastrukture ter izvedbe priključkov nanjo.

(2) Posegi so dopustni s soglasjem upravljavca posamezne infrastrukture.

7. člen

(javne in druge skupne površine)

V območju OPPN ni javnih in drugih skupnih površin.

8. člen

(vrste dopustnih gradenj in ureditev)

V območju OPPN so dopustne:

·   legalizacije obstoječih stavb zgrajenih pred 22. 7. 2017 v skladu z izvedbenimi pogoji, določenimi s tem OPPN;

·   legalizacije obstoječih prostorskih ureditev zgrajenih pred 22. 7. 2017 v skladu z izvedbenimi pogoji, določenimi s tem OPPN;

·   vse ostale gradnje in druge prostorske ureditve v posamični urejevalni enoti, ki so skladne z občinskim prostorskim načrtom Občine Šenčur.

·   novogradnje, ki so prikazane v grafičnem delu tega OPPN v skladu z izvedbenimi pogoji, določenimi s tem OPPN;

IV. Rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

9. člen

(pogoji in usmeritve za umeščanje, načrtovanje, oblikovanje objektov)

(1) Dopustna je legalizacija obstoječih manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih stavb znotraj gradbenih mej posamične urejevalne enote, prikazanih na grafičnem listu 4 OPPN.

(2) Dopustna je legalizacija obstoječih prostorskih ureditev znotraj posamične urejevalne enote.

(3) Načrtovanje sanacije vseh stavb v posamični urejevalni enoti naj se glede velikosti, umestitve v prostor, konstrukcije, materialov in drugih urbanističnih, gradbeno-tehničnih ter oblikovnih značilnosti prilagaja nosilnemu (po namembnosti oziroma po velikosti) obstoječemu objektu v posamični urejevalni enoti. Vse gradnje naj se izvedejo na način, da pripomorejo h kakovosti in prepoznavnosti prostora oziroma naj v prostoru ne izstopajo.

(4) Odmiki obstoječih objektov, ki se nahajajo v varovalnem pasu občinskih cest ali mejijo na zemljišča, ki so v lasti ali upravljanju Občine Šenčur, se od javnih cest in zemljišč ne smejo zmanjšati. Manjši odmik od obstoječega se dovoli le za energetsko prenovo objekta (izolacija fasade).

(5) Na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, morajo biti pritrjeni snegolovi.

10. člen

(pogoji in usmeritve za parkiranje, interventne in manipulativne površine)

(1) Potrebne manipulativne, parkirne in interventne površine morajo biti zagotovljene znotraj gradbenih parcel objektov.

(2) Na gradbeni parceli objekta mora biti za stanovanjsko rabo zagotovljeno vsaj eno parkirno mesto na stanovanjsko enoto. Za dejavnosti se uporabljajo parkirni normativi, določeni v OPN Šenčur.

(3) V primeru, da potrebnih parkirnih in manipulativnih površin ni mogoče zagotoviti na gradbeni parceli objekta, jih je treba zagotoviti na stavbnih zemljiščih v bližini.

(4) Povozne površine morajo biti izvedene nepropustno, v asfaltni izvedbi oziroma tlakovane, obrobljene z robniki in opremljene z napravami za zaščito podtalnice pred pronicanjem škodljivih snovi (lovilci olj, ločitev meteorne in ostale kanalizacije).

11. člen

(pogoji in usmeritve za ureditev ostalih površin in krajinske ureditve)

Za urejanje ostalih površin veljajo naslednji pogoji:

·   višina urejenega terena ob objektu mora biti prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem;

·   morebitne manjše nivojske razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (klančinami, zidci, škarpami ipd.), ki pa ne smejo predstavljati grajene ovire v sistemu peš in kolesarskih površin;

·   ureditve okolice objektov v posamezni urejevalni enoti naj bodo oblikovno skladne;

·   zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije.

12. člen

(podrobni pogoji in usmeritve po urejevalnih enotah)

Podrobni pogoji po posameznih urejevalnih enotah:

V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

13. člen

(zasnova projektnih rešitev gospodarske infrastrukture)

(1) Potek obstoječega in s tem OPPN načrtovanega omrežja gospodarske infrastrukture je prikazan na grafičnih listih številka 3.

(2) Znotraj območja OPPN je povsod dopustna gradnja objektov, vodov in priključkov komunalne infrastrukture.

(3) V primeru, da posamezni upravljavec komunalne infrastrukture zahteva izvedbo novega infrastrukturnega priključka preko javnih zemljišč oziroma zemljišč v lasti ali upravljanju Občine Šenčur, mora investitor pridobiti soglasje za izvedbo gradnje znotraj cestnega telesa. Vlogi za izdajo soglasja mora biti priložena situacija komunalnih vodov in dokument upravljavca, ki določa mesto in potek priključevanja objekta na infrastrukturo.

14. člen

(javne ceste)

(1) S tem OPPN se ne načrtuje novih javnih poti in cest.

(2) Vse poškodbe na cesti, zemljiščih ali komunalnih napravah, ki bi eventualno nastale pri sanaciji nelegalne oziroma neskladne gradnje, bremenijo investitorja in jih mora nemudoma odpraviti.

(3) Iz posameznih ureditvenih enot se mora za priključevanje objektov na javno cesto uporabiti obstoječi priključek, ki se ne sme spreminjati.

(4) Vse morebitne nove priključke oziroma rekonstrukcijo obstoječih priključkov na javne poti in ceste je treba načrtovati in izvesti v skladu z veljavno zakonodajo ter pogoji upravljavca.

15. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) S tem OPPN se ne načrtuje novega elektroenergetskega omrežja.

(2) Vse morebitne nove priključke oziroma rekonstrukcijo obstoječih elektroenergetskih priključkov ali povečanja priključne moči je treba načrtovati in izvesti v skladu z veljavno zakonodajo ter pogoji upravljavca.

16. člen

(telekomunikacijsko in kabelsko omrežje)

(1) S tem OPPN se ne načrtuje novega telekomunikacijskega in kabelskega omrežja.

(2) Vse morebitne nove priključke oziroma rekonstrukcijo obstoječih priključkov je treba načrtovati in izvesti v skladu z veljavno zakonodajo ter pogoji upravljavca.

17. člen

(vodovod)

(1) S tem OPPN se ne načrtuje novega vodovodnega omrežja.

(2) Vse morebitne nove priključke oziroma rekonstrukcijo obstoječih priključkov je treba načrtovati in izvesti v skladu z veljavno zakonodajo ter pogoji oziroma tehničnim pravilnikom upravljavca.

18. člen

(odpadna kanalizacija)

(1) S tem OPPN se ne načrtuje novega omrežja odpadne kanalizacije.

(2) Vse obstoječe mešane priključke odpadnih voda je treba takoj, ko bo tehnično mogoč priklop na ločen sistem odvajanja komunalnih voda, preurediti v ločena priključka pod pogoji upravljalca.

(3) Vse morebitne nove priključke oziroma rekonstrukcijo obstoječih priključkov je treba načrtovati in izvesti v skladu z veljavno zakonodajo ter pogoji upravljavca.

(4) Lastnik obstoječega objekta na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, ter na območju načrtovane odpadne kanalizacije, zagotoviti:

·   čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z ustrezno zmogljivostjo, tako da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti za primerno čiščenje ali

·   zbiranje komunalne odpadne vode v nepretočni greznici, ki mora biti izvedena iz vodotesnih materialov tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njene vsebine v okolje. Za stalno naseljene objekte mora njena koristna prostornina znašati najmanj 4,5 m3/osebo, vendar ne manj kot 10 m3.

(5) Padavinsko odpadno vodo s strešin in utrjenih površin je treba ponikati na zemljišču investitorja.

(6) Padavinsko odpadno vodo z utrjenih povoznih površin, ki je onesnažena z usedljivimi snovmi, je potrebno odvajati v ponikalnice na zemljišču lastnikov objektov, skladno z zakonodajo.

(7) Padavinska odpadna voda iz funkcionalnih enot ne sme pritekati na javno cesto.

(8) Pri načrtovanju naprav, pri katerih emisija snovi ali toplote pri odvajanju industrijske odpadne vode presega predpisane mejne vrednosti emisije snovi ali toplote, mora investitor ali upravljavec zagotoviti vgradnjo in obratovanje industrijske čistilne naprave, če tega preseganja ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi, navedenimi v zakonodaji.

(9) V primeru nastajanja industrijske odpadne vode v katerem od objektov na predmetnem območju, mora lastnik objekta pred priključitvijo na javno kanalizacijo pridobiti mnenje Komunale Kranj. Komunali Kranj mora lastnik objekta, v katerem nastajajo industrijske odpadne vode, sporočiti tudi zavezo za izvajanje obratovalnega monitoringa industrijskih odpadnih vod, skladno z določili okoljevarstvenega dovoljenja za predmetno dejavnost ter zakonodajo.

19. člen

(odstranjevanje odpadkov)

(1) V nivoju dovozne ceste se uredi plato za namestitev zabojnikov za odlaganje in odvoz komunalnih odpadkov. Lokacija mora biti dostopna komunalnemu vozilu.

(2) Z odpadki se ravna v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi.

20. člen

(plinovodi)

(1) Za prenosni sistem zemeljskega plina je treba upoštevati Energetski zakon (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) in Sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 55/15 in 80/17).

(2) Za poseganja v varovalni pas prenosnega plinovoda s tlakom nad 16 barov se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov (Uradni list RS, št. 12/10, 45/11 in 17/14 - EZ-1).

(3) Za poseganja v varovalni pas prenosnega plinovoda z delovnim tlakom do vključno 16 barov se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/2002, 54/2002 in 17/2014 - EZ-1 ).

21. člen

(varnost zračnega prometa)

(1) Pri posegih v prostor je treba zagotoviti, da najvišji deli konstrukcij (vključno z zaščitnimi ograjami, antenami, obcestnimi svetilkami, gradbenimi žerjavi ipd.) ne prebadajo omejitvenih ravnin letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, prikazanih na kartah Prikaza stanja prostora, in veljajo naslednji pogoji po območjih omejitve v okolici letališča:

·   Območje A: Za postavitev trajnih ali začasnih objektov na območju A je obvezna pridobitev projektnih pogojev in soglasja pristojnega ministrstva za civilno letalstvo.

·   Območje B: Na območju B je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega ministrstva za civilno letalstvo za postavitev trajnih ali začasnih objektov, katerih najvišji deli (vključno z antenami, dimniki, klimatskimi napravami, reklamnimi panoji ipd.) presegajo nadmorsko višino 408 m.n.m. ali pa njihova skupna višina presega 25 m.

·   Območje C (območje izven omejitvenih ravnin): Na območju izven omejitvenih ravnin letališča Jožeta Pučnika Ljubljana je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega ministrstva za civilno letalstvo za postavitev trajnih ali začasnih objektov, katerih skupna višina presega 25 m.

·   Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je treba predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojnega ministrstva za civilno letalstvo k izgradnji takega objekta, objekt pa je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

(2) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je treba predhodno pridobiti ustrezno soglasje Agencije za civilno letalstvo k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

VI. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin

22. člen

(ohranjanje narave)

Na območju OPPN ni zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnega območja ali posebnega varstvenega območja Natura 2000.

23. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Za vse posege na območja kulturne dediščine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(2) Pri projektiranju je treba upoštevati prostorsko izvedbene pogoje za varstvo kulturne dediščine iz OPN Šenčur.

24. člen

(tla in podzemne vode)

(1) Med običajnim obratovanjem na območju OPPN, ob ustrezni ureditvi tal območja in posamezne dejavnosti, ne bo pomembnih vplivov na tla.

(2) V času gradnje in izvajanja dejavnosti je na področju varstva tal in podtalnice treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:

·   preprečiti je treba raztresanje oziroma razlivanje gradbenih materialov,

·   preprečiti je treba spiranje gradbenih materialov v tla,

·   vzdrževanje gradbene mehanizacije in transportnih vozil mora potekati tako, da ne pride do razlitja in iztekanja motornega olja in drugih nevarnih snovi,

·   v primeru nezgod je treba predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev ter preprečiti izliv nevarnih snovi v okolje,

·   po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in ostanke začasnih deponij ter vse z gradnjo prizadete površine ustrezno krajinsko urediti.

(3) Na vseh napravah in objektih, kjer obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, je treba predvideti tehnične ukrepe za preprečitev razlivanja nevarnih snovi. Prostor, v katerem bo deponirana nevarna snov, mora biti zgrajen kot tesnjena lovilna skleda, z zagotovljeno dodatno prostornino za zbiranje celotnega deponiranega volumna v primeru izlitja.

(4) V času gradnje je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretočni profil vodotoka. Morebitne začasne deponije viškov zemeljskega materiala je v času gradnje treba urediti tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda.

(5) Vse parkirne in povozne površine morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi betonskimi robniki in nagnjene proti lovilcu olj.

(6) Padavinske vode iz objektov, njihovih funkcionalnih površin in drugih utrjenih površin ni dopustno usmeriti na javne in zasebne površine. Treba jih je ponikati oziroma kontrolirano odvajati v skladu z veljavno zakonodajo.

(7) Odlaganje odpadnega, rušitvenega in izkopanega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretočnih profilov vodotokov, potokov in izvirnih vod ter sprožanje erozijskih procesov ni dovoljeno.

25. člen

(hrup)

Za posamezne urejevalne enote je opredeljeno območje varstva pred hrupom, kot izhaja iz podrobne namenske rabe, opredeljene v OPN Šenčur, ter je treba upoštevati zakonska določila glede stopnje območja varstva pred hrupom, v katerem se nahaja.

26. člen

(odpadki)

Pri ravnanju z odpadki v času gradnje je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:

·   investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja;

·   investitor mora zagotoviti med seboj ločeno zbiranje gradbenih odpadkov;

·   investitor mora zagotoviti, da nevarne gradbene odpadke odstranjujejo za to pooblaščena podjetja;

·   investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov;

·   investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del.

27. člen

(zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja)

(1) Pri osvetljevanju izven objektov je treba upoštevati predpise s področja določanja mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja in upoštevati še naslednje usmeritve:

·   za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra;

·   svetilke naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.

(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

VII.  Rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

28. člen

(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Urejevalne enote, določene s tem OPPN, se ne nahajajo na območju poplavne nevarnosti in erozijskem in plazovitem območju, razen urejevalni enoti 016 in 046, za kateri so usmeritve podane v 12. členu tega odloka.

(2) Če se bodo na območju izvajale dejavnosti v obratih ali napravah, zaradi katerih lahko nastane onesnaženje večjega obsega ali/in dejavnosti, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreč po predpisih o varstvu okolja, je izvajanje teh dejavnosti dovoljeno le, kadar ugotovitve presoje vplivov na okolje niso ocenjene kot uničujoče.

(3) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano.

(4) Pred projektiranjem objektov je treba določiti nivo podtalnice in nadaljnje načrtovanje ter ukrepe prilagoditi ugotovitvam.

(5) Z upoštevanjem predpisanih standardov je treba zagotoviti skladnost z zahtevami predpisov s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov.

(6) Z izbiro konstrukcije, dimenzioniranjem in načrtovanjem stavb je treba zagotoviti odpornost na porušitev, pri čemer je treba upoštevati projektni pospešek tal 0,225 g oziroma 0,200 g, razvidno iz podatkov MOP ARSO, http:/gis.arso.gov.si.

(7) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je treba pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:

·   nadzor tehnične usposobljenosti vozil gradbene mehanizacije;

·   nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj;

·   nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov;

·   nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih ter drugih materialov.

29. člen

(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom)

(1) Treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje oziroma mora biti zgrajeno protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov. Minimalna potrebna količina vode se določi v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah in tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.

(2) S projektno dokumentacijo in gradnjo je treba zagotoviti odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve in zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostop, dovoz in delovne površine za intervencijska vozila, ki morajo biti v skladu s SIST DIN 14090.

(3) Stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, kot je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.

(4) Pri projektiranju objektov je treba upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:

·   s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov (kurilno olje, utekočinjen naftni plin);

·   z možnostjo širjenja požara med posameznimi območji.

VIII.  Načrt parcelacije

30. člen

(načrt parcelacije)

(1) Načrt parcelacije predstavlja načrt gradbenih parcel stavb po posamičnih enotah urejanja.

(2) Gradbena parcela stavbe obsega prostorsko medsebojno povezano zemljišče, na, nad ali pod katerim se nahaja stavba, in drugo zemljišče, ki je trajno namenjeno za redno rabo te stavbe. Gradbena parcela stavbe obsega tudi zemljišče, na, nad ali pod katerim se nahaja pomožni objekt stavbe, in zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi tega pomožnega objekta.

(3) Meja posamične urejevalne enote, določena v grafičnem delu OPPN na listu 4, predstavlja gradbeno parcelo objekta oziroma objektov, ki so predmet urejanja.

(4) Gradbena parcela se v zemljiškem katastru evidentira kot enotna zemljiška parcela, razen:

·   če gradbena parcela leži na zemljiških parcelah, pri katerih v zemljiški knjigi ni možna poočitev združitve parcel,

·   pri stavbah, ki se zaradi posebnih fizičnih lastnosti ali iz drugih podobnih razlogov ne morejo postaviti na eni zemljiški parceli.

(5) Dopustna je delitev gradbenih parcel zaradi gradnje objektov in omrežij gospodarske infrastrukture.

IX. Etapnost izvedbe prostorskih ureditev ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN

31. člen

(etapnost gradnje)

Objekti v posamezni urejevalni enoti v območju OPPN se lahko gradijo etapno. Gradnja objektov v posamezni etapi lahko poteka sočasno z izgradnjo gospodarske infrastrukture, potrebne za urejevalno enoto, pri čemer je treba:

·   pred ali sočasno z izdajo gradbenega dovoljenja za objekt posamezne etape pridobiti gradbeno dovoljenje za vso, z OPPN načrtovano, gospodarsko infrastrukturo za urejevalno enoto za katero se pridobiva dovoljenje, potrebno za priključevanje posamezne etape;

·   pred ali sočasno s pridobitvijo uporabnega dovoljenja za posamezni objekt v urejevalni enoti pridobiti uporabno dovoljenje za gospodarsko infrastrukturo na območju priključevanja objekta, in le-to predati v upravljanje pristojnemu upravljavcu.

32. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

(1) Investitorji so dolžni poravnati stroške že zgrajene komunalne opreme v skladu z Odlokom o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Šenčur.

(2) V primeru gradnje so investitorji dolžni pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske infrastrukture zaradi uskladitve posegov in zakoličb, prestavitve ali ustrezne zaščite vodov ter nadzora nad izvajanjem del.

(3) V primeru poškodb gospodarske infrastrukture med gradnjo morajo investitorji o tem takoj obvestiti upravljavce.

(4) Investitorji so dolžni izdelati in izročiti upravljavcu posamezne vrste gospodarske infrastrukture projekt izvedenih del, izdelan v skladu z navodili upravljavca.

(5) Pred pričetkom gradnje so investitorji skupaj z upravljavci dolžni evidentirati stanje prometnih površin, zelenic, hodnikov za pešce in ostalih površin v okolici območja OPPN.

(6) Po končani gradnji so investitorji skupaj z upravljavci dolžni zagotoviti povrnitev teh površin v prvotno stanje oziroma zagotoviti ustreznost teh površin za namene, predvidene z načrtovanimi ureditvami.

(7) Investitorji so dolžni na začetku gradbenih del skrbno odstraniti in deponirati plodno zemljo, ter jo uporabiti za urejanje zelenih površin na območju OPPN.

(8) Obveznost investitorjev je tudi izvedba vseh ukrepov za varstvo okolja in normalno rabo načrtovanih objektov.

(9) Investitorji so dolžni poravnati stroške potrebnih prestavitev obstoječih komunalnih vodov.

X. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

33. člen

(velikosti dopustnih odstopanj)

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju objektov in ureditev poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbeno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika. S takšnimi odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere na urejevalni enoti določeni s tem OPPN ter na območju, ki nanj neposredno meji. S takšnimi odstopanji morajo soglašati nosilci urejanja prostora, na katere se odstopanja nanašajo.

(2) Tehnološke naprave na fasadi in strehi stavb so izvzete iz omejitev gabaritov, določenih s tem odlokom, če gre za linijske naprave in posamezne volumske (strukturne) naprave, pritrjene na fasadi ali strehi.

(3) Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij objektov gospodarske infrastrukture zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. Dopustne so tudi delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev gospodarske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo končne ureditve posameznega omrežja gospodarske infrastrukture.

XI. Prehodne in končne določbe

34. člen

(gradbeno dovoljenje v postopku pridobivanja)

Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo na podlagi predpisov, veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, ali na podlagi tega odloka, če je za stranko to bolj ugodno.

35. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)

OPPN preneha veljati, ko je izveden, oziroma v roku pet let od začetka veljavnosti, o čemer s sklepom odloči Občina Šenčur. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt.

36. člen

(dostopnost prostorskega akta)

Ta odlok je v času uradnih ur na vpogled javnosti na sedežu Občine Šenčur in na spletnih straneh Občine Šenčur.

37. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.

Številka: 350-13/2017-25

Datum: 13. 3.2019

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za sanacijo nelegalnih in neskladnih gradenj v Občini Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

4. člen

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.