Občinski svet Občine Mozirje je na podlagi 119. člena in druge alineje četrte točke 289. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/2017) in 14. člena Statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 58/18), na 3. dopisni seji dne, 8.1.2021 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

NA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH BREZ SPREMEMBE NAMENSKE RABE ZA GRADNJO HLEVA ZA MOLZNICE – KMETIJA GLUŠIČ

I.  Splošni določbi

1. člen

(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 46/15, 77/15,  105/15- NPB1, 74/16, 44/17, 65/18-NPB2, sprejme Občinski podrobni prostorski načrt na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo hleva za molznice – Kmetija Glušič (v nadaljnjem besedilu: OPPN), z identifikacijsko številko 1692 v zbirki prostorskih aktov.

(2) OPPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 19/20.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka.

II. Opis prostorske ureditve

3. člen

(predmet OPPN)

Predmet OPPN so ureditve, ki bodo omogočile takšne posege v prostor in gradnjo objektov, da bo zagotovljeno izvajanje kmetijske dejavnosti vzreje krav molznic.

III.  Območje OPPN

4. člen

(območje OPPN)

Območje OPPN obsega zemljišča, namenjena gradnji kmetijskih objektov in zemljišča, ki so potrebna za njihovo redno rabo. Površina območja OPPN obsega ca 8526 m2. Območje obsega dele zemljiških parcel št. 280/1, 279/1, 279/3, 281, 285/7, 285/6, 261/1 in 261/2, k.o. Loke (937).

5. člen

(posegi zunaj območja OPPN)

Za izvedbo navezav na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo so dopustni tudi posegi na zemljišča zunaj območja OPPN, predviden je:

·  priključni nizkonapetostni podzemni elektro energetski vod poteka od obstoječe omarice PS-RO3 na parceli št. 776/1, k.o. Loke in poteka preko parcel št. 259/4, 246 in 776/1, k.o. Loke.

IV. Umestitev načrtovane ureditve v prostor

6. člen

(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Območje obravnave se nahaja na zahodnem delu vasi Loke pri Mozirju.

(2) Območje OPPN se na obstoječe prometno omrežje  navezuje preko obstoječih dovoznih priključkov in manipulativnih površin s severne smeri  iz lokalne ceste LC 267611 Cesta v Loke – Hišovc in z vzhodne smeri iz javne poti JP 767211 Jank – Kračnik.

7. člen

(dopustne dejavnosti)

Območje OPPN je namenjeno kmetijski dejavnosti.

8. člen

(dopustne gradnje in vrste dopustnih objektov)

Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj:

·  novogradnje objektov, opredeljenih s tem OPPN:

·  12712 stavbe za rejo živali,

·  12713 stavbe za skladiščenje pridelka (silos),

·  rekonstrukcije objektov,

·  vzdrževanje objektov,

·  gradnje objektov in naprav komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture, preureditev obstoječih vodov,

·  gradnje objektov prometne infrastrukture (gradnja dovoznih cest in manipulativnih površin),

·  urejanje utrjenih zunanjih in zelenih površin,

·  gradnja pomožnih objektov kot dopolnitev funkcije osnovnega objekta se lahko izvede kot prizidave k osnovnemu objektu ali kot enostavni in nezahtevni objekti in sicer:

·  nestanovanjske kmetijske stavbe za potrebe osnovne kmetijske dejavnosti,

·  nadstrešnice,

·  rezervoarji, silosi,

·  ograje, podporni zidovi,

·  vodnjaki, vodni zbiralnik, okrasni ribnik,

·  priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture,

·  nasipi, izkopi, utrjene površine, utrjene brežine.

9. člen

(predvidene odstranitve)

Na območju OPPN ni predvidenih odstranitev objektov.

10. člen

(zasnova)

(1) Urbanistična zasnova območja izhaja predvsem iz oblike parcele in konfiguracije terena, ki narekuje umestitev objekta podolgovatega tlorisa, upoštevajoč zasnovo gručaste vasi. Orientira se vzporedno s plastnicami terena in gozdnim robom.

(2) Umestitev in gabariti predvidenih objektov so določeni z okvirnimi tlorisnimi gabariti novih objektov, gradbeno mejo (gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti s svojim najbolj izpostavljenim delom objekta nad terenom ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča), maksimalnim faktorjem zazidanosti, predvideno parcelacijo (pozicionirano v prostoru s točkami zakoličbe) ter odmiki od parcelnih mej in gospodarske javne infrastrukture.

11. člen

(tlorisni in višinski gabariti objektov)

(1) Tlorisni gabariti objektov so:

·  hlev za molznice: 60,00 m x 25,00 m,

·  koritasti silos: 30,00 m x 12,60 m.

(2) Etažnost hleva je delno P, delno P+IP, višina slemena je enotna, znaša 11,00 m nad koto tal pritličja, pod koto pritličja so jame za gnojevko pod hlevom in zadrževalnik padavinskih vod s strehe.

(3) Dopustni pomožni objekti se gradijo znotraj opredeljene gradbene meje in po namenu in velikosti ne presegajo osnovnega objekta.

(4) Največji dovoljeni tlorisni in višinski gabariti dopustnih enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni skladno s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost.

(5) Kota tal pritličja objekta se določi v projektni dokumentaciji in je praviloma 20 cm nad koto tal dovozne ceste.

12. člen

(dopustna izraba prostora)

(1) Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele, znaša lahko največ 0.40.

(2) V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti.

13. člen

(odmiki)

(1) Določeni so obvezni odmiki:

·  novi objekti morajo biti s skrajnim delom objekta odmaknjeni 15,00 m od nadzemnega elektroenergetskega omrežja,

·  sosedske ograje in podporne zidove se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo, sicer morajo biti oddaljene 0,50 m od parcelne meje,

·  odmiki zunanjih ureditev (privatni dovozi, dvorišča) od parcelne meje morajo biti vsaj 0,50 m.

(2) Manjši odmiki od parcelnih mej, navedenih v predhodnih odstavkih tega člena, so dovoljeni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča.

(3) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.

14. člen

(arhitekturno oblikovanje objektov)

(1) Hlev je podolgovate tlorisne zasnove, umesti se vzporedno s plastnicami terena. Fasade objekta morajo biti izvedene iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovane sodobno in skladnih geometrijskih oblik. Barve fasade so v svetlih toplih barvnih tonih ali lesene oziroma kombinacija obojega. Prepovedane so žive in kričeče barve.

(2) Streha je simetrična dvokapnica, naklona 20 in 25, Kritina je opečna ali njej podobna po barvi in teksturi.

(3) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na zemljiški parceli in oblikovani skladno z glavnim objektom.

(4) Zunanje ureditve in oprema se izvedejo sonaravno in se med seboj oblikovno uskladijo.

15. člen

(ureditev zunanjih površin)

(1) Dostopi in dovozi se uredijo preko obstoječih dovoznih priključkov in manipulativnih površin s severne smeri  z lokalne ceste LC 267611 Cesta v Loke – Hišovc in z vzhodne smeri iz javne poti JP 767211 Jank – Kračnik.

(2) Dovozni priključek in manipulativne površine so prevozne okrog objekta, izvedejo se v makadamski obliki  ali se asfaltirajo oziroma  tlakujejo.

(3) Podporni zidovi glede na konfiguracijo terena niso načrtovani, morebitni podporni zid ob južnem robu območja se lahko izvede do višine 1,00 m, primerneje je teren urejati z brežino. V primeru gradnje podpornega zidu je le-tega potrebno ozeleniti.

(4) Ograje na območju so lahko mrežne, lesene, na stiku z obstoječimi stanovanjskimi objekti (vzhodni del) tudi zidane kot stebrički z vmesnimi lesenimi ali perforiranimi polnili iz sodobnih materialov ali prednostno z zasaditvijo živice za katero se uporabi avtohtone rastlinske vrste. Ograjevanje s polnimi zidovi ni dopustno. Višine ograj so dopustne do 1,20 m.

(5) Zunanje površine se uredi sonaravno, z zatravljenimi površinami in ozelenitvijo z avtohtonimi vrstami rastlin; ohranja se odprte travnate površine, členjene s sklenjenimi živicami drevja, stari sadovnjaki in drugi elementi krajin. Vzhodni rob območja se ozeleni in gosteje zasadi z drevjem in grmovnicami kot zeleni tampon prosti stanovanjski pozidavi. Zahodni rob območja se severno od silosa zasadi s posamičnim drevjem (sadnim).

V.  Pogoji priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

16. člen

(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo

in grajeno javno dobro)

Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:

·  pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih smernic in mnenj k OPPN,

·  pred predvideno gradnjo je  treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,

·  trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,

·  dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,

·  obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,

·  dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

17. člen

(cestno omrežje)

(1) Dostopi in dovozi se uredijo preko obstoječih dovoznih priključkov in manipulativnih površin s severne smeri  z lokalne ceste LC 267611 Cesta v Loke – Hišovc in z vzhodne smeri iz javne poti JP 767211 Jank – Kračnik.

(2) Za vse posege v območju varovalnih pasov javnih poti je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.

(3) Padavinske in druge odpadne vode s predmetnega območja ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.

(4) Pri načrtovanju, gradnji in obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest.

18. člen

(parkirne površine)

Parkirne površine se zagotovijo na obstoječih in predvidenih manipulativnih površinah kmetijskega gospodarstva.

19. člen

(vodovodno omrežje)

Za napajanje hleva s pitno vodo se izvede nov vodovodni priključek na javni vodovod, ki poteka južno od lokalne ceste. Priključek se umesti ob predvideni dovozni cesti.

20. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) V območju obdelave ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja.

(2) Komunalnih odpadnih vod iz objekta ne bo.

(3) Odpadne vode iz hleva – gnojevka se bo zbirala v kanalih pod hlevom, trdo frakcijo separirane gnojevke se skladišči na pokritem gnojišču.

(4) Del padavinskih vod s strehe se odvaja v zbiralnik deževnice pod pritličjem hleva. Padavinske vode iz obravnavanega območja (strehe, utrjene površine) se ponika, ponikalnice se locirajo izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Možnost ponikanja je razvidna iz geološko geomehanskega poročila (izdelal Blan d.o.o., št. proj. GM-157/2020, julij 2020). Onesnažene vode je potrebno pred iztokom očistiti na lovilcu olj.

(5) Pri načrtovanju, odvajanju in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

21. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Območje OPPN sega v varovalni pas dvosistemskega visokonapetostnega (srednjenapetostnega nadzemnega elektro energetskega voda DV RTP Mozirje – RP Nazarje Sever 2 in DV RTP Mozirje – RP Nazarje Jug 2, ki znaša minimalno 15 m od osi VN (SN) na vsako stran.

(2) Varnostna višina v križni razpetini med najnižjim vodnikom DV 110 kV in najvišjo niveleto kateregakoli dela manipulativnih površin (dovozne ceste) mora po končani izgradnji znašati minimalno 6,0 m + Del (Del za 123 kV znaša 1,0m). po izvedbi manipulativnih površin (dovozne ceste) je potrebno varnostno višino geodetsko izmeriti in rezultate meritev dostaviti Elektro Celje, d.d., najkasneje na dan tehničnega pregleda oziroma prevzema objekta. V DGD projektni dokumentaciji je potrebno izrisati prečni profil križanja DV z manipulativnimi površinami (dovozno cesto) in v kolikor se ugotovi, da varnostna višina ne ustreza, si je potrebno od upravljavca Elektro Celje, d.d. pridobiti dodatne projektne pogoje. V varovalnem pasu ni dovoljeno deponiranje materiala, postavljanje kontejnerjev za gradbišče in podobno. Prav tako je potrebno gradbene stroje v varovalnem pasu ozemljiti in morajo biti ozemljeni ves čas gradnje v navedenem območju. V primeru, da bo v varovalnem pasu zgrajena kakršnakoli kovinska ograja ali podobno je slednjo potrebno ozemljiti in po izvedbi izmeriti ozemljitveno upornost, ki ne sme presegati ohmske vrednosti Rozeml. ≤10Ω, rezultate je potrebno dostaviti upravljavcu Elektro Celje, d.d.; isto velja za vse kovinske dele v 15 m varovalnem pasu.

(3) Energija za napajanje predvidenega objekta je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe razdelilne omarice PS-RO3 (moč: 17kw, 3x25A), ki se napaja iz obstoječe TP Loke Vodovod. Za priključitev novega NN podzemnega elektro energetskega voda je na zbiralnice potrebno prigrabiti novo vertikalno varovalno podnožje.

(4) Predvideni NN kablovod se položi v kabelski kanalizaciji deloma in sicer na mestih križanja povoznih površin in komunalnih vodov, na preostalem delu se položi v zemljo. Na obstoječo PS-RO3 se priključi na parceli št. 776/1, k.o. Loke in poteka do območja OPPN preko parcel št. 259/4, 246 in 776/1, k.o. Loke.

(5) Izdelan je idejni projekt Ureditev električnih vodov za območje OPPN Hlev za molznice Kmetije Glušič (izdelal Elektro Celje, d.d., št. proj. 173/20, oktober 2020), ki je osnova za izdelavo projektne dokumentacije.

22. člen

(omrežje elektronskih komunikacij)

(1) Predvidena dovozna cesta južno od lokalne ceste LC 267611 prečka obstoječe komunikacijsko omrežje (v nadaljevanju TK vod) v upravljanju Telekom Slovenije d.d..

(2) Na mestu dovozne ceste se TK vod zaščiti, po celotni dolžini prečkanja se položijo rezervne cevi premera 110 mm. Izvedba poteka v sodelovanju, pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d.. Rezervne cevi se ustrezno zaščiti in zapre na obeh straneh.

(3) V naselju je izvedeno tudi komunikacijsko omrežje v upravljanju Telemach d.o.o., vendar poteka izven meje OPPN in predvidenih ureditev.

(4) Priključitev novega objekta na komunikacijsko omrežje ni predvideno, je pa priključitev dopustna v skladu s pogoji upravljavca.

23. člen

(ogrevanje, prezračevanje)

Ogrevanje hleva ni predvideno, prezračevanje je naravno.

VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

24. člen

(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)

(1) V območju OPPN ni objektov ali območij kulturne dediščine.

(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja  arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

25. člen

(varovanje kakovosti zunanjega zraka)

(1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje  in izpustov plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja  naslednje ukrepe za varstvo zraka:

·  preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,

·  preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov,

·  upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.

(2) Za preprečitev širjenja vonjav proti stanovanjskim objektom se uredi prezračevanje ter umesti skladišče gnoja in gnojevke stran od stanovanjskih objektov to je na zahodni in južni strani hleva.

26. člen

(varstvo voda)

(1) Na obravnavanem območju ni izgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja.

(2) Odpadne vode iz hleva – gnojevka se bo zbirala v kanalih pod hlevom, trdo frakcijo separirane gnojevke se skladišči na pokritem gnojišču.

(3) Del padavinskih vod strehe se odvaja v zbiralnik deževnice pod pritličjem hleva. Padavinske vode iz obravnavanega območja (strehe, utrjene površine) se ponika, ponikalnice se locirajo izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Možnost ponikanja je razvidna iz geološko geomehanskega poročila (izdelal Blan d.o.o., št. proj. GM-157/2020, julij 2020). Onesnažene vode je potrebno pred iztokom očistiti na lovilcu olj.

(4) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju sistema za odvodnjavanje se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. 

(5) Silosi in gnojne jame se obvezno izvedejo v neprepustni izvedbi.

27. člen

(varstvo tal)

(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine.

(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode.

(3) Silosi in gnojne jame se obvezno izvedejo v neprepustni izvedbi.

28. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje OPPN se opredeli s III. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

(2) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:

·  uporabljajo se delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,

·  upoštevajo se časovne omejitve rušitev in gradbenih del v vplivnem območju stavb z varovanimi prostori (dnevni čas med 6:00 in 18:00 uro od ponedeljka do petka, ob sobotah pa samo izjemoma oziroma v primeru neodložljivih del, ob nedeljah in praznikih, ki so dela prosti dnevi, so gradbena dela prepovedana),

·  transportne poti na območje ureditve potekajo izven stanovanjskih območij,

·  delovodje morajo zagotoviti ustrezno disciplino na gradbišču, zvočni signali naj se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku,

·  v primeru, da bi meritve hrupa v času gradnje pokazale preseganje dovoljenjih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe, pri čemer imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa – zmanjša se število strojev, ki delujejo sočasno.

(3) Naprave, ki povzročajo hrup (prezračevanje, kompresorji, mlini ipd.) se umesti na lokacije usmerjene stran od stanovanjskih objektov, to je na zahodni in južni strani hleva.

(4) Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.

29. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)

Zunanja razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.

30. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Zagotovi se zbirno mesto za odpadke v sklopu obstoječega na manipulativnih površinah domačije. Pri ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki.

(2) Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor, lahko tudi v objekt. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov.

31. člen

(ohranjanje narave)

Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot,  zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

32. člen

(varovanje gozdnih zemljišč)

Območje OPPN se nahaja izven gozdnih zemljišč, severno od obstoječega gozda s poudarjenimi ekološkimi  ter socialnimi funkcijami. Poseganja v gozd ni.

VIII.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvo pred požarom

33. člen

(varstvo pred poplavami)

(1) Severni del območja OPPN je lahko ob visokih vodah poplavljeno; manjši del območja posega v preostali in majhen razred poplavne nevarnosti.

(2) Načrtovani objekti se umestijo zunaj poplavnega območja. V poplavno območje (majhen in preostali razred poplavne nevarnosti) segajo dovoz in manipulativne površine ob objektih.

(3) Pri načrtovanju, odvajanja in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

(4) Komunalnih odpadnih vod iz objekta ne bo. Odpadne vode iz hleva – gnojevka se bo zbirala v kanalih pod hlevom, trdo frakcijo separirane gnojevke se skladišči na pokritem gnojišču. Del padavinskih vod strehe se odvaja v zbiralnik deževnice pod pritličjem hleva. Padavinske vode iz obravnavanega območja (strehe, utrjene površine) se ponika, ponikalnice se locirajo izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Možnost ponikanja je razvidna iz geološko geomehanskega poročila (izdelal Blan d.o.o., št. proj. GM-157/2020, julij 2020). Onesnažene vode je potrebno pred iztokom očistiti na lovilcu olj.

(5) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja Direkcije RS za okolje.

34. člen

(varstvo pred potresom)

Obravnavano območje se uvršča v 3. stopnjo seizmične intenzitete po Evrokod 8. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v (g) 0.15.

35. člen

(zaklanjanje)

Gradnja zaklonišč ali ojačitev prve plošče ni potrebna.

36. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem omrežju javnih cest in predvidenih dovoznih cestah, objekt ima zagotovljen dostop z dveh smeri. Varen umik se zagotovi na zunanje zelene površine in prometne površine. Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele.

(2) Požarna varnost se zagotavlja iz obstoječega hidranta, ki se nahaja ob križišču lokalne ceste LC 267611 in javne poti JP 267211. 

(3) Skladno s predpisi, ki urejajo zasnove in študije požarne varnosti, se v projektni dokumentaciji izdela zasnova požarne varnosti za požarno manj zahtevne objekte.

37. člen

(erozijska, plazljiva in plazovita ogroženost)

(1) Območje OPPN ni plazljivo in plazovito ogroženo.

(2) Leži v območju, kjer so predvideni običajni protierozijski ukrepi (vir gisportal.gov.si).

(3) Izdelano je Geomehansko poročilo (izdelal Blan d.o.o., št. proj. GM-157/2020, julij 2020) iz katerega izhaja, da je območje OPPN stabilno. Pri nadaljnjem projektiranju in izvajanju objektov je potrebno upoštevati izsledke izdelanega poročila.

38. člen

(razlitje nevarnih snovi)

V območju OPPN ni  pričakovati razlitja olj.

IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve

39. člen

(etapnost)

Gradnja stavbe poteka v eni etapi, posamezne pomožne objekte in zunanjo ureditev je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.

X.  Drugi pogoji in zahteve za izvajanje

40. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

·  morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,

·  pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,

·  zagotoviti  ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,

·  sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,

·  v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,

·  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,

·  vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

41. člen

(merila in pogoji za parcelacijo)

Načrtovanemu objektu je opredeljena nova gradbena parcela. Načrt parcelacije z elementi za zakoličbo je prikazan na karti 6 geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije.

XI. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

42. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom: 

·  spremembe tlorisnih gabaritov objektov do +3,00 m, ob obveznem upoštevanju opredeljene gradbene meje in odmika 15,00 m od elektro energetskega omrežja (varovalni pas),

·  dopustna je gradnja manjših objektov,

·  sprememba višinskega gabarita objekta do +1,50 m,

·  odstopanja od ureditev  prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijska omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN ter so usklajene z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture.

(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere.

XII. Končne določbe

43. člen

(vpogled)

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Mozirje in na Upravni enoti Mozirje.

44. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.

45. člen

(začetek veljavnosti)

Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 3500-0002/2020-76

Datum: 8.1.2021