Na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/
(Uradni list RS, št. 33/07,
70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popravek), 43/11 –
ZKZ-C, 57/12 – ZPNačrt-B, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 – ZPNačrt-C) in 16.
člena
Statuta Občine Trnovska vas (Uradni vestnik Občine Trnovska vas,
št. 5/07) je Občinski svet Občine Trnovska vas na 20. seji, dne 7. 5.
2013, sprejel |
ODLOK |
o občinskem prostorskem načrtu
Občine Trnovska vas |
|
|
1.
člen |
(predmet
odloka) |
(1) Predmet odloka je občinski prostorski načrt Občine Trnovska vas, ki
ga je izdelalo podjetje Oikos, svetovanje za razvoj, d.o.o. v
sodelovanju s podjetjem Urbania, prostorske rešitve, d.o.o. pod številko
projekta 1107/09. |
|
(2) Občinski prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPN) Občine
Trnovska vas vsebuje strateški in izvedbeni del. |
|
(3) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih
aktov, razvojnih potreb Občine Trnovska vas (v nadaljnjem besedilu
občine) in varstvenih zahtev določa: |
-
izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, |
-
zasnovo prostorskega razvoja občine, |
-
zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, |
-
okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana, |
-
okvirna območja razpršene poselitve,
|
-
usmeritve za prostorski razvoj občine.
|
|
(4) Izvedbeni del OPN določa: |
-
enote urejanja prostora,
|
-
območja namenske rabe prostora, |
-
prostorske izvedbene pogoje, |
-
območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v
nadaljnjem besedilu: OPPN), ter prostorske izvedbene pogoje na območjih
predvidenih OPPN. |
2.
člen |
(vsebina in oblika OPN) |
(1) OPN
vsebuje tekstualni del in grafične prikaze, izdelan je v digitalni in
analogni obliki. |
|
(2) Tekstualni del OPN vsebuje besedilo odloka. Odlok je sestavljen iz
naslednjih poglavij: |
1. uvodne določbe, |
2. strateški del: |
2.1 izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, |
2.2 zasnova prostorskega razvoja občine, |
2.3 zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, |
2.4 okvirna območja
naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko
povezana, |
2.5 okvirna območja
razpršene poselitve, |
2.6 usmeritve za
prostorski razvoj občine, |
2.7 koncept
prostorskega razvoja naselja Trnovska vas, |
2.8 usmeritve za razvoj
v krajini, |
2.9 usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč, |
2.10 usmeritve za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev, |
3. izvedbeni del: |
3.1 enote urejanja
prostora, |
3.2 namenska raba
prostora, |
3.3 dopustna izraba
prostora, |
3.4 prostorski
izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrst posegov v
prostor, |
3.5 prostorski
izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov, merila
za parcelacijo, |
3.6 prostorski
izvedbeni pogoji glede gradnje v območju gospodarske javne
infrastrukture in priključevanja nanjo, |
3.7 prostorski
izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanje kulturne dediščine,
ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb, |
3.8 prostorski
izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja, |
3.9 prostorski
izvedbeni pogoji za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora, |
3.10 podrobnejši
prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora,
|
3.11 prostorski
izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN, |
4. končne določbe. |
|
(3) Odlok o OPN Občine
Trnovska vas vsebuje tudi dve prilogi k izvedbenemu delu: |
Priloga 1a: Preglednica
z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah
podrobnejše namenske rabe prostora, |
Priloga 1b: Preglednica
dopustnih objektov glede na namen po posameznih vrstah podrobnejše
namenske rabe prostora. |
|
(4) Grafični prikazi
OPN vsebujejo: |
- grafične prikaze
strateškega dela: |
1. zasnova prostorskega
razvoja občine (M 1 : 20.000), |
2. zasnova gospodarske
javne infrastrukture (M 1 : 20.000), |
3. usmeritve za razvoj
poselitve in za celovito prenovo ter prikaz okvirnih območij naselij in
okvirnih območij razpršene poselitve (M 1: 20.000), |
4. usmeritve za razvoj
v krajini (M 1 : 20.000), |
5. usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč (M: 1:20.000); |
- grafične prikaze
izvedbenega dela: |
1. pregledna karta občine z
razdelitvijo na liste (M 1 : 20.000), |
2. pregledna karta občine s
prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne
infrastrukture |
(M 1 : 20.000),
|
3. prikaz območij enot
urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev (M 1 : 5.000), |
4. prikaz območij enot
urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 5.000).
|
3.
člen |
(obvezne
priloge OPN) |
(1) Obvezne priloge OPN
vsebujejo: |
1. izvleček iz
hierarhično višjih prostorskih aktov, ki se nanaša na obravnavano
območje, |
2. prikaz stanja
prostora, |
3. strokovne podlage,
na katerih temeljijo rešitve v OPN, |
4. smernice in mnenja
nosilcev urejanja prostora, |
5. obrazložitev in
utemeljitev OPN, |
6. povzetek za javnost. |
4.
člen |
(pomen kratic) |
|
(1) Kratice,
uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
-EO: enostavni objekt, |
-EUP: enota urejanja
prostora, |
-FI: faktor izrabe
gradbene parcele, |
-FZ: faktor zazidanosti
gradbene parcele, |
-GJI: gospodarska javna
infrastruktura, |
-NO: nezahtevni objekt, |
-NRP: namenska raba
prostora, |
-OPN: občinski
prostorski načrt, |
-OPPN: občinski
podrobni prostorski načrt, |
-PIP: prostorski
izvedbeni pogoji, |
-PM: parkirno mesto,
|
-PNRP: podrobnejša
namenska raba prostora, |
-RPE: register
prostorskih enot, |
-UN: urbanistični
načrt. |
5.
člen |
(pomen izrazov) |
|
(1) Izrazi,
uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
avtobusno postajališče:
|
posebej zgrajena in
označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča
varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov, |
avtohton:
|
prvoten, domač, nastal
na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (na primer avtohtone
drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov, avtohtoni poselitveni
vzorec), |
bruto
etažna površina stavbe: |
je vsota vseh etažnih
površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena s svetlo višino
1,60 m in več, |
bruto
tlorisna površina stavbe: |
je skupna površina vseh
etaž objekta (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim, |
celostno urejanje: |
je urejanje prostora na
območju, na katerem se z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN)
ali skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji (PIP), določenimi v tem
odloku, načrtuje gradnja večjega števila objektov, ki so medsebojno
povezani v pogledu funkcionalnosti, komunalnega opremljanja ali
urbanističnega oblikovanja, |
dovoljenje s področja graditve objektov: |
je
dovoljenje za gradnjo, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja, |
elementi urbane opreme: |
so objekti, ki sodijo v
segment grajene urbane opreme v okviru uredbe o razvrščanju objektov
glede na zahtevnost gradnje, in drugi objekti urbane opreme, kot so
klopi, mize, koši za smeti, konfini, otroška igrala, razpela, oglasne
deske, manjše ograje, ulična svetila in podobni elementi za urejanje
površin, namenjenih zadrževanju ljudi, |
etaža: |
je del
stavbe med dvema stropoma, pri čemer se kot etaža štejejo tudi klet (K),
pritličje (P) in mansarda (M), |
faktor izrabe gradbene parcele (FI): |
se določi kot razmerje
med bruto tlorisno površino objektov nad terenom in celotno površino
parcele namenjene gradnji. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta
se ne upoštevajo neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in
odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta
(shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena.
Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto
etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,80 m. |
faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ): |
je razmerje med
tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž vseh objektov nad
terenom in površino gradbene parcele; pri tlorisni projekciji se ne
upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom in podobno, upošteva
pa se tlorisna projekcija EO in NO na gradbeni parceli, |
glavna fasada: |
je fasada stavbe ob
javnem prostoru naselja, poti, cesti, trgu ali pomembni gradbeni liniji;
oblikuje javni prostor in opredeljuje značaj naselja; pri vogalnih
stavbah se kot glavni pojmujeta obe vogalni fasadi stavbe; oblikuje se
kot najpomembnejša fasada stavbe, praviloma se na glavni fasadi
organizira glavni vhod v stavbo, okenske odprtine itd.; pri poslovnih
objektih se na glavni fasadi organizirajo izložbe in drugi arhitekturni
elementi, ki izražajo program in pomen stavbe, |
gradbena parcela: |
je zemljišče,
sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na
katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so
urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena
ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu; omogočati mora
normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi
prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, dostopom ter komunalnimi
in energetskimi priključki, |
javni
prostor naselja (ali tudi: javne površine naselja): |
so zemljišča in
objekti, katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem; to so
predvsem površine cest, igrišča, trgi, parkirišča, pokopališča, zelenice
in površine za pešce, |
klet
(K): |
je del stavbe, katerega
prostori se nahajajo od pritličja navzdol; klet je povsem ali delno
vkopana v teren, |
kolenčni zid: |
je del zunanjega zidu
od zadnje stropne konstrukcije do zidne lege strešne konstrukcije, |
kubus:
osnovni element objekta, stavbe (kvader, kocka), ki s svojim položajem
in volumnom opredeljuje oziroma omejuje prostor, |
legalizacija: |
je pridobitev
gradbenega ali drugega upravnega dovoljenja za gradnjo, za katero ni
bilo pridobljeno dovoljenje, pa bi moralo biti pridobljeno, pod pogojem,
da se gradnja v primeru neskladnosti z določili tega odloka uskladi z
določili tega odloka, |
mansarda (M): |
je del stavbe, katerega
izkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in v pretežni
meri pod poševno, praviloma dvokapno streho, |
mansardno okno (tudi frčada, »kukerl«): |
je funkcionalna strešna
odprtina, namenjena osvetlitvi mansardnih ali podstrešnih prostorov, ki
ne sega preko slemena strehe in ne prekinja kapne lege objekta;
mansardna okna se postavljajo skladno s kompozicijo fasade, praviloma so
osno prilagojena okenskim odprtinam; pogosto gre za poudarek nad vhodom, |
nadomestna kmetijska zemljišča: |
so zemljišča, ki so po
dejanski rabi prostora v nekmetijski rabi in se za njih načrtuje
usposobitev za kmetijsko rabo, |
objekti v nizu: |
so objekti, zgrajeni z
dodajanjem (npr. gospodarskih poslopij stanovanjskemu objektu)
neposredno eden za drugim v globino ene ali več gradbenih parcel, pri
čemer se približajo ali stikajo zaporedno s čelnimi oziroma hrbtnimi
stranmi, |
območje tradicionalne
tipologije: |
je
območje, kjer prevladujejo objekti tradicionalne tipologije, avtohtoni
objekti v prostoru, |
obstoječ objekt v prostoru: |
je objekt, zgrajen v
prostoru pred veljavnostjo tega akta, njegova prisotnost pa je razvidna
iz uradnih evidenc ali drugih ustreznih listin, |
obvodni prostor: |
je
zemljišče, ki obsega obalni pas in priobalno zemljišče rek in pritokov
ter stoječih voda, |
odprte zelene površine: |
so
zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča in druge zelene
površine, |
opečni zareznik: |
je
strešna kritina, narejena iz gline, ki se prednostno uporablja v naravni
rdeči, zemeljski barvi, |
osnovni objekt: |
je objekt, ki s svojo
podobo in dejavnostjo, ki se opravlja v njem, ustvarja splošno podobo
naselja oziroma dela naselja; osnovni objekt je pri stanovanjskih
površinah stanovanjski ali poslovno stanovanjski, pri površinah
centralnih dejavnosti poslovni objekt oziroma objekt družbene
infrastrukture, pri površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo je to
gospodarski objekt domačije oziroma hlev, |
pergola: |
je odprti nadstrešek,
transparentna ozelenjena konstrukcija, namenjena zaščiti pred soncem in
vetrom ob objektih ali tudi ob opornih zidovih, če gre za zeleno
bariero; |
podstrešje (p): |
je del stavbe, katerega
neizkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno
pod poševno, praviloma dvokapno streho, |
pomožni kubus: |
je bodisi prizidek k
obstoječemu objektu bodisi posamezen del objekta, ki s svojo
postavitvijo in obliko dopolnjuje tako funkcijo kot tudi podobo
osnovnega kubusa; kot pomožni kubus se ne štejejo objekti kot so
nadstrešek in pergola, prav tako ne izzidek, ki je poudarek vhoda; kot
pomožni kubus se na primer lahko šteje garaža, zgrajena kot prizidek
oziroma kot del objekta, |
pomožni objekti: |
so praviloma manjši
objekti, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnih objektov na posamezni parceli
in so zaradi svoje velikosti, načina gradnje in rabe v skladu z veljavno
zakonodajo uvrščeni med manj zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte;
v primeru, da se gradijo kot manj zahtevni in nezahtevni objekti, je
zanje potrebno pridobiti ustrezno upravno dovoljenje, |
praviloma: |
pomeni, da se
upoštevajo določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in
omejitev ni možno, se odstop od določil tega odloka obrazloži in
utemelji v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v
prostor, |
priobalno zemljišče: |
je zemljišče, ki
neposredno meji na vodno zemljišče in sega na vodah prvega reda 15 m od
meje vodnega zemljišča, na vodah drugega reda pa 5 m od meje vodnega
zemljišča, |
pritličje (P): |
je del
stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino
ali največ 1,4 m nad njo, |
razvit tloris: |
je tradicionalen
koncept postavitve domačije, za katerega so značilni zalomljeni tlorisi
združenih stanovanjskih stavb in gospodarskih poslopij, ki so med seboj
pravokotni v obliki črke L (redkeje T ali U); višinski gabarit objektov
je poenoten; stanovanjski del objekta je praviloma postavljen ob javni
prostor, |
sleme: |
je vrhnji rob ostrešja
ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta; za 1,5 m ga
lahko presega dimnik, |
sprememba namembnosti objekta: |
je izvedba del, ki niso
gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo
pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo
vplivi objekta na okolico, |
strešni izzidek: |
je del fasade stavbe,
ki se dvigne tako, da prekinja kapno lego objekta in ne presega slemena
objekta; namenjen je osvetljevanju podstrešja (mansarde) oziroma
oblikovanju arhitekturnega poudarka stavbe; pogosto gre za izzidek,
izmaknjen iz ravnine fasade, pokrit z dvokapno ali enokapno streho,
postavljeno pravokotno na osnovno strešino v osi glavnega vhoda v
objekt, |
strokovna prostorska preveritev: |
je urbanistična,
krajinska, arhitekturna oziroma gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki
jo v okviru priprave OPPN ali pred pridobitvijo dovoljenj s področja
graditve objektov izdela pooblaščen inženir ustrezne stroke z namenom,
da se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov, ureditev v
prostor ali sanacija degradiranih prostorov in določijo podrobni pogoji, |
transparentna fasada: |
je fasada, kjer se ob
uporabi (kovinske, lesene, betonske) konstrukcije ter večjih prozornih
(npr. steklenih) površin oblikuje objekt, ki s svojo odprtostjo proti
zunanjemu prostoru vzpostavlja neposreden stik med objektom in njegovo
okolico, |
uporabna površina: |
je tisti del neto
tlorisne površine, ki ustreza namenu in uporabi stavbe, |
varovalni pas gospodarske javne infrastrukture: |
obsega prostor, določen
v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s
soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca, |
veduta: |
je pogled na neko
območje z določenega mesta opazovanja, značilen pogled na neko območje, |
vodno
zemljišče: |
je zemljišče, na
katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo
posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni
in obvodni ekosistem; vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo
tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe;
vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z
bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja, |
vplivno območje drevesa: |
je talna
površina pod obodom krošnje, razširjena za 1,5 m na vse strani, |
vinska klet: |
je kmetijska stavba za
kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja ter sadja, za pridelavo in
shranjevanje vina in sokov ter za shranjevanje drugih kmetijskih
pridelkov, strojev in orodja, lahko tudi za občasno bivanje. |
|
(2) Izrazi, uporabljeni
v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v prejšnjem odstavku,
imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo
predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter
drugi veljavni predpisi. |
|
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in so
zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni
za moške in ženske oblike. |
|
6.
člen |
(splošne
določbe) |
(1) Strateški del OPN
določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine,
usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za
razvoj v krajini, določitev namenske rabe zemljišč in PIP, območja
naselij ter območja razpršene poselitve. |
|
(2) Strateški del OPN
teži k upoštevanju načel vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhaja iz
izhodišč Strategije prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: SPRS) in določb Prostorskega reda Slovenije ter drugih
evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil. |
|
(3) Strateški del OPN
upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in regionalnega
pomena, kot so: Regionalni razvojni program za Podravsko razvojno regijo
2007-2013, Območni razvojni program Spodnjega Podravja 2007-2013. |
|
(4) OPN enako upošteva
razvojne dokumente, varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov,
programov in načrtov s področja varstva okolja, ohranjanja narave,
varstva naravnih dobrin in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh
varovanja, ki so prikazani v prikazu stanja prostora za Občino Trnovska
vas, ki je priloga tega odloka. |
2.1 Izhodišča in cilji
prostorskega razvoja občine |
7.
člen |
(izhodišča
prostorskega razvoja občine) |
(1) Osrednji
del Občine
Trnovska vas leži v Pesniški dolini, jugozahodni del občine sega v
obronke gričevnatega sveta srednjih Slovenskih goric. Na nekoliko
dvignjenem delu Pesniške doline ležijo naselja Trnovska vas, Biš in
Ločič. Preostala naselja, Bišečki Vrh, Trnovski Vrh, Črmlja in Sovjak,
ležijo na območju Slovenskih goric. Občina s površino 22,9 km2
in 1.326 prebivalci (Vir: Statistični urad RS, stanje na dan 01.01.2010)
spada med manjše slovenske občine. V sistemu izvajanja posameznih
dejavnosti, poselitvi in gospodarski javni infrastrukturi se celotno
območje občine gravitacijsko močno navezuje na regionalno središče
nacionalnega pomena - Ptuj in na sosednja zaposlitvena središča. |
|
(2) V
občini
je sedem statističnih naselij: Trnovska vas, Biš, Bišečki Vrh, Ločič,
Trnovski Vrh, Črmlja in Sovjak. Prebivalstvo je skoncentrirano v
naseljih Trnovska vas in Biš. V občini sta se izoblikovala dva
poselitvena vzorca: izrazita slemenska poselitev na območju Slovenskih
goric in razložena dolinska naselja v dolini reke Pesnice. Oskrbne
oziroma centralne dejavnosti (občinska stavba, osnovna šola, otroški
vrtec, trgovina, cerkev, gostinski lokali, zdravstvena ambulanta,
večnamenska dvorana) so skoncentrirane v središčnem naselju Trnovska
vas. V večini naselij se mešata tradicionalna in sodobnejša arhitektura.
V vinogradniškem območju se pojavljajo manjše stavbe za potrebe
vinogradništva. Celotno območje občine se v sistemu izvajanja posameznih
dejavnosti, poselitvi in gospodarski javni infrastrukturi gravitacijsko
močno navezuje na bližnje regionalno središče Ptuj. |
|
(3) Prednosti
dosedanjega prostorskega razvoja občine so naslednje: |
-
lega naselij
v Pesniški dolini, kjer je ob glavni prometnici koncentrirana večina
prebivalstva občine; |
-
vzpostavljen
poselitveni vzorec, ki usmerja poselitev v strnjena naselja dolinskega
tipa; |
-
prostorske
možnosti za notranji razvoj in prenovo naselij; |
-
dobra
navezanost naselij na občinsko središče, na regionalno središče in na
preostala pomembnejša naselja, kar se je z razvojem Pomurskega
avtocestnega kraka (A5) še izboljšalo; |
-
dobra
strukturiranost obstoječih dejavnosti, ki zadovoljujejo osnovne potrebe
prebivalcev občine tudi z nekaterimi terciarnimi in kvartarnimi
dejavnostmi; |
-
dobra
strukturiranost in izraba naravnih virov v primarnih dejavnostih, zlasti
v kmetijstvu; |
-
potencialne
možnosti za razvoj sonaravnega turizma in turizma kot dopolnilne
kmetijske dejavnosti ter turističnih dejavnosti v vinogradniških
območjih, zlasti v zahodnem razgibanem in kmetijsko manj intenzivnem
območju občine; |
-
prostorske
možnosti za preusmeritev dela kmetijske proizvodnje v ekološko čistejšo
proizvodnjo; |
-
dobra zasnova
predvidenih dejavnosti v prostorskih dokumentih, ki bo nadgrajevala
sedanje stanje posameznih dejavnosti; |
-
ohranjeno
naravno okolje. |
(4) Slabosti
dosedanjega prostorskega razvoja v občini se kažejo v naslednjih
negativnih učinkih: |
-
prostorske omejitve za
širitev naselij in poselitve zaradi območij varstva najboljših
kmetijskih zemljišč in v gričevnatega sveta; |
-
poselitveno praznjenje
gričevnatega dela občine in posledično opuščanje primarnih dejavnosti,
kar spreminja videz kulturne krajine in s tem zmanjšuje njeno
privlačnost za turistični razvoj; |
-
slabša opremljenost
naselij z okoljsko infrastrukturo (odvajanje in čiščenje komunalnih
odpadnih voda); |
-
zaostajanje
infrastrukturnega opremljanja stavbnih zemljišč v območjih razpršene
poselitve in razpršene gradnje zaradi povečanih stroškov opremljanja; |
-
veliki
agromelioracijski posegi v dolinskem delu občine v Pesniški dolini, ki
so razvrednotili privlačnost kmetijske krajine; |
-
obremenjenost dolinske
poselitve z intenzivno kmetijsko dejavnostjo Pesniške doline, kar ima za
posledico zmanjšano kvaliteto bivalnega okolja. |
8.
člen |
(razvojne
potrebe v občini ter razvojne potrebe regije in države) |
(1) Razvojne
potrebe Občine Trnovska vas so naslednje: |
-
okrepitev centralnih
dejavnosti v občinskem središču Trnovska vas; |
-
opredelitev novih
stavbnih zemljišč namenjenih stanovanjski gradnji, storitvenim in
poslovnim dejavnostim; |
-
ohranjanje poselitve v
gričevnatem in demografsko ogroženem območju občine; |
-
razvoj kmetijstva,
izključno sonaravnih oblik pridelave, z namenom oskrbe lokalnega
prebivalstva z zdravo hrano in ohranjanje kulturne krajine; |
-
omogočanje razvoja
kmetijskih gospodarstev; |
-
izboljšanje kakovosti
bivalnega okolja za prebivalce z dograditvijo in širitvijo
infrastrukturnih omrežij v občini. |
|
(2) Razvojne
potrebe regije in države so naslednje: |
-
zaščita
kakovosti vodotokov v porečju reke Pesnice; |
-
vzpostavitev
zbirnega katastra gospodarske in javne infrastrukture v Spodnjem
Podravju; |
-
vzdrževanje
enotnega sistema ravnanja z odpadki v Spodnjem Podravju; |
-
mreženje
kolesarske ponudbe med Dravo in Muro. |
9.
člen |
(medsebojni
vplivi in povezave z območji sosednjih občin) |
(1) Občina
Trnovska vas je povezana: |
-
s sosednjimi občinami
na področju infrastrukturnih omrežij, predvsem prometna navezanost,
oskrba s pitno vodo, prenos električne energije, telekomunikacijske
povezave; |
-
z občinami Spodnjega
Podravja na področju ravnanja z odpadki; |
-
z Mestno občino Ptuj in
sosednjimi občinami pri dopolnjevanju z dejavnostmi, ki jih občina nima
oz. obstoječe ne zadovoljujejo potreb občine, predvsem sekundarne,
terciarne in kvartarne dejavnosti; |
-
z Mestno občino Ptuj in
sosednjimi občinami preko Skupne občinske uprave Ptuj pri izvajanju
nalog s področja prostorskega načrtovanja, zagotavljanja in izvajanja
javnih služb, medobčinske inšpekcije, medobčinskega redarstva in
notranje revizije. |
10.
člen |
(splošni
cilji prostorskega razvoja občine) |
(1) Splošni
cilji prostorskega razvoja občine, ob upoštevanju izhodišč ugotovljenih
v analizi stanja in razvojnih potreb občine, medsebojnih vplivov in
povezav s sosednjimi občinami, sovpadajo s cilji prostorskega razvoja v
Republiki Sloveniji. |
|
(2) Splošni
cilji prostorskega razvoja občine so združeni v naslednje vsebinske
sklope: |
-
skladen,
racionalen in učinkovit prostorski razvoj; |
-
skladen
razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z optimalno
zasnovo poselitve; |
-
optimalna
porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru; |
-
prostorske
možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v občini, zlasti
občinskega središča; |
-
dobra
infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij; |
-
preudarna
raba naravnih virov; |
-
prostorski
razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko
ravnovesje; |
-
ohranjanje in
varovanje okolja, narave ter kulturne dediščine ter zagotavljanje
varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
11.
člen |
(prioritetni
cilji prostorskega razvoja občine) |
(1)
Zaradi
dosedanjega prostorskega razvoja občine ter strategije razvoja
posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru so cilji
prostorskega razvoja občine usmerjeni v zagotovitev prostorskih pogojev
za: |
-
razvoj centralnih
dejavnosti v občinskem središču Trnovska vas; |
-
umestitev stanovanjske
gradnje s spremljajočimi dejavnostmi v občinskem središču in v strnjenih
delih naselij v katera bo usmerjen razvoj poselitve v občini; |
-
umestitev proizvodnih,
storitvenih in poslovnih dejavnosti; |
-
umestitev športnih in
rekreacijskih dejavnosti v občinskem središču; |
-
umestitev turistične
infrastrukture kot podpora razvoju izletniškega in v manjši meri tudi
stacionarnega turizma; |
-
razvoj kmetijstva in
kmetijskih gospodarstev; |
-
izboljševanje in
dopolnjevanje infrastrukturnih omrežij v občini, predvsem vodovodnega in
kanalizacijskega omrežja, rekonstrukcija delov prometnega omrežja ter
povečanje površin za mirujoči promet. |
2.2
Zasnova prostorskega
razvoja občine |
12.
člen |
(prednostna
območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) |
(1)
Prednostna območja za razvoj in ohranjanje poselitve v Občini Trnovska
vas so: |
-
območja
znotraj obstoječih naselij Trnovska vas, Biš in Ločič, z zapolnitvami
vrzeli v obstoječi pozidavi oziroma zaokroževanje poselitve; |
-
območja za
ohranjanje poselitve s spremljajočimi kmetijskimi dejavnostmi v naselju
Bišečki vrh in zaselku Kozlovec (del naselja
Trnovska vas),
kjer se poselitev usmerja na manjša območja, ki predstavljajo zapolnitev
vrzeli v obstoječi pozidavi oziroma zaokroževanje poselitve ter
povezovanje obstoječih segmentov razpršene poselitve in razpršene
gradnje v enotno območje naselja; |
-
površine
razpršene poselitve v naseljih Trnovski vrh, Črmlja in Sovjak, ki se
ohranjajo in na katerih je omogočena umestitev objektov z namenom
izboljšanja pogojev za bivanje in razvoja kmetijskih ter dopolnilnih
dejavnosti. |
|
(2)
Prednostna območja za razvoj dejavnosti v
Občini
Trnovska vas so: |
-
površine v
središču naselja Trnovska vas in ob lokalni cesti proti naselju
Vitomarci (Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah), ki so namenjene za
ureditev in širitev centralnih dejavnosti z umestitvijo novih in
dopolnitev obstoječih dejavnosti; |
-
površine v
vzhodnem delu naselja Trnovska vas, ki so namenjene za razvoj
gospodarskih dejavnosti (gospodarska cona). |
|
(3)
Prednostna območja za umestitev in razvoj dejavnosti v odprti krajini v
Občini
Trnovska vas so: |
-
območja za
razvoj kmetijstva na območju Pesniške doline in za razvoj sadjarstva in
vinogradništva na območju Slovenskih goric; |
-
območja za
širitev objektov za kmetijsko dejavnost na območju razpršene poselitve; |
-
območje
gričevnatega dela občine, ki je potencialno območje razvoja turizma in
rekreacije, predvsem dejavnosti turističnih vinskih cest. |
13.
člen |
(omrežje
naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij) |
(1) Omrežje
naselij v
Občini
Trnovska vas glede na register prostorskih enot (RPE) vključuje sedem
naselij: Trnovska vas, Biš, Bišečki Vrh, Ločič, Trnovski Vrh, Črmlja in
Sovjak. |
|
(2) Funkcijo
občinskega središča opravlja naselje Trnovska vas. Po Strategiji
prostorskega razvoja Slovenije je naselje opredeljeno kot lokalno
središče. Naselje ima poleg primarnih, razvite tudi terciarne in
kvartarne dejavnosti, ki zagotavljajo prebivalcem naselja in njegovega
zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje,
informiranje in druženje. Ostala naselja občine so po velikosti in po
številu prebivalcev ter deležu prebivalcev, ki se ukvarjajo s primarnimi
dejavnostmi, opredeljena kot vasi, ki ne opravljajo oskrbne
funkcije za svoje prebivalstvo. |
|
(3) Z namenom
nadaljnje krepitve funkcij občinskega središča je načrtovana širitev
območja stavbnih zemljišč v osrednjem delu naselja Trnovska vas, kamor
se umeščajo zelene površine za oddih, rekreacijo in šport (ureditev
igrišča za otroke in mladino) in površine za razvoj centralnih
dejavnosti (ureditev manjšega bencinskega servisa s spremljajočimi
dejavnosti). |
|
(4) Naselja
lahko razdelimo v tri osnovne tipe poselitve: |
-
strnjena
obcestna naselja ob robu Pesniške doline s posameznimi enotami razpršene
poselitve: Biš, Ločič, Trnovska vas: |
-
primarni deli
naselij so nastajali nad poplavno ravnino reke Pesnice, na stiku
poljedelskih kultur, poplavnih logov in travnikov z nepoplavnim njivskim
svetom; |
-
novi deli so
se razvijali ob vse pomembnejši prometnici, ki poteka ob prelomnici med
Pesniško dolino in gričevnatim svetom v obliki ločenih obcestnih
naseljih Trnovska vas in Ločič, ali pa z vejnatim razvojem obstoječega
naselja, Biš; |
-
razložena
slemenska naselja in posamična območja razpršene poselitve gričevnatega
dela občine: Bišečki Vrh; |
-
avtohtona
razložena naselja (razpršena poselitev) v gričevnatem delu občine:
Trnovski Vrh, Črmlja, Sovjak. |
14.
člen |
(temeljne
smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
(1) Glavna
prometna os v občini je regionalna cesta Ptuj – Lenart (R-I-229), ki
povezuje občino z regionalnim središčem nacionalnega pomena mestom Ptuj
in medobčinskim središčem
Lenart. Preko te prometnice se občina navezuje preko priključka Spodnja
Senarska na avtocesto A5 Maribor – Pince. |
|
(2) Ostala
naselja se navezujejo na glavno prometno os občine preko omrežja
občinskih lokalnih cest in javnih poti. |
15.člen |
(območja ohranjanja prepoznavnosti) |
|
(1) Ohranjanje
prepoznavnosti prostora se zagotavlja z ohranjanjem tipoloških
značilnosti kulturne krajine in naravnih krajinskih območij ter prvin
prepoznavnosti krajine in grajenih struktur na celotnem območju občine,
prednostno pa z ohranjanjem prepoznavnih prostorskih razmerij na
kakovostnejših krajinskih območjih. |
|
(2) V nadaljnjem
prostorskem razvoju dejavnosti v krajini se zagotavlja ohranjanje
kulturne krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti Občine Trnovska
vas. |
|
(3) Ohranjajo se
segmenti gozda na zahodnem gričevnatem delu občine, naravne prvine
Pesniške doline, ki jo predstavljajo gozdni otoki v dolini Pesnice,
ostanki stare struge Pesnice in linijska grmovna in drevesna zarast v
dolini, značilni vzorci poselitve (strnjena naselja na ravnini,
slemenska in razložena poselitev na območju Slovenskih goric), značilni
arhitekturni členi in objekti s simbolnimi vrednostmi (cerkev sv.
Bolfenka v Trnovski vasi z vplivnim območjem, kapelice in znamenja ter
posamezne tradicionalne domačije). |
16.člen |
(območja ohranjanja naravnih
kakovosti) |
|
(1) Ohranjanje narave
se zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem so območja
in enote ohranjanja narave upoštevana kot razvojni potencial in kot
prvina varstva. Ohranjanje narave se zagotavlja predvsem na zavarovanih
območjih, predlaganih širše zavarovanih območjih, na območjih naravnih
vrednot - površinskih geomorfoloških, podzemeljskih geomorfoloških,
hidroloških, botaničnih, zooloških, ekosistemskih, drevesnih; na
območjih pričakovanih naravnih vrednot, na območjih prednostnih
habitatnih tipov, na ekološko pomembnih območjih. |
|
(2) Pri načrtovanju
prostorskega razvoja se upoštevajo načela in cilji, ki jih določajo
pristojne službe za varstvo narave. |
|
(3) Na
območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske
raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, in sicer ob upoštevanju
sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v
gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se
zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so
pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in
povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo
ter habitatov ogroženih vrst. |
|
17.
člen |
(druga za
občino pomembna območja) |
(1)
V zasnovi
prostorskega razvoja
Občine
Trnovska vas so upoštevana tudi druga pomembna območja, kot so
površinske vode in območja za izvajanje ukrepov civilne zaščite. |
18.
člen |
(urbanistični
načrt) |
(1)
Urbanistični
načrt (v nadaljevanju UN) je izdelan za občinsko središče Trnovska vas. |
|
2.3
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena |
19.
člen |
(splošne
določbe) |
(1) Infrastrukturna
omrežja se bodo razvijala skladno s potrebami prostorskega in
gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja infrastrukturna omrežja bodo
dograjena na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in
energetsko opremo, s čimer bo doseženo zmanjševanje obremenitev
vodotokov, podzemnih voda in drugih naravnih kakovosti. Na območjih
stavbnih zemljišč, ki so predvidena za bodoče novo opremljanje in
preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne
in energetske infrastrukture in zvez. Obnova infrastrukturne opreme bo
izvajana po načelu celovite opreme posameznih območij. Na območjih
urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) se
morajo istočasno obnoviti vsi obstoječi ali na novo zgraditi potrebni
vodi in naprave infrastrukture za posamezni odsek ali območje. Praviloma
naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in
infrastrukturnih koridorjih. |
|
(2) Za obstoječe in
planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor
treba upoštevati predpisane varstvene pasove in pogoje upravljavcev
posameznih naprav. |
|
(3) Pri načrtovanju v
prostoru se upošteva zagotavljanje trajnostne mobilnosti z razvojem
javnega potniškega prometa, kolesarskih in peš povezav. |
|
(4) Občina zagotavlja
opremljanje zemljišč za gradnjo, zato je potrebno izdelati program
opremljanja zemljišč za gradnjo. V programu se določi in uskladi gradnjo
infrastrukture ter določi roke izgradnje, pogoje priključevanja ter
finančne vire za realizacijo gradnje. |
2.3.1 Prometna infrastruktura |
20.
člen |
(cestna
infrastruktura) |
(1) Cestno prometno
omrežje v občini sestavljajo državna regionalna cesta Ptuj - Lenart
(R-I-229) in kategorizirane občinske ceste, to so lokalne ceste in javne
poti. V cestno prometno omrežje je uvrščen tudi sistem javnih površin za
mirujoči promet v občinskem središču. |
|
(2) Prioritetna
usmeritev Občine Trnovska vas na področju cestnega omrežja je dobra
prometna povezava celotnega območja občine z občinskim središčem,
regionalnim in oskrbnim središčem, z večjimi zaposlitvenimi središči
izven občine in sosednjimi občinami ter urejanje tistih delov omrežja,
kjer prometna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v
prostoru in vpliva na poslabšanje kvalitete bivanja (regionalna cesta
skozi naselja, priključki cest nižjih kategorij, tudi poljskih poti) ali
pa je ogrožena varnost cestnega prometa. |
|
(3) V cestno
prometno omrežje je uvrščen tudi sistem javnih površin za mirujoči
promet v občinskem središču. Širitev površin za mirujoči promet je
predvidena za potrebe osrednjega območja centralnih dejavnosti, športnih
površin in pokopališča. |
21.člen |
(omrežje kolesarskih poti in
kolesarskih stez, pešpoti in drugih rekreacijskih poti) |
|
(1) Kot del trajnostne
mobilnosti se omogoča dostop z nemotoriziranimi prevoznimi načini. Na
območju občine se vzpostavi sistem lokalnih kolesarskih povezav.
Zagotavljajo se površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa
v vseh naseljih. |
|
(2) Na območju občine
se uredi kolesarsko omrežje kot kolesarska steza, kot steza za mešani
promet pešcev in kolesarjev, kot kolesarski pas na vozišču ali pa se
kolesarji vodijo z ustrezno prometno signalizacijo po malo prometnih
državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za urejanje se
v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti. |
22.člen |
(avtobusni promet) |
(1) V občini se
spodbuja razvoj učinkovitega sistema javnega potniškega prometa. Javni
avtobusni promet se odvija po regionalni cesti Ptuj - Lenart (R-I-229)
po naseljih Biš - Trnovska vas - Ločič. |
|
(2) Avtobusni promet se
ureja na celotnem območju občine, med vsemi naselji in njihovimi
zaledji. Z načrtovanjem javnega potniškega avtobusnega prometa se
omogoča večjo neodvisnost od rabe osebnega avtomobila ter s tem zmanjša
emisije toplogrednih plinov. |
|
(3) Avtobusna
postajališča se umeščajo na prostor večjih generatorjev prometa (jedro
naselja, šola, trgovina ipd.) ter na ostala območja naselij tako, da so
upoštevani standardi dostopnosti. |
2.3.2 Okoljska, energetska in
komunikacijska infrastruktura |
23.člen |
(razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture) |
(1) Vzpostavijo se nova
ter rekonstruirajo in dopolnijo obstoječa infrastrukturna omrežja z
namenom zagotavljanja enakovredne okoljske, komunikacijske in energetske
opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in
zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini. |
|
(2) Poveča se
zanesljivost oskrbe s pitno vodo, uredi se odvajanje in čiščenje odpadne
vode. |
|
(3) Načrtovanje in
gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij
infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. V ta namen se
okoljska in energetska infrastruktura razvijata v dveh, med seboj
usklajenih smereh: |
-
sanacija stanja: na stavbnih zemljiščih, na katerih infrastruktura ne
dosega ustreznih oskrbnih standardov, se izvede sanacija stanja z
izgradnjo sistemov za zagotavljanje ustrezne stopnje varstva okolja
glede priključevanja objektov na infrastrukturne sisteme. V naseljih se
zagotovi ustrezno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena
možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi
komunikacijskimi storitvami. Na območjih, ki še niso opremljena s
telefonskim omrežjem, se zgradi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in jo
poveže s telefonsko centralo, |
-
opremljanje razvojnih območij: za vsa komunalno neopremljena stavbna
zemljišča se zagotovi ustrezno komunalno opremljenost s predhodno
zagotovljeno časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje
stroškov. |
|
(4) Z načrtovanjem
ustrezne razporeditve, lege in oblike objektov se zagotovi racionalno
rabo energije ter zmanjšuje stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij
gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih in energetskih
vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge
namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti
izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja
vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. S tem se
zagotavlja večnamenskost koridorjev gospodarske javne infrastrukture,
kar povečuje možnosti za njihovo bolj sprejemljivo vključevanje v
prostor. |
|
(5) Projekti, v okviru
katerih se z novim infrastrukturnim opremljanjem zagotavlja tudi
sanacija obstoječe infrastrukture, se izvajajo prioritetno. |
|
(6) Za vse nove
investicije se praviloma izdelajo podrobni programi opremljanja za
posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za
posamezna manjša območja, lahko pa tudi za vso načrtovano infrastrukturo
znotraj posameznega območja. |
|
(7) Infrastrukturni
vodi se na varovanih območjih narave in kulturne dediščine praviloma
izvajajo podzemno, nadzemno le v primeru, če bi podzemna izvedba
bistveno ogrozila enote varstva narave ali arheološke dediščine. |
|
(8) Pred predajo novih
prostorskih ureditev v uporabo se uredi celotna infrastruktura tako, da
ne bo prekomerno poslabšala pogojev življenja obstoječim prebivalcem v
soseščini. |
|
(9) Spodbuja se okoljska ozaveščenost lokalnega prebivalstva. |
24.člen |
(vodni viri in oskrba s pitno vodo) |
(1) Območje občine je v
celoti oskrbovano z vodo iz javnega vodovodnega omrežja. |
|
(2) Zagotovi se stalno
in kakovostno oskrbo s pitno vodo, varujejo se obstoječi in potencialni
vodni viri, izvaja se gradnja novih ter prenova obstoječih delov
vodovodnega sistema s ciljem zagotavljanja zadostnih količin ustrezne
pitne vode. |
|
(3) Spodbuja se varčna
in smotrna raba pitne vode. Z namenom zmanjšanja porabe pitne vode se v
čim večji meri izkoristijo možnosti uporabe čiste padavinske vode za
sanitarne potrebe. |
|
(4) Zaradi ranljivosti
podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše
ranljivosti in s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata
tako kvaliteta kot količina podzemnih voda. |
25.člen |
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda) |
(1) Osnovna dejavnost
občine na področju ravnanja z odpadnimi vodami bo zbiranje in čiščenje
odpadnih voda v območjih strnjenih naselij in v skladu z izhodišči SPRS. |
|
(2) Na območju občine
še ni v celoti zgrajen sistem za odvajanje in čiščenje komunalnih
odpadnih voda. Delno je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v naselju
Trnovska vas, ki se navezuje na čistilno napravo s kapaciteto 250
populacijskih enot (PE). |
|
(3) Predvidena je
gradnja kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav v naseljih Biš,
Ločič in zaselku Kozlovec. Obstoječo čistilno napravo v Trnovski vasi je
potrebno povečati. Čistilna naprava za vzhodni del naselja Trnovska vas
se uredi v sklopu lokacije režijskega obrata vzhodno od naselja Trnovska
vas. |
|
(4) V ostalih naseljih
in delih občine, kjer prevladuje razpršena poselitev, se predvidi manjše
ali individualne sisteme za čiščenje odpadne vode oziroma gradnja
nepropustnih greznic ter odvoz grezničnih gošč na čistilno napravo. |
26.člen |
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Na območju občine ni odlagališča odpadkov, odlaganje odpadkov z
območja občine je urejeno na regijskem odlagališču odpadkov v Gajkah, v
Mestni občini Ptuj. |
|
(2) Zbirna mesta za ločeno zbiranje ločenih frakcij so urejene v vseh
naseljih. Na območju režijskega obrata vzhodno od naselja Trnovska vas
se uredi zbirni center ločenih frakcij za območje Občine Trnovska vas.
|
|
(4) Z ustreznimi ukrepi (npr. promocija in ozaveščevalne akcije) se
spodbuja ločeno zbiranje odpadkov. |
|
(5) Postopoma se sanira divja odlagališča odpadkov in prepreči nadaljnje
odlaganje odpadkov na teh in ostalih območjih občine. |
27.člen |
(oskrba z energijo) |
(1) Na območju občine
je oskrba z električno energijo ustrezna. Obsega 20 kV srednje
napetostno omrežje s transformatorskimi postajami 20/0,40 kV in
pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem. Srednje napetostno omrežje je z
električno energijo napajano iz razdelilnih transformatorskih postaj
(RTP 110/20 kV) Ptuj in Lenart. Na območju občine ni obstoječih ali
predvidenih visokonapetostnih naprav. |
|
(2) Razvoj
elektroenergetskega omrežja bo v občini usmerjen v dograjevanje in
obnavljanje obstoječih distribucijskih zmogljivosti s ciljem zagotoviti
enake napetostne razmere na celotnem območju občine. Na območju občine v
srednjeročnem obdobju ni predvidena izgradnja novih elektroenergetskih
vodov in naprav. |
|
(3) Energetska oskrba
stavb bo v prihodnosti temeljila na uporabi obnovljivih virov energije,
kar je natančneje opredeljeno v Lokalnem energetskem konceptu Občine
Trnovska vas (LEK), ki ga je pripravilo podjetje Lokalna energetska
agentura Spodnje Podravje, oktobra 2009. |
|
(4) Za celotno območje
so opredeljene nadaljnje aktivnosti, povezane s povečevanjem
učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije ter
zmanjšanjem porabe električne energije za javno razsvetljavo. S tem se
vzpostavi okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in
onesnaženost zraka zaradi rabe neobnovljivih (fosilnih) virov energije
ter svetlobno onesnaževanje okolja. Spodbuja se pasivna oziroma
energetsko učinkovita gradnja objektov. Spodbuja se zamenjava zastarelih
individualnih sistemov ogrevanja z novimi in bolj učinkovitimi kurišči
na lesno biomaso, toplotne črpalke, bivalentne sisteme na biomaso in
sončno energijo/ toplotne črpalke in sončno energijo). Spodbuja se raba
solarnih sistemov za zagotavljanje lastne oskrbe (priprava tople vode).
Javna razsvetljava se rekonstruira in prilagodi zakonodajnim zahtevam s
področja varstva pred svetlobnim onesnaževanjem. |
|
(5) Postavitev naprav
za izkoriščanje sončne energije se načrtuje na stavbah (predvsem
obstoječe večje stavbe, npr. šola, večji kmetijski objekti). |
28.člen |
(komunikacijsko omrežje) |
(1) Celotno območje
občine je pokrito s telefonskim omrežjem, signal mobilnih operaterjev je
na območju občine primeren. |
|
(2) Razvoj
telekomunikacijskega sistema se usmerja v sodobne tehnično tehnološke in
organizacijske tokove ter skrb za kakovosten pristop do
telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine. |
29.člen |
(javna razsvetljava) |
(1) Javna razsvetljava
je vzpostavljena v naseljih Trnovska vas, Biš, Ločič in Črmlja. Trenutno
stanje je primerno, opremljanje območij z javno razsvetljavo se bo
nadaljevalo. Lastnik javne razsvetljave je občina, ki ima namen opremiti
vsa območja, kjer je to potrebno in uvesti enoten standard okolju
prijaznih svetil, ki bodo ustrezala področni zakonodaji. |
30.člen |
(pokopališka dejavnost) |
|
(1)
V Občini
Trnovska vas je pokopališče locirano v naselju
Biš ob občinskem središču
Trnovska vas. Predvidena je manjša širitev pokopališča za namen ureditve
dodatnih parkirišč za potrebe obiskovalcev območja. |
|
2.4
Okvirna območja
naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko
povezana |
31.
člen |
(območja
naselij) |
(1)
Območja
naselij, ki zajemajo območja strnjeno zgrajenih stavb različnih
namembnosti s pripadajočimi površinami in območji predvidenih za širitev
so v Občini Trnovska vas naslednja naselja: Trnovska vas, skupaj z obema
zaselkoma vzhodno od naselja, Biš, Ločič, skupaj z zaselkom Kozlovec in
Bišečki Vrh. |
32.člen |
(območja razpršene gradnje) |
|
(1) Na območju občine se razpršena gradnja pojavlja izven naselij; to so
posamični novejši objekti, stanovanjski objekti, kmetijske stavbe,
počitniške hiše, pomožni in drugi objekti. |
|
(2) Obstoječa razpršena gradnja se sanira z vključitvijo v naselje ali
opredelitvijo novega naselja, kjer je to urbanistično in krajinsko
sprejemljivo. |
|
(3) Razpršeno gradnjo se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj
naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko
sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo
širitev. |
|
(4) Območja sanacije razpršene gradnje v občini bodo ob varovanju
naravnih virov (kmetijskih zemljišč) in videza kulturne krajine enako
kot obstoječa območja naselij usmerjena v notranji razvoj, v pozidavo
nepozidanih površin, boljše izkoriščanje in kvalitetnejšo rabo praznih
in neprimerno izkoriščenih površin ter zadostno opremljenost z GJI. |
33.člen |
(območja sanacije razpršene
gradnje, ki se vključi v naselje) |
|
(1) Sanacija pojava razpršene gradnje z vključitvijo v obstoječe naselje
na območju Občine Trnovska vas je pogojena z: |
-
oblikovno in funkcionalno povezanostjo z obstoječim naseljem, |
-
možnostjo izkoriščanja obstoječe družbene infrastrukture naselja in |
-
možnostjo navezave na gospodarsko javno infrastrukturo naselja. |
|
(2) Obstoječa naselja s priključenimi območji razpršene gradnje v Občini
Trnovska vas so naselja Trnovska vas, Biš. |
34.člen |
(območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot novo naselje) |
(1) Območja novih
naselij je možno opredeliti v območjih razpršene gradnje: |
-
ki po morfologiji in obsegu pojava ustrezajo prostorski določitvi
naselja, |
-
imajo možnost dostopa do javne družbene infrastrukture. |
|
(2) Kot novo oblikovana
naselja v Občini Trnovska vas se sanirajo deli razpršene gradnje v
naseljih Bišečki vrh in Ločič (zaselek Kozlovec), pri katerih gre za
večinoma že pozidana, komunalno ustrezno opremljena območja ob dostopnih
poteh. |
2.5
Okvirna območja
razpršene poselitve |
35.
člen |
(območja
razpršene poselitve) |
(1) V Občini Trnovska
vas je avtohtona razpršena poselitev značilna za gričevnato območje
občine v naseljih Bišečki vrh, Trnovski vrh, Črmlja in Sovjak, prav tako
pa se pojavlja v dolinskem delu občine v naseljih Trnovska vas, Biš in
Ločič. |
36.člen |
(ohranjanje razpršene poselitve) |
|
(1) Na območjih, kjer
je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se
obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter
komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z namenom
izboljšanja pogojev za bivanje in razvoja kmetijskih ter dopolnilnih
dejavnosti. |
|
(2) Pri načrtovanju
objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov,
velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino. |
|
(3) Pri gradnji
objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti,
upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij,
pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti
državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, je potrebno ohranjati
skladnost med funkcijami območja, obstoječo grajeno strukturo oblikovno
dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture,
zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij
oziroma na vidno manj izpostavljene površine. |
|
(4) Gradnja objektov
zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali
oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo,
gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme
ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine,
ne sme imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega
razvrednotenja prostora. |
|
(5) Dopolnilna
stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna
izključno na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave. |
|
(6) Dopustna je tudi
prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetijstvo in
dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah in funkcionalnih ter
obdelovalnih površinah omogočeno sodobno kmetovanje, da bo neoviran
dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso
potrebno infrastrukturo. |
|
(7) Izven naselij se
izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi
v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave
dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča ter čebelnjaki,
kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske
opazovalnice, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, žage,
živinorejske farme ter posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti,
kot so cerkve, spomeniki, ipd.). |
|
(8) Med območja
razpršene poselitve se uvrščajo tudi objekti na vinogradniških območjih,
ki so se oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko
gostoto, vinskimi kletmi in gospodarskimi objekti za spravilo sadja,
orodja in mehanizacije. |
|
(9) Vinogradniška
območja se urejajo tako, da se komunalno opremijo, da se uredijo
dostopi, tipologijo in oblikovanje objektov pa se poenoti in približa
tradicionalni tipologiji gospodarskih objektov. |
|
(10) Vinotoči in vinske
kleti se v okviru poslovnih objektov načrtujejo v vinogradniških
območjih, če so namenjeni obdelavi vinogradov in sadovnjakov ter z
razvojem vinogradništva povezanimi dejavnostmi (turizem, rekreacija,
dopolnilne dejavnosti na kmetiji ipd.). |
2.6
Usmeritve za prostorski
razvoj občine |
2.6.1
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo |
37.člen |
(usmeritve za notranji razvoj
naselij) |
(1) Naselja v občini se
razvijajo v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob
upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe pozidane in
nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v
prostoru. Naselja se praviloma razvijajo navznoter, s pozidavo
degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po
urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in
ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij.
Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali
nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč njihovo namembnost in oblikovne
značilnosti. |
|
(2) Pri načrtovanju in
urejanju naselij in vasi se zagotovi izboljšanje razmer za delo in
bivanje, opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost
razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne
dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Prenove in novogradnje
se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in
arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke
poenotenosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih
principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in
arhitekture objektov. |
|
(3) Kjer zaradi
prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne
nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam
v naselju, se na podlagi preveritev s kmetijskega,
prostorsko-urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika določijo
zemljišča za selitev kmetij iz težko dostopnih in strnjenih naselij na
lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj
kmetije. |
|
(4) Pri načrtovanju
notranjega razvoja naselij in rabe stavbnih površin se izboljša raven
opremljenosti z GJI in grajenim javnim dobrim, kot so prometne površine,
igrišča, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek.
Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse
prebivalce ter raznolikost teh površin glede njihove vloge, uporabnosti
in pomena za prepoznavno podobo naselja. V občinsko središče se
prednostno umeščajo centralne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene)
v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi
površinami. |
|
(5) Vodni in obvodni
prostor, gozdovi in kmetijske površine se vključuje v zeleni sistem
naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru
načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial
gozdov, kmetijskih površin in obvodnih prostorov. |
|
(6) Razvrednotena
območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se
jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč. Spodbujajo se spremembe
namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov. |
38.člen |
(usmeritve za prenovo naselij oziroma delov naselij) |
(1) Prenova vključuje
celovito ali delno prenovo naselij oziroma delov naselij, kjer se
izboljšajo funkcionalne, tehnične, prostorske bivalne, gospodarske,
socialne, kulturne in ekološke razmere. |
|
(2) Prenova se
osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja in kvalitetnejše urejanje
javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove
se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške
krajine. |
|
(3) Ohranjajo in
prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko
najpomembnejše točke in predeli naselij ter deli naselij, ki so
degradirani in moteči za druge dejavnosti in uporabnike v prostoru
zaradi opuščene ali neustrezne rabe in vzdrževanja ali zaradi
nedokončanosti prostorskih ureditev. |
|
(4) Ohranjajo in
prenavljajo se kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene
lokacije (cerkve, ipd.); pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih
in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se
varujejo tako, da se vanje z novogradnjami ne posega. Ostanke gozdnih
površin znotraj naselij se vključi v zeleni sistem naselij. |
|
(5) V okviru prenove se
zagotavlja materialne in druge pogoje za ohranjanje kulturne dediščine.
Zagotavlja se javno dostopnost dediščine ter omogoči njeno raziskovanje
in proučevanje. |
|
(6) Delna prenova se
predvidi za območje gospodarske cone v občinskem središču Trnovska vas. |
39.člen |
(usmeritve za širitve, zaokrožitve in zgostitve pozidave) |
(1) Razvoj naselij v
Občini Trnovska vas bo zaradi prostorskih omejitev naselij, ki izhajajo
iz varovanja naravnih virov (kmetijskih zemljišč v ravninskem delu) in
prostorskih omejitev, ki izhajajo iz reliefne strukture v gričevnatem
svetu, usmerjen v notranji razvoj naselij s pozidavo nepozidanih površin
ter boljšim izkoriščanjem in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno
izkoriščenih površin v območjih obstoječih naselij. |
|
(2) Pri načrtovanju
širitev se upoštevajo: |
-
varovane enote kulturne dediščine, |
-
prednostna izraba zemljišč, ki so z vidika dediščine manj pomembna, |
-
ohranitev kvalitetnih pogledov iz naselij in na naselja, |
-
ohranitev kvalitetnih pogledov na dominante v naseljih in |
-
ohranitev robov naselij in njihovo povezavo z zaledjem. |
|
(3) Širitve naselij se
načrtujejo zaradi funkcionalnega ali oblikovnega zaokroževanja naselij
in zapolnitev vrzeli med obstoječimi stavbnimi zemljišči ter manjših
širitev dejavnosti. Dopustno je povezovanje obstoječih segmentov
razpršene poselitve in razpršene gradnje v enotno območje naselja.
Širitve so predvidene v okviru strateškega koncepta razvoja naselja
Trnovska vas, kjer gre za širitev območja centralnih dejavnosti in
zelenih površin v osrednjem delu naselja, z namenom krepitve funkcije
občinskega središča. |
|
(4) Poselitev na
območjih razpršene poselitve izven strnjenih območij naselij se ohranja.
Površine so namenjene umestitvi objektov z namenom izboljšanja pogojev
za bivanje in razvoja kmetijskih ter dopolnilnih dejavnosti. |
2.6.2 Usmeritve za razvoj
dejavnosti po naseljih |
40.
člen |
(usmeritve za
razvoj dejavnosti) |
(1) V
naseljih prevladujejo kmetijske dejavnosti z bivanjem in dopolnilnimi
dejavnosti, ter spremljajoče storitvene in obrtne dejavnosti. Le naselje
Trnovska vas opravlja poleg teh dejavnosti še določene centralne
družbene in poslovne dejavnosti, ki jih pogojuje funkcija občinskega
središča. |
|
(2) S predvideno
širitvijo območja za centralne dejavnosti in zelenih površin ter prenovo
območja gospodarske cone v Trnovski vasi, bo možen razvoj naselja z
namenom krepitve funkcije občinskega središča. |
|
(3) S
predvidenim razvojem turizma kot razvojne gospodarske panoge se v
Občini
Trnovska vas spodbujajo tudi dejavnosti turizma. Potencialno območje
turističnega razvoja je gričevnati del občine, z možnostjo razvoja
dejavnosti vinskih in sadnih cest ter spremljajočih dejavnosti. |
|
(4) Na
celotnem območju občine, predvsem pa v pretežno ravninskem delu Pesniške
doline, je prisotna kmetijska proizvodnja s stavbami za pridelavo
rastlin in rejo živali. S širitvijo površin z objekti za kmetijsko
proizvodnjo in razvoj kmetijskih gospodarstev ter omogočanjem razvoja
podpornih dejavnosti se, ob upoštevanju omejitev na območjih varstva
narave, kulturne dediščine in varstva voda, zagotavljajo dobri pogoji za
povečanje raznovrstnosti in prilagajanje kmetijske dejavnosti tržnim
razmeram. |
2.6.3
Usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve |
41.člen |
(usmeritve za ohranjanje poselitve) |
(1) V naseljih v
gričevnatem delu Občine Trnovska vas je zaznati trend praznjenja
naselja, ki se preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje kmetijstva in
obstoječih dejavnosti v prostoru ter razvija dopolnilne dejavnosti na
kmetiji (drobna obrt, domača obrt, sadjarstvo, vinogradništvo, kmetije
odprtih vrat ipd.). |
|
(2) Na teh območjih se
zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne
okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve
potreben. |
2.6.4 Urbanistično oblikovanje
naselij |
42. člen |
(oblikovna podoba naselij) |
(1) Strnjena
obcestna naselja Trnovska vas, Biš in Ločič s posameznimi enotami
razpršene poselitve: |
-
urbanistično
oblikovanje temelji na ohranjanju obstoječega naselbinskega vzorca in
tipologije naselij; zgoščevanje obcestne poselitve z zapolnjevanjem
vrzeli in vejnata širitev imata prednost pred razvojem naselij v drugo
in tretjo vrsto za obstoječo pozidavo, |
-
med zgoraj
naštetimi naselji se ohranja vertikalna
zelena cezura, ki vidno ločuje naselja in posamezne
dele naselij ter intenzivno kmetijsko krajino. |
|
(2) Razloženo
slemensko naselje in posamična območja razpršene poselitve v naselju
Bišečki Vrh: |
-
s sanacijo
razpršene gradnje se bo oblikovalo več manjših naselbinskih jeder in
gruč, katerih razvoj bo sledil enakim prostorskim ciljem, kot razvoj
obstoječih naselij – usmerjanje v notranji razvoj novih naselij in gruč
z zapolnjevanjem vrzeli in z manjšimi oblikovnimi in funkcionalnimi
širitvami; pri sanaciji teh naselij je potrebno preprečevati prostorsko
»zlivanje« novih jeder in gruč, kot negativni pojav urbanističnega
razvoja naselij. |
|
(3) Avtohtona
razložena naselja in razpršena poselitev v gričevnatem delu občine –
Trnovski vrh, Črmlja, Sovjak: |
- ohranja
se avtohtoni poselitveni vzorec. |
|
(4)
Orientacija in oblikovanje novih objektov, postavitev prostorskih
dominant in oblikovanje javnih površin v naseljih mora upoštevati
značilnosti Dravske arhitekturne krajine in arhitekturne krajine Ptuj. |
2.7
Koncept prostorskega razvoja naselja Trnovska vas |
43.člen |
(koncept razvoja naselja) |
(1) Koncept
prostorskega razvoja naselja Trnovska vas temelji na izhodiščih in
ugotovitvah strokovnih podlag ter urbanističnem načrtu naselja Trnovska
vas (v nadaljnjem besedilu UN Trnovska vas). Prostorski razvoj območja
je načrtovan v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami tako, da se
preprečuje prostorske konflikte in zagotavlja kvalitetno bivalno in
delovno okolje, razvoj površin za oskrbo, storitve, obrt, dopolnilne
dejavnosti na kmetiji in rekreacijo ter preživljanje prostega časa.
Poudarjen je notranji razvoj naselja, pri čemer se ustvarjajo nove
kvalitetne strukture prostora in ohranja kulturna in stavbna dediščina
ter naravno okolje. |
|
(2) UN Trnovska vas
obsega območje naselja, ki ga določajo površine strnjenih stavb in
gradbeno inženirskih objektov različnih namembnosti s pripadajočimi
površinami za njihovo uporabo, zelenimi površinami v naselju, zemljišči,
predvidenimi za razvoj naselja ter izjemoma tudi kmetijskimi in gozdnimi
površinami med posameznimi segmenti poselitve. Območje urbanističnega
načrta obsega območje osrednjega dela občinskega središča Trnovska vas. |
|
(3) Naselje Trnovska
vas se razvija navznoter na proste površine za gradnjo, izkoristijo se
morebitni prazni objekti. Zapolnitve se prilagajajo gabaritom objektov v
neposredni okolici in skladni namenski rabi prostora. |
|
(4) Z namenom nadaljnje
krepitve funkcij občinskega središča je načrtovana širitev območja
stavbnih zemljišč v osrednjem delu naselja Trnovska vas, kamor se
umeščajo zelene površine za oddih, rekreacijo in šport (ureditev igrišča
za otroke in mladino) in površine za razvoj centralnih dejavnosti
(ureditev manjšega bencinskega servisa s spremljajočimi dejavnosti).
Površine v vzhodnem delu naselja Trnovska vas, se s prenovo namenijo za
razvoj gospodarskih dejavnosti (gospodarska cona). |
|
(5) Na območju UN
Trnovska vas se nahaja prostorska dominanta cerkev sv. Bolfenka z
opredeljenim vplivnim območjem. Ta prostor se varuje in prenavlja v
skladu s smernicami varstva kulturne dediščine. |
|
(6) Orientacija in
oblikovanje novih objektov ter oblikovanje javnih površin v naseljih
mora upoštevati značilnosti Dravske arhitekturne regije in arhitekturne
krajine Ptuj ali jih estetsko nadgrajevati. |
|
(7) Koncept zelenega sistema predvideva ohranitev in ureditev vmesnih
zelenih površin med grajeno strukturo naselja. Vzhodno od pokopališča se
uredijo parkovne zelene površine, kjer bo potekala pešpot do
pokopališča. Nova parkovna ureditev se načrtuje tudi v središču naselja,
ob regionalni cesti, kjer se predvideva tudi preureditev obstoječega
avtobusnega postajališča. Načrtovana je širitev zelenih površin za
oddih, rekreacijo in šport. |
|
(8) V osrednjem delu
naselja Trnovska vas se predvidi razširitev obstoječega kanalizacijskega
omrežja in priključitev na obstoječo čistilno napravo, ki je potrebna
razširitve in nadgradnje. |
|
(9) V območju se spodbuja izraba obnovljivih virov energije v skladu z
Lokalnim energetskim konceptom Občine Trnovska vas (Lokalna energetska
agentura Spodnje Podravje, oktober 2009) oziroma novelacijami le-tega. |
|
(10) Ureja in dograjuje se prometno omrežje ter površine za mirujoči
promet (ob pokopališču). Ureditev novih prometnic ni predvidena. |
2.8
Usmeritve za razvoj v krajini |
2.8.1 Razvojna območja za
dejavnosti, vezane na naravne vire |
44.člen |
(splošna določila) |
(1) Ohranja se kulturno
krajino in kakovostne prostorske strukture, ki ustvarjajo njeno
prepoznavnost. Ohranja se kulturni in simbolni pomen kulturne krajine.
|
|
(2) Ohranja se
kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega
merila. |
|
(3) Ohranja se
strukturno urejenost prostora, ohranitev značilnega stika naselij in
odprte krajine ter zgodovinski razvoj območja. |
|
(4) Pri razvoju
dejavnosti v prostoru se upošteva kulturno pomembne pojavne oblike
naravnih prvin (voda, relief, vegetacija). |
|
(5) Ohranja oziroma
revitalizira se naravne krajinske prvine. |
45.člen |
(usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini) |
(1) Kmetijstvo skrbi za
ohranjanje strukture kulturne krajine zlasti z rednim obdelovanjem
kmetijskih zemljišč. Gospodarsko funkcijo v prostoru kmetijska dejavnost
opravlja skladno in v sorazmerju s pridelovalnim potencialom kmetijskih
zemljišč ob upoštevanju naravovarstvenih in okoljevarstvenih ciljev. |
|
(2) Na celotnem območju
občine se spodbuja sonaraven način kmetovanja z upoštevanjem
kmetijsko-okoljskega programa RS. Morebitno zaraščanje kmetijskih
zemljišč se preprečuje s spodbujanjem kmetovanja. Velik pomen pri
preprečevanju zaraščanja imajo sadjarska in vinogradniška območja. |
|
(3) Intenzivnejša
kmetijska raba se izvaja predvsem na ravninskih predelih občine. Na
drugih območjih so v ospredju druge funkcije kmetijstva, kot so
ohranjanje kulturne krajine oziroma prepoznavnosti, ohranjanje
poseljenosti, razvoj turizma in rekreacije. |
(4) Gnojenje in raba
fitofarmacevtskih sredstev morata potekati v skladu s predpisanimi
zahtevami ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri
kmetovanju. |
(5) Z vidika ohranjanja
poseljenosti podeželskega prostora se na kmetijah omogoča in hkrati
spodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti. |
|
(6) Gozdovi se
ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno
gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob nadaljnjem gospodarskem
izkoriščanju gozda uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in
rekreacije v naravnem okolju. |
46.
člen |
(razvojna
območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire –
kmetijstvo) |
(1) Občina
Trnovska vas leži v dveh značilnih vzorcih krajinskega tipa:
|
-
v ravninskem svetu
doline reke Pesnice in |
-
na gričevnatem svetu
osrednjih Slovenskih goric. |
|
(2) Ravninski
svet Pesniške doline in vlaganja v izboljšanje kmetijskih površin so
ustvarile ugodne razmere za kmetovanje na velikih kmetijskih površinah.
Po kriterijih primernosti za kmetijsko proizvodnjo v Strategiji
prostorskega razvoja Slovenije je to pokrajina, kjer je potrebno
nadaljevati s kmetovanjem z namenom vzdrževanja kulturne krajine. Ugodne
razmere za kmetijstvo so prisotne tudi v ožjih dolinah pesniških
pritokov s položnejšimi pobočji, kjer se kot kmetijska dejavnost
pojavljata poljedelstvo in živinoreja. Na gričevnatem svetu se poleg
poljedelstva in živinoreje pojavljata sadjarstvo in vinogradništvo, še
posebej na površinah vinorodnih leg Bišečkega vrha in Trnovskega vrha. |
|
(3)
Pojavljajo se kmetijske dejavnosti poljedelstvo z rastlinsko
proizvodnjo, živinoreja in vinogradništvo. |
|
(4) Občina spodbuja
sonaravno gospodarjenje s kmetijskimi površinami, izboljševanje
kmetijskih površin in njihovo ohranjanje. Spodbuja se širjenje in
zaokroževanje obstoječih kmetijskih gospodarstev ter povečanje
kmetijskih površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi. |
47.
člen |
(razvojna
območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire –
gozdarstvo) |
(1) Površine
za gozdarsko dejavnost predstavljajo lesno proizvodni gozdovi na
osojnih, strmejših in nižjih predelih gričevnatega sveta Slovenskih
goric in gozdovi na slabših ravninskih tleh. |
|
(2) Gozdovi
so del samooskrbnega kmetovanja in nimajo večje proizvodne vrednosti.
Del gozdnih zemljišč v
Občini
Trnovska vas ima poudarjeno ekološko funkcijo, hkrati pa so izvor
energetskih surovin delne oskrbe prebivalstva in je pomemben z vidika
ohranjanja gozdnih sestojev in ohranjanja narave. |
|
(3) Občina
spodbuja sonaravno gospodarjenje z gozdovi in ohranjanje gozdnih površin
v sedanjem obsegu ter preprečuje gozdnogospodarske ukrepe, ki bi lahko
povzročili razvrednotenje najvrednejših krajinskih območij (npr.
premene, nasadi, zasaditev monokultur ipd.). |
48.
člen |
(razvojna
območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire – vode) |
(1) V občini
je vodotok 1. reda reka Pesnica, ki je regulirana vodna površina z
intenzivnimi kmetijskimi zalednimi površinami. Ostali vodotoki so
vodotoki 2. reda. |
|
(2) Na vseh
primernih vodnih površinah občina spodbuja gospodarsko rabo vodnih
površin v turistično-rekreacijske in gospodarske namene, ribogojništvo,
namakanje. |
|
(3)
Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in
priobalnih zemljišč ter raba vode naj zagotavlja varstvo naravnih
vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
|
(4) Urejanje
in vzdrževanje vodotokov naj upošteva naravno dinamiko porečja
ter se izvaja s sonaravnimi ukrepi,
ki zagotavljajo ohranjanje ali obnovo naravne rečne dinamike. |
49.
člen |
(razvojna
območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire –
mineralne surovine) |
(1) V občini
ni območij opredeljenih kot razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane
na mineralne surovine. Prav tako ni raziskovalnega ali pridobivalnega
prostora za katerega bi država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje
mineralne surovine. |
|
(2) V primeru izkazanega
interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina
pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo
prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo
namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot
površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki
onemogoča drugo rabo). Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na
celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je
potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). |
2.8.2
Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih |
50.
člen |
(splošne usmeritve za varstvo
dediščine) |
|
(1) Na območju Občine
Trnovska vas se ohranja značilna naselbinska, krajinska, arhitekturna
tipologija in morfologija. Ohranja se vidno privlačne dele krajine,
vedute oziroma kvalitetne poglede na naselja ter s tem prostorsko
integriteto dediščine. Poleg dediščine se upoštevajo tudi druge
kakovostne starejše grajene strukture zaradi njihovega materialnega,
gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena. |
|
(2) Pospešujejo se
dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturnega in
zgodovinskega okolja ter omejujejo tiste, ki jih načenjajo. Na območjih
kulturne dediščine se spodbujajo tiste dejavnosti, ki krepijo
prepoznavnost dediščine. |
|
(3) Upoštevajo se
varstveni režimi in izdelane raziskave s področja krajinskih
arhitekturnih in etnoloških regij. |
|
(4) Na območjih
prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja
krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske
prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve ter objekti in
obeležja zgodovinskih dogodkov. |
51.člen |
(varstvo kulturne dediščine) |
(1) Na
območju
Občine
Trnovska vas je 24 enot kulturne dediščine (Vir: Enote vpisane v
Register nepremične kulturne dediščine (Pravni režimi varstva kulturne
dediščine (eVrD), Register nepremične kulturne dediščine (Rkd), ©
Ministrstvo za kulturo, stanje na dan 11.3.2011; Ministrstvo za kulturo,
Smernice za načrtovanje Občinskega prostorskega načrta Občine Trnovska
vas, 24. 02. 2010). To so objekti in območja profane in sakralne stavbne
dediščine, arheološke dediščine in vplivno območje. Dejavnosti in posege
na teh območjih se prilagaja ohranjanju kakovosti, zaradi katerih so
bila ta območja oz. objekti prepoznani kot pomembni. |
|
(2) Za uspešno izvajanje dejavnosti varstva dediščine pri razvoju
poselitve se bodo: |
-
izdelale analize kulturnih
značilnosti zavarovanih območij in objektov, |
-
pripravile ocene ogroženosti
dediščine v primeru naravnih in drugih nesreč ter izrednih razmer, |
-
izvajali ukrepi za spodbujanje
lastnikov kulturne dediščine k prenovi objektov in |
-
organizirali izobraževalni programi
za pospeševanje tradicionalnih obrti in rokodelskih spretnosti. |
52.člen |
(ohranjanje narave) |
(1) V
Občini
Trnovska vas so evidentirana območja ohranjanja narave – naravne
vrednote državnega pomena in predlagano območje naravne vrednote. |
|
(2) Ob reki
Pesnici so ponekod ohranjeni travniki na katerih raste zavarovana
rastlinska vrsta močvirska logarica (Fritillaria meleagris) in
predstavljajo pomemben habitat, ki ga je potrebno ohranjati. |
|
(3) Kot
posebne krajinske vrednote, pomembne za videz krajine in za ohranjanje
biotske raznovrstnosti se ohranjajo gozdni otoki v dolini Pesnice in
linijska grmovna in drevesna zarast v dolini. |
2.8.3 Usmeritve za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita in reševanje ter potrebe obrambe |
53.člen |
(območja zaščite in reševanja) |
(1) Občina Trnovska vas
z občinskim načrtom zaščite in reševanja opredeljuje površine za potrebe
zaščite in reševanja. Površine za pokop večjega števila ljudi se
zagotavlja na zemljišču št. 1098/6, k.o. Biš ob pokopališču. Ob reki
Pesnici na zemljiščih št. 2/1, 2/2 in 5, vsa k.o. Trnovska vas, se
zagotavlja površine za pokop kadavrov. Površine za deponijo ruševin se
zagotavlja na zemljišču št. 582/2 k.o. Trnovska vas (režijski obrat
Občine Trnovska vas). Zbirna mesta za prejem nujne pomoči se določijo v
večnamenski dvorani Trnovska vas na zemljišču št. *116 k.o. Trnovska vas
in v gasilskem domu Biš na zemljišču št. 917/1 k.o. Biš. Kot območja za
evakuacijo v primeru naravnih in drugih nesreč se določijo naslednje
lokacije: večnamenska dvorana Trnovska vas na zemljišču št. *116 k.o.
Trnovska vas, gasilski dom Biš na zemljišču št. 917/1 k.o. Biš in
športno igrišče Trnovska vas na zemljišču št. 688 k.o. Trnovska vas. |
|
(2) V poplavnih,
hudourniških, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje nove
poselitve, infrastrukture, dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko
s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Poplavno ogroženo je
območje Pesniške doline in območje severno od naselja Trnovska vas.
Plazovita območja se nahajajo v predelu Slovenskih Goric, predvsem na
območju Strmca pri Destrniku, Bišečkega vrha, Trnovskega vrha, Sovjaka,
v bližini naselja Črmlja in južno od naselja Gočova na severnem delu
občine. |
|
(3) Z načrtovanjem
sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost sistemov ob naravnih in
drugih nesrečah ter okrepi sposobnost oskrbe v izrednih razmerah, zlasti
oskrbe s pitno vodo in z vodo za gašenje. Pri planiranju se upošteva
požarno ogroženost in stopnjo potresne ogroženosti. |
|
(4) Pri načrtovanju v
krajini se zagotovi varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami tako, da
se na ogrožena območja ne umešča dejavnosti, ki te nesreče lahko
povzročajo. Razvoj v krajini se usmerja v območja, kjer so razpoložljivi
vodni viri in kjer je brez večjih prostorskih posegov možno zagotoviti
oskrbo s pitno vodo in ustrezno varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
|
|
(5) Pri načrtovanju
objektov in grajene strukture se upošteva naravne omejitve (poplavnost
in visoka podtalnica, erozivnost in plazovitost terena), s poudarkom na
varstvu vodnih virov in preprečevanjem možnosti nesreče z nevarnimi
snovmi ter se temu primerno predvidi tehnične rešitve gradnje. |
54.
člen |
(območja za
potrebe obrambe) |
(1) Na
območju
Občine
Trnovska vas ni obstoječih ali predvidenih območij in objektov za
potrebe obrambe. |
2.9
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
55.
člen |
(splošna
določila) |
(1) Stavbna zemljišča
so v namenski rabi prostora na območju Občine Trnovska vas zazidane in
nezazidane površine v naseljih, ki so namenjene stanovanjskim,
centralnim in proizvodnim dejavnostim. Posebna kategorija stavbnih
zemljišč, ki so del naselij, pa niso namenjena stavbni zazidavi, so
zelene površine in površine gospodarske javne infrastrukture.
|
|
(2) Stavbna zemljišča
se določijo na podlagi prikaza obstoječih stavbnih zemljišč, na podlagi
veljavnih upravnih dovoljenj kot tehnični popravki, na podlagi državnih
evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi razpoložljivih podatkov iz
prostorskega informacijskega sistema kot podlage za prikaz stanja
prostora ter na podlagi strokovnih gradiv, v katerih so utemeljene
potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter njihova
lokacija. Stavbna zemljišča se določijo tudi za parcele, na katerih so
bili zgrajeni objekti pred letom 1967. |
|
(3) Občina na
svojem območju zagotavlja zadostne površine stavbnih zemljišč za
uresničevanje sprejetih razvojnih ciljev in na stavbnih zemljiščih
dopušča dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na
tem področju in s predpisi o varovanju in ohranjanju stavbnih zemljišč.
|
|
(4) Območja
kmetijskih zemljišč so površine, na katerih se izvaja dejavnost
kmetijstva. Po proizvodnem potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je
odvisen od naravnih lastnosti tal, lege, oblike, velikosti, nagiba,
osončenja in reliefne oblikovanosti, se delijo na najboljša kmetijska
zemljišča in druga kmetijska zemljišča. Med najboljša kmetijska
zemljišča se uvrščajo površine, ki imajo visok proizvodni potencial na
ravninskih, dobro odcednih tleh. Takšnih je večina kmetijskih zemljišč v
občini. Kmetijska zemljišča s slabšim proizvodnim potencialom v občini
se pojavljajo v strmejših gričevnatih predelih občine in na manjših
zalednih površinah naselij. |
|
(5) Na
območjih najboljših kmetijskih zemljišč je načrtovanje novih stavbnih
zemljišč za gradnjo vinogradniških objektov dopustno, če investitor
vinogradniškega objekta obdeluje najmanj 30 arov trajnega nasada
(vinograda, sadovnjaka),
na območjih drugih kmetijskih zemljišč pa je načrtovanje novih stavbnih
zemljišč za gradnjo vinogradniških objektov dopustno, če investitor
vinogradniškega objekta obdeluje najmanj 5 arov trajnega nasada
(vinograda, sadovnjaka). |
|
(6) V
kmetijska zemljišča v odprtem prostoru so po načelu pretežnosti uvrščene
tudi ostale rabe zemljišč, kot so območja razpršene gradnje, vodna
zemljišča manjših vodotokov in površine omrežij in objektov gospodarske
javne infrastrukture. Na kmetijska zemljišča je dovoljeno posegati v
skladu z veljavnimi predpisi o kmetijskih zemljiščih. Občina na
kmetijskih zemljiščih dopušča dejavnosti, ki niso v nasprotju s
strateškimi cilji razvoja na tem področju in so v skladu z veljavnimi
predpisi o varovanju kmetijskih zemljišč. Na kmetijskih zemljiščih na
območju arheoloških najdišč (kulturni spomeniki) je potrebno način
poseganja predhodno uskladiti s pristojno službo za varstvo kulturne
dediščine. |
|
(7) Območja
gozdnih zemljišč so površine porasle z gozdnim drevjem. Gozdna zemljišča
so povzeta po dejanski rabi tal (MKGP). Gozdove se ohranja v največji
možni meri, predvsem otoke nižinskega gozda sredi kmetijskih površin in
obrežni gozd ob vodotokih. V območja gozdnih zemljišč v odprtem prostoru
se uvrščajo tudi ostale rabe zemljišč kot so: vodna zemljišča manjših
vodotokov in površine omrežij in objektov gospodarske javne
infrastrukture. V gozdna zemljišča je dovoljeno posegati v skladu z
veljavnimi predpisi o gozdovih. Občina v gozdovih dopušča dejavnosti, ki
niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na tem področju in s
predpisi o varovanju in ohranjanju gozdov. V gozd na območju arheoloških
najdišč (kulturni spomeniki) se praviloma ne posega oziroma je potrebno
način poseganja predhodno uskladiti s pristojno službo. |
|
(8) Kot vodna
zemljišča se opredelijo večji vodotoki (vodotok 1. reda) in večja telesa
stoječe vode. Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno
prisotna (vodotoki 2. reda, ostala vodna telesa) se opredelijo po
pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča. |
2.10
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
56.
člen |
(splošna
določila) |
(1) V izvedbenem delu
tega OPN so določeni prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za naselja, za
območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprti prostor.
V PIP so določene vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in
vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču,
velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno
komunalno opremo, merila za priključevanje objektov na GJI in grajeno
javno dobro, skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in
pogoji za pripravo podrobnih prostorskih načrtov. |
|
|
3.1
Enote urejanja prostora |
57.člen |
(splošne
določbe) |
(1) Izvedbeni del OPN
je podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, podlaga za
prostorsko umeščanje in gradnjo enostavnih objektov, podlaga pri
spremembi namembnosti objektov in pri drugih posegih v prostor, ki jih
določajo drugi predpisi. |
|
(2) Poleg določb tega
izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi
namembnosti in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati
vso veljavno zakonodajo, ki določa javno-pravne režime v prostoru in na
podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja potrebno
pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov
velja tudi v primeru, ko to ni izrecno navedeno v tem prostorskem aktu. |
58.člen |
(stopnja
natančnosti meja) |
(1) Meje EUP so
določene na podlagi zemljiškega katastra (ZK) v merilu 1:5.000 (2009),
topografskih načrtov (TTN 1:5.000 in TTN 1:10.000) in digitalnih
ortofoto posnetkov (DOF5, GURS, leto snemanja: 2009 in 2010). Kjer meje
enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meja uporabljen
topografski načrt ali digitalni ortofoto posnetek. |
|
(2) Položajna
natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti
uporabljenega digitalnega zemljiškega katastra, v kolikor meja urejanja
sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje enote urejanja ne sovpadajo s
parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja odvisna od
razlik med položajno natančnostjo topografskih načrtov in digitalnih
ortofoto posnetkov ter digitalnim zemljiškim katastrom na območju
obravnavane meje. |
|
(3) Drugi grafični
prikazi iz 2. člena tega prostorskega načrta so pripravljeni na podlagi
podatkov prikaza stanja prostora, katerih položajna natančnost je
različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od
dejanskega stanja v naravi. |
|
(4) V primerih, ko
zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih
podatkov, meje prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v
naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti
postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim
se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim
aktom in stanjem v prostoru. |
|
(5) V primerih, ko je
za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen
topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega
katastra v odnosu do uporabljenih topografskih podatkov. Interpretacija
se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja izvedenca. |
59.člen |
(splošna
določila o EUP) |
(1) Izvedbeni del OPN
deli prostor občine na posamezne enote urejanja prostora (EUP), za
katere določa osnovno namensko rabo (ONRP), podrobno namensko rabo
(PNRP), prostorske izvedbene pogoje (PIP) in območja, za katera se
pripravi OPPN. Izvedbeni del odloka določa pogoje za urejanje: |
-
naselij oziroma njihovih delov, |
-
območij razpršene poselitve in razpršene gradnje ter |
-
območij odprtega prostora.
|
|
(2) Pogoji za urejanje
po posameznih EUP so določeni na podlagi analize značilnosti prostora,
omejitev iz pravnih režimov s področij varstva okolja, zdravja ljudi,
varstva kulturne dediščine, varstvenih usmeritev za ohranjanje naravne
dediščine in omejitev, povezanih z GJI ter na podlagi strateških
usmeritev in načrtovanih prostorskih ureditev. |
|
(3) Splošni PIP se
dopolnjujejo, nadgrajujejo in podrobneje določajo s podrobnejšimi PIP za
posamezno PNRP ter s podrobnejšimi PIP za posamezno EUP. PIP za
posamezno EUP podrobneje določa, dopolnjuje, izjemoma pa tudi izključuje
splošne ali podrobnejše PIP. Za posamezno EUP tako veljajo: |
-
splošni PIP za urejanje prostora, |
-
podrobnejši PIP, ki so opredeljeni
za posamezne vrste namenskih rab in so navedeni v podrobnejših PIP za
posamezne PNRP ter |
-
podrobnejši PIP, ki so opredeljeni
za posamezne EUP. |
|
(4) Označevanje EUP za območja naselij: |
Območja EUP za naselja,
območja razpršene poselitve in za prostorsko in funkcionalno povezana
območja razpršene gradnje so označena s črkovno oznako naselja in tekočo
številko enote urejanja. Črkovna oznaka za posamezno naselje pomeni:
BI – Biš, BV – Bišečki vrh, LO – Ločič, TV – Trnovska vas. |
|
(5) Posebna oznaka EUP: |
Posebna oznaka »oppn«
je dodana oznaki EUP za osnovno oznako v primeru, ko je za območje
potrebna izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta. Če je
izvedbeni akt v območju EUP že sprejet, je določena podrobna oznaka
»OPPN«. |
|
(6) Označevanje EUP za območja odprtega prostora: |
EUP v odprtem prostoru, ki vključujejo območja kmetijskih, gozdnih,
vodnih in drugih zemljišč ter območja razpršene poselitve, so označena s
črkovno oznako »OP«. |
|
(7) Nekatera naselja
obsegajo tudi objekte razpršene gradnje v odprtem prostoru, ki nimajo
določenih stavbnih zemljišč oziroma se prikazujejo kot zemljišča pod
stavbo (informacija o dejanskem stanju) ter zanje veljajo določila
prostorskih izvedbenih pogojev za območja razpršene gradnje, ki niso
vključena v območje sanacije. |
|
Enota urejanja prostora (EUP) |
Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP) |
Način urejanja |
Omejitve |
Naselje |
Oznaka |
Biš |
BI1/1 |
SK |
PIP |
KD |
BI1/2 |
SK |
PIP |
KD |
BI1/3 |
SK |
PIP |
/ |
BI1/4 |
SK |
PIP |
/ |
BI1/5 |
SK |
PIP |
/ |
BI1/6 |
PC |
PIP |
KD |
BI2 |
O |
PIP |
/ |
BI3 |
IK |
PIP |
/ |
|
BI4 |
IK |
PIP |
/ |
|
BV1 |
SK |
PIP |
/ |
Bišečki vrh |
BV2 |
SK |
PIP |
/ |
|
BV3 |
SK |
PIP |
/ |
Ločič |
LO1/1
|
SK |
PIP |
KD |
LO1/2 |
ZS |
PIP |
/ |
LO1/3 |
O |
PIP |
/ |
LO2 |
SK |
PIP |
KD |
LO3 |
O |
PIP |
/ |
Trnovska vas |
TV1/1 |
SK |
PIP |
KD |
TV1/2 |
SK |
PIP |
KD |
TV1/3 |
SK |
PIP |
/ |
TV1/4 |
SK |
PIP |
/ |
TV1/5 |
CU |
PIP |
KD |
TV1/6 |
CD |
PIP |
KD |
TV1/7 |
ZS |
PIP |
/ |
TV1/8 |
ZK |
PIP |
/ |
TV1/9 |
ZD |
PIP |
/ |
TV1/10 |
ZP |
PIP |
KD |
TV1/11 - oppn |
IG |
OPPN |
/ |
TV1/12 |
O |
PIP |
/ |
TV1/13 |
PC |
PIP |
KD |
TV2/1 |
SK |
PIP |
KD, VV |
TV2/2 |
IK |
PIP |
/ |
TV3 |
O |
PIP |
/ |
TV4 |
SK |
PIP |
/ |
TV5 - oppn |
SS |
OPPN |
/ |
TV6 |
SK |
PIP |
/ |
TV7 |
A |
PIP |
PO |
TV8 |
A |
PIP |
/ |
Odprti prostor |
OP |
A, Av, PC, K1, K2, G |
PIP |
KD, NV, VV, PO |
Omejitve: KD – kulturna dediščina, NV – naravna vrednota, VV – varstvo
voda, PO – poplavnost. |
|
3.2 Namenska raba prostora |
60.
člen |
(splošna
določila o namenski rabi in podrobni namenski rabi prostora) |
(1) Območje
občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na: |
-
območja
stavbnih zemljišč; |
-
območja
kmetijskih zemljišč; |
-
območja
gozdnih zemljišč; |
-
območja voda. |
|
(2) Območja
osnovne namenske rabe prostora se delijo na območja podrobnejše namenske
rabe (PNRP) navedena v spodnji preglednici: |
Osnovna namenska raba prostora
|
Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP) |
I.
Območja stavbnih zemljišč |
S – območja stanovanj |
SS – stanovanjske površine |
SK – površine podeželskega naselja |
C – območja centralnih dejavnosti |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
CD – druga območja centralnih dejavnosti |
I – območja proizvodnih dejavnosti |
IG – gospodarske cone |
IK – površine z
objekti za kmetijsko proizvodnjo |
Z – območja zelenih površin |
ZS – površine za
oddih, rekreacijo in šport |
ZP – parki |
ZD – druge urejene zelene površine |
ZK – pokopališča |
P – območja prometnih površin |
PC – površine cest |
O – območja okoljske infrastrukture |
A – površine razpršene poselitve |
A – površine razpršene poselitve |
Av – površine razpršene vinogradniške poselitve |
II.
Območja kmetijskih zemljišč |
K1 – najboljša
kmetijska zemljišča |
K2 – druga kmetijska zemljišča |
III.
Območja gozdnih zemljišč |
G – gozdna zemljišča |
IV.
Območja voda |
V – površinske vode |
VC – celinske vode |
|
|
|
|
3.3 Dopustna izraba
prostora |
61.člen |
(splošni PIP glede dopustne izrabe
prostora) |
(1) Dopustna izraba
prostora je določena za območje posamezne EUP z zahtevano absolutno
površino odprtih zelenih ali drugih površin, ki služijo skupni rabi
prebivalcev območja EUP in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo
kot prometne površine ali površine, ki služijo uporabi in delovanju
objektov. |
|
(2) Zahtevana absolutna
površina odprtih zelenih ali drugih površin je kot odstotni delež
zahtevane absolutne površine glede na celotno površino EUP določena v
podrobnejših PIP za posamezno EUP. |
|
(3) V EUP, kjer
odstotni delež zahtevane absolutne površine odprtih zelenih ali drugih
površin ni določen, se glede dopustne izrabe prostora upoštevajo
normativi, standardi in načela dobre prakse za dejavnosti, ki so predmet
prostorske ureditve. |
|
(4) Faktor izrabe
gradbene parcele (FI) in faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) sta
kot pogoja glede velikosti objektov določena v podrobnejših PIP za
posamezno PNRP. Za odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem
odlokom glede izrabe in zazidanosti gradbene parcele se upoštevajo
normativi, standardi in načela dobre prakse za projektiranje objektov
oziroma obstoječ tradicionalen faktor v naselju. Odstopanje se posebej
obrazloži in strokovno utemelji v postopku priprave projektne
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
(5) Odstopanje od
faktorjev FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno, če gre za
rekonstrukcijo obstoječih stavb. |
3.4
Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrst
posegov v prostor |
62.člen |
(splošni PIP o dopustnih dejavnostih) |
(1) Podrobnejši PIP
glede dopustnih dejavnosti so podrobno opredeljeni v preglednicah.
Dopustne dejavnosti so v preglednicah v nadaljevanju odloka opredeljene
na podlagi uredbe, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti.
V primeru, da je navedeno področje (npr. G Trgovina), so dovoljene vse
dejavnosti, ki jih zajema to področje, v primeru, da je naveden oddelek
(npr. 45 trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil)
pomeni, da so dovoljene vse dejavnosti v okviru tega oddelka, v primeru
navedbe posameznih podrazredov dejavnosti (kot je npr. 46.1
posredništvo), pa so dovoljeni le-ti. V primerih, ko v okviru dopustne
dejavnosti ni dopustna posamezna podkategorija dejavnosti, je to posebej
navedeno. V primeru sprememb navedene uredbe se preglednica uporablja
smiselno glede na nov razpored, oštevilčenje ali poimenovanje posameznih
dejavnosti. |
|
(2) V območju določenih
namenskih rab (SK, SS, CU, CD) so v 107. členu poleg bivanja dovoljene
še nekatere druge dejavnosti, za katere velja, da mora prostor
izpolnjevati naslednje pogoje: |
-
dejavnost ne sme generirati večjega
tovornega ali osebnega prometa (oziroma dejavnost, ki ima za posledico
pogostnost pojavljanja vozil), potrebna je neposredna navezanost na
javno prometno infrastrukturo ob zagotavljanju prometne varnosti, |
-
za potrebe dejavnosti prometa,
gradbeništva in popravila motornih vozil ipd. dejavnosti se dovoli eno
parkirišče za tovorno vozilo, |
-
parcela, na kateri se izvaja
dejavnost, naj zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje
objektov in manipulacijo dostavnih vozil, vključno z zadostnimi
parkirnimi površinami za potrebe stanovalcev, zaposlenih in
obiskovalcev, |
-
dejavnost bistveno ne sme povečati
negativnih vplivov na bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih
emisij) glede na obstoječe obremenitve in |
-
prostorska preveritev v projektni
dokumentaciji je obvezna za vse dejavnosti. |
|
(3) Če je obrtna
dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev skladna z dopustno
dejavnostjo, kot jo določa ta odlok za posamezno PNRP ali EUP, se šteje,
da je takšna obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev
dopustna dejavnost v posamezni PNRP ali EUP. |
|
(4) Na območjih PNRP,
kjer se legalno zgrajeni objekti uporabljajo za namen, ki s tem odlokom
ni dopusten ali je omejen, se dopusti rekonstrukcija, odstranitev,
sprememba namembnosti in novogradnja (prizidava, nadzidava) s povečanjem
uporabne površine do 20 %. To se ob upoštevanju drugih določil tega
odloka dopusti, če je potrebna prilagoditev objekta nujnim tehničnim
zahtevam za ohranitev izvajanja dejavnosti in ob pogoju, da se ne
poslabšajo bivalne razmere in stanje okolja. |
|
(5) Ne glede na določbe
prvega in drugega odstavka tega člena je v EUP dopustna gradnja
objektov, namenjenih izkoriščanju obnovljivih virov energije, če so
objekti skladni s pogoji za varstvo okolja. Pri oblikovanju objektov se
upošteva določila za sorodne objekte iz nabora tipologije objektov v tem
odloku oziroma sodobna dognanja na področju izkoriščanja obnovljivih
virov energije, pri čemer morajo biti ti objekti čim manj vidno
izpostavljeni. |
63.člen |
(splošni PIP o vrstah dopustnih objektov glede na namen) |
|
(1) V EUP so na
površinah PNRP v skladu s Prilogo 1b dopustne gradnje objektov
(stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti in gradbeno inženirski
objekti), ki so navedeni v PIP za PNRP. |
|
(2) V EUP so na
površinah PNRP dopustne gradnje NO in EO po predpisih o vrsti objektov
glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNRP določena v
Prilogi 1a, če izpolnjujejo splošne PIP za gradnjo nezahtevnih in
enostavnih objektov. |
|
(3) V EUP so na
površinah PNRP poleg objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena
dopustne gradnje objektov, če so namenjeni: |
-
dopustnim dejavnostim, ki so
določene v podrobnejših PIP za posamezno površino PNRP in |
-
spremljajočim dejavnostim, ki
izboljšujejo pogoje za razvoj dopustnih dejavnosti v EUP. |
|
(4) Ne glede na določbe
predhodnih odstavkov tega člena je v EUP na površinah PNRP dopustna
gradnja objektov GJI namenjene komunalnemu opremljanju stavbnih
zemljišč, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvu okolja,
voda, varstvu kulturne dediščine in obrambi. |
64.člen |
(splošni PIP
o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) |
(1) Gradnje in druga
dela so dopustni, če niso v nasprotju s predpisi s področja ohranjanja
kulturne dediščine, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanje zdravja. Za gradnjo
ali druga dela, ki posegajo na območje varstvenega režima,
vzpostavljenega na podlagi predpisa, je pred gradnjo potrebno pridobiti
soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja. |
|
(2) Odstranitve so
dopustne na območjih PNRP, skladno ali ne v nasprotju s PIP za posamezno
PNRP ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN.
Odstranitve objektov kulturne dediščine so dopustne le, če je v ta namen
pridobljeno soglasje pristojnega organa. |
|
(3) Spremembe
namembnosti objektov so dopustne, če so skladne ali niso v nasprotju s
splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNRP ali EUP, na območjih veljavnih
OPPN pa skladne z določili OPPN. Dopustne so spremembe namembnosti,
skladne s predpisi o graditvi objektov. |
|
(4) Gradnja GJI,
vključno s priključki nanjo, je dopustna na vseh PNRP, če ni v nasprotju
z režimi varstva okolja in varovanja kulturne dediščine. Na vseh
območjih PNRP je dopustna gradnja GJI skladno s PIP glede priključevanja
objektov na GJI in grajeno javno dobro, skladno s PIP za posamezno PNRP
ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN. |
|
(5) Rekonstrukcije kot
prenove objektov imajo v primeru kakovostne arhitekture in objektov
kulturne dediščine prednost pred novogradnjami, pri čemer se pri
namembnosti in oblikovanju upošteva prostorski kontekst. |
|
(6) Za objekte,
zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v
grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče
oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), je
dopustna izvedba vzdrževalnih del, rekonstrukcije, dozidave ali
nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne
pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje
novih dejavnosti ter gradnja drugih manj zahtevnih nestanovanjskih
objektov za lastne potrebe in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v
izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot
gradbena parcela. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih gradenj se
smiselno uporabljajo PIP glede na namen objekta, ki je določen z
upravnim dovoljenjem oziroma v uradnih evidencah. Na gradbenih parcelah
legalno zgrajenih objektov razpršene gradnje je dopustna tudi gradnja NO
in EO, pri čemer je dopustna gradnja tistih NO in EO, ki so dopustni na
površini PNRP z enakim namenom, kot je ugotovljeni namen obstoječih
objektov na gradbeni parceli razpršene gradnje. |
|
(7) Vzdrževalna dela so
dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi ustreznih dovoljenj s
področja predpisov o graditvi objektov. |
|
(8) Za objekte, ki so
nedovoljena gradnja, so do odstranitve ali legalizacije (če je ta možna
pod pogoji tega odloka) dopustni odstranitev in redna vzdrževalna dela z
namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje. |
|
3.5
Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanje
objektov, merila za parcelacijo |
65.člen |
(splošni PIP
o legi objektov) |
(1) Kot oddaljenost od
parcelne meje po določilih tega odloka se šteje najkrajša razdalja med
mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko objekta.
Če ima objekt streho z napuščem ali kakšno drugačno konzolno
konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša razdalja med
mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela
napušča oziroma konzolne konstrukcije. |
|
(2) Objekti morajo biti
med seboj oddaljeni najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobno
tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno
vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, ki ji objekt pripada. |
|
(3) Novi zahtevni in
manj zahtevni objekti morajo biti, nad in pod terenom, od meje sosednjih
parcel oddaljeni najmanj 4,0 m. |
|
(4) Novi linijski
gradbeno inženirski objekti morajo biti od meje sosednjih parcel
oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika sosednje zemljiške
parcele, so lahko le-ti postavljeni do parcelne meje. |
(5) Odmik je lahko
manjši, če: |
-
so po krajevni tradiciji objekti od
meja oddaljeni manj ali tako narekuje oblikovanost terena, vendar le pod
pogojem, da je zadoščeno sanitarnim in požarnim zahtevam, da ni
prizadeta javna korist, kadar gre za gradnjo na meji odprtega javnega
prostora, da zmanjšan odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih
objektov, ne poslabša bivalnih in funkcionalnih pogojev v neposredni
okolici ter s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel (z overjeno
pisno izjavo) in so zagotovljeni s predpisi določeni pogoji, |
-
gre za gradnjo objektov v nizu, |
-
gre za odstranitev obstoječe,
zakonito zgrajene stavbe, in gradnjo nove stavbe, ki je po legi,
velikosti in namembnosti enaka odstranjeni ali |
-
je tako določeno v občinskem
podrobnem prostorskem načrtu. |
Razlogi za odmike, ki
so manjši od 4 m, morajo biti strokovno utemeljeni v načrtu za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
(6) Med sosednjimi vinskimi kletmi je potrebno zagotoviti
minimalni razmik v dvakratniku širine vinske kleti, pri čemer je
merodajna širina večje vinske kleti. Odmiki so lahko tudi manjši glede
na predpisane minimalne požarno varstvene odmike, če to pogojujeta
oblika tradicionalne parcelne strukture ali relief, kar pa mora biti v
projektni dokumentaciji posebej utemeljeno, z drugimi ukrepi pa mora
biti poskrbljeno za požarno varnost. Zahtevan minimalni odmik projekcije
najbolj izpostavljenega dela objekta od meje zemljiške parcele drugega
lastnika je 2,0 m, ob pisnem soglasju lastnika sosednje zemljiške
parcele pa je lahko tudi manjši; pri tem so zajeta vsa zemljišča, ki se
nahajajo v oddaljenosti 2 m od vertikalne projekcije najbolj
izpostavljenega dela objekta. Izjemoma, če to zahteva konfiguracija
terena, so podzemni deli vinskih kleti lahko postavljeni do meje
sosednjega zemljišča ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča,
vendar ne ob javnih poteh, kjer je minimalen odmik 1,0 m ter je potrebno
pridobiti pisno soglasje upravljavca javne ceste. |
|
(7) Ograja se lahko ob
pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč postavi do meje zemljiških
parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta,
mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m. Če je
sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od cestišča 5
m, razen če upravljavec ceste pisno soglaša z manjšim odmikom. |
|
(8) Pri določanju lege
objektov se upoštevajo regulacijske črte, ki določajo urbanistične
razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega interesa.
Regulacijske črte so: |
-
regulacijske linije, ki razmejujejo
površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi, |
-
gradbene linije, ki predstavljajo
linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti,
ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji, |
-
gradbene meje, ki določajo linijo,
katere novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali
je odmaknjen od nje v notranjost gradbene parcele. |
|
(9) Regulacijske črte
niso določene v grafičnem delu OPN, zato se le-te povzamejo iz vzorca
postavitve obstoječih stavb na območju. Postavitev stavb mora slediti
obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali
ulice. |
|
(10) Pri določanju kote
pritličja objektov na meji z javnim prostorom se zagotovi, da se objekt
s pritličjem navezuje na koto javnega prostora tako, da je višinska
razlika med koto javnega prostora in pritličjem objekta čim manjša. |
|
(11) Odmiki od javnih
zemljišč: nove stavbe morajo biti od cestnega telesa javnih cest
oddaljene glede na določila tega odloka v zvezi z regulacijskimi črtami
in v skladu s cestnoprometnimi predpisi glede na kategorizacijo
posamezne ceste. |
66.člen |
(splošni
PIP o oblikovanju objektov) |
|
(1) Oblikovanje stavb
in drugih objektov ter prilagoditve objektov sodobnemu načinu bivanja in
sodobnim tehnološkim procesom mora izhajati iz arhitekturnih in
prostorskih značilnosti Arhitekturne krajine Ptuj in jih kakovostno
nadgrajevati. Objekti in prostorske ureditve se prilagodijo
tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v
okolici po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu
streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu
ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugim kakovostnim
oblikovnim značilnostim prostora. |
|
(2) Objekti na
posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in
usklajeni z osnovnim objektom glede gabaritov, naklonov in oblikovanja
streh in fasad ter morajo biti praviloma manjši in nižji od osnovnega
objekta. Izjema so EUP, v katerih so posebej dopustni višinski poudarki
oziroma višji gabariti od obstoječih ter obstoječi objekti, ki se
rekonstruirajo. Tlorisna razmerja morajo ohranjati razmerja, značilna za
arhitekturno krajino, od 1:1,5 do 1:3. |
|
(3) Pri določanju
višine stavb se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi
vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih
stavb v EUP, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja in da
bodo ustrezno izkoriščene terenske danosti. |
|
(4) Oblikovanje
nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kvalitetam oblikovanja osnovne
stavbe, tako da se oblikuje gabaritno in oblikovno poenoten objekt. Pri
nadzidavah se varuje silhueto naselja. |
|
(5) Material gradnje
objektov naj upošteva sodobna dognanja v stroki, predvsem glede
varovanja okolja in energetske varčnosti objektov, pri čemer se dopušča
tudi lesene izvedbe objektov. |
|
(6) Strehe: obliko,
naklon, kritino in smeri slemen se prilagodi splošni oziroma kakovostni
podobi v EUP. Dopustne so kritine v temnejših, umirjenih, nebleščečih
(mat) odtenkih rdeče, rjave in sive barve. Dopustni nagib strehe pri
etažnosti (K) + P + (M) na ravninskem terenu ali pri enaki etažnosti na
slemenih in terenih z nagibom je od 35° do 45°. Da se ublaži višino
nadstropnega objekta, je pri objektih z etažnostjo (K) + P + (1N),
dopustnih na ravninskem terenu, zahtevan nižji nagib streh, in sicer od
25° do 35°. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta.
Pri sodobnih objektih, predvsem pa pri pomožnih objektih, kot so
nadstreški in garaže, so dopustne tudi ravne strehe oziroma blage
enokapnice, skrite za vencem. Dopustne so tudi travnate strehe (zelene,
ozelenjene strehe), na objektih tradicionalne tipologije tudi slamnate
strehe. |
|
(7) Osvetlitev mansard
je pri objektih dopustna z mansardnimi in strešnimi okni ter strešnimi
izzidki, ki se na posamezni strehi poenoteno oblikujejo. Mansardno okno
ima streho in zidce ob straneh; glede na obliko strehe ločimo: dvokapno
mansardno okno, ki ima dvokapno simetrično streho; čopasto mansardno
okno, ki ima streho zaključeno s čopom ter enokapno mansardno okno z
enokapno streho; sodobnejše oblike mansardnega okna nimajo zidcev ob
straneh, oblike strehe so trikotne, trapezne, ovalne ipd. Strešna okna
naj bodo izvedena tako, da ne prekinjajo napušča. |
|
(8) Na vseh strešinah,
kjer to dopušča gradbenotehnično stanje objektov, se dopusti namestitev
sončnih sprejemnikov, ki ne smejo presegati slemena streh in s svojo
postavitvijo ne smejo izstopati iz strešine (naklon mora biti enak
naklonu strehe). Smer slemena stavb mora biti praviloma vzporedna s
plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smeri
slemena prečno na plastnice. |
|
(9) Fasade: pri
oblikovanju fasad se upošteva kakovostne oziroma prevladujoče okoliške
objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot
so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni,
ograje, fasadna dekoracija, barve oziroma drugo (struktura, materiali).
Dovoli se pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in
fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone
(npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško
zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade mora biti
skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva. Dovoli se lesene fasade in
fasade z leseno oblogo (ravno rezan les), brunarice pa le v primerih, da
je zemljišče, na katerem se gradi objekt v neposredni bližini gozda
(zemljišča s PNRP gozd ali zemljišča, ki je v naravi gozd). |
|
(10) Ob javnem prostoru
se ob upoštevanju regulacijskih črt oblikuje glavna fasada stavbe,
skladno s pomenom in značajem javnega prostora. Zadnje fasade objektov
in servisne manipulacijske površine se načeloma (če je to možno urediti
drugje na gradbeni parceli) ne urejajo ob javnih površinah, kot so
pomembnejše ceste. |
|
(11) Izvedba kleti je
dopustna pri vseh objektih, razen pri objektih v poplavnem območju in
tistih, pri katerih gradnja kleti ne bi bila skladna z določili tega
odloka. |
|
(12) Objekti se gradijo
nad srednjo gladino podzemne vode. Izkopi so dovoljeni le do nivoja 2 m
nad najvišjo gladino podzemne vode. Izjeme za gradnjo v globino se
dovolijo v primeru, če se transmisivnost vodonosnika ne mestu gradnje ne
zmanjša za več kot za 10 %. Dno gnojišč, zbiralnika gnojnice in gnojevke
ali hlevskega izpusta mora biti najmanj 2 m nad najvišjo gladino
podzemne vode. Vsi objekti morajo biti vodotesni. |
|
(13) Pri gradnji kleti
na ravninskem terenu lahko klet sega največ 1 m nad teren. Na nagnjenem
terenu mora biti zadnja stena kleti v celoti vkopana, prednja stran
kleti je lahko v celoti nad terenom na strmem terenu (30 % in več), na
položnejšem terenu (pod 30 %) pa mora biti delno vkopana. |
|
(14) Objekti in
površine v javni rabi se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih
ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.
Za prilagoditev obstoječega objekta neoviranemu dostopu funkcionalno
oviranim osebam je dovoljena tudi namestitev dvigala na fasado objekta.
V primeru, da se ga izvede na glavni fasadi, mora biti njegovo
oblikovanje transparentno. |
|
(15) Odstopanja od
splošnih PIP o velikosti in oblikovanju objektov so dopustna: |
-
za kompleksne prostorske ureditve,
katerih oblikovanje se določi v OPPN, |
-
pri dominantah v prostoru (cerkve,
kapelice, spominska obeležja in podobno), pri objektih javnega pomena in
pomembnejših nestanovanjskih objektih, |
-
kadar se glede na pomen objekta
vzpostavi nova prostorska dominanta ali |
-
če je to dovoljeno s PIP za PNRP in
EUP. |
67.člen |
(splošni PIP
o urejanju javnega prostora v jedrih naselij) |
(1) Elemente urbane
opreme je dovoljeno postavljati pod naslednjimi pogoji: |
-
da so grajeni na javnih površinah
ali neposredno ob njih, |
-
če so grajeni na javnih površinah
in ne ovirajo splošne rabe urbanih površin, |
-
če je sosednje zemljišče javna
cesta, je za postavitev urbane opreme potrebno pridobiti soglasje
upravljavca javne ceste, |
-
da nimajo novih priključkov na
objekte javne gospodarske infrastrukture, lahko pa se jih priključi na
obstoječe priključke in |
-
oblikovani morajo biti estetsko,
skladno z regionalno tradicionalno arhitekturno tipologijo. |
|
(2) Osvetljevanje se na
cestah, ulicah in drugih javnih površinah izvaja z nizkimi oziroma
visokimi uličnimi svetilkami. Oblikovanje svetil mora biti podrejeno
oblikovnim kvalitetam posameznih enot urejanja prostora, v vaških jedrih
je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu.
Občina predpiše podrobnejša določila glede oblikovanja uličnih svetil v
okviru kataloga urbane opreme, ki bo zagotavljal enoten standard svetil
za celotno občino z upoštevanjem arhitekturne tipologije območja. |
68.člen |
(splošni PIP
o urejanju odprtih zelenih površin) |
(1) Pri urejanju
zemljišč se morajo praviloma ohranjati pasovi vegetacije na mejah,
drevoredi, markantnejša drevesa, skupine dreves, deli neokrnjene
krajine, obraščene struge potokov in melioriranih vodotokov, žive meje
in podobno. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev
nujna, se jih nadomesti oziroma sanira. |
|
(2) Na vseh območjih se
ohranja čim več avtohtone vegetacije, pri novih zasaditvah pa se
uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Za
žive meje se uporabljajo avtohtone grmovnice, kot so gaber, rdeči dren,
pušpan, leska, kalina, črni bezeg, črni trn, češmin, trdoleska,
dobrovita, brogovita, krhlika in podobno. Ciprese se opušča. |
|
(3) Za izvajanje
gradbenih del v vplivnem območju dreves se izdela načrt zavarovanja. Če
obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni
možno ohranjati, se jih nadomesti ob upoštevanju vrstne sestave in
razmestitve vegetacije pred odstranitvijo ali pa se zasaditev izvaja
skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev. |
|
(4) V primeru
tlakovanja površin ob drevesih se zagotavlja ustrezno kakovost in
količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. |
|
(5) Pri urejanju
okolice objektov in javnih površin se mora med gradnjo objekta
zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati
poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in odvečni gradbeni
material ter urediti okolico. |
|
(6) Obvezni osni odmik
podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je najmanj 2,0 m, če ni s
posebnim predpisom drugače določeno. |
|
(7) Izbor rastlin za
zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne
razmere in varnostno-zdravstvene zahteve. Priporočena je uporaba
avtohtonih vrst. Minimalni pogoji so: |
-
na javnih površinah, zlasti v
parkih in na otroških igriščih ni dopustna uporaba strupenih in
poudarjeno alergenih rastlin, |
-
pri drevesnih vrstah je prepovedana
uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za
rastlinske bolezni ali škodljivce skladno z določili pristojnih služb za
varstvo rastlin. |
69.člen |
(splošni PIP
o oblikovanje okolice objektov) |
(1) Pri urejanju
okolice objektov se mora: |
-
upoštevati značilnosti terena,
predvsem konfiguracijo, topografijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne
pogoje za obstoječo in načrtovano vegetacijo, |
-
zagotoviti oblikovno skladnost in
povezanost z okolico, |
-
zagotoviti programsko ustreznost
glede na namensko rabo in dejavnost ter vse uporabniške skupine,
vključno z otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter ljudmi s
posebnimi potrebami in |
-
upoštevati trajnostne zahteve,
predvsem glede izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za
zadrževanje voda pred iztokom v površinske odvodnike. |
|
(2) Pri preoblikovanju
terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas ter
prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja. Na posamezni
parceli za stanovanjsko gradnjo so dopustni nasipi in vkopi do največ
3,0 m. |
|
(3) Višinske razlike na
zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Oporni zidovi so
dopustni le do višine 1,5 m, in sicer le v primerih, ko niso možna
drugačna zavarovanja brežin. Za podporne ali oporne zidove se dopušča le
uporaba naravnih materialov. To določilo velja tudi za obnovo. Oporni
zidovi se ozelenijo, razen v primerih, ko to tehnično ni izvedljivo.
Gradnja višjega opornega zidu je dopustna le v primerih, kadar gre za
ukrep varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ob stiku parcele z
javnimi površinami zaradi zagotavljanja varnosti odvijanja dejavnosti na
javnih površinah in kadar gre za legalizacijo objektov, zgrajenih pred
uveljavitvijo tega odloka. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega
zidu večja od 1,5 m, mora biti njegovo oblikovanje obvezno predmet
strokovne prostorske preveritve, s katero se predpiše arhitekturno
oblikovanje in ozelenitev skladno z oblikovanjem obcestnega prostora
oziroma okoliških ureditev in pozidave. |
|
(4) Za tlakovanje
javnih površin in površin ob javnih objektih se uporabljajo kakovostni,
trajni materiali in se zagotovi kakovostno oblikovanje. Materiali in
oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z arhitekturo
objektov, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Uporaba barvno
agresivnih in drsečih materialov ni dopustna. |
|
(5) Območje tlakovanega
dela gradbene parcele se ob upoštevanju zahtev za varstvo voda pred
onesnaženji, v čim večji meri tlakuje s propustnimi materiali.
Preprečuje se hipni odtok z utrjenih površin, predvidi se zadrževalnike
padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne
plošče, suhi zadrževalniki ipd.) |
|
(6) Okolico objektov in
naprav, namenjenih za obrtne ali skladiščne dejavnosti, se mora takoj po
zaključku gradbenih del urediti z izdatno ozelenitvijo z odraslimi
sadikami dreves. To je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja. |
|
(7) Zasaditev okolice
objektov avtohtone poselitve v območju odprtega prostora je potrebno
izvesti z zasaditvijo avtohtonega drevja in grmovnic, zatravitev pa
izvesti z mešanico semen avtohtonih trav. |
70.člen |
(splošni PIP
glede gradnje, postavitve in oblikovanje pomožnih objektov) |
(1) Pri gradnji
pomožnih objektov kot manj zahtevnih objektov se upošteva pravilo, da je
pomožni objekt po gabaritih podrejen osnovnemu objektu in ga ne sme
presegati. |
|
(2) Pomožni objekti kot
so nadstrešek, garaža, drvarnica in lopa se postavljajo praviloma v
neposredni bližini stanovanjskega objekta oziroma objekta, ki je zadnji
v nizu objektov. |
|
(3) Pomožni objekti in
sicer le garaža in nadstrešek, ki se gradijo za potrebe dejavnosti v
okviru površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), na območjih
centralnih dejavnosti (CU, CD) ipd. se lahko gradijo tudi v večji
velikosti, kot jih določa odlok, za potrebe dejavnosti. Z višino in
tlorisnim gabaritom ne smejo presegati gabaritov objektov, ki jim
pripadajo, z njimi pa morajo biti tudi oblikovno poenoteni. Postavljajo
se na manj izpostavljene lokacije, če to ni mogoče, se z ureditvijo
območja in ob uporabi avtohtonih rastlinskih vrst zagotovi zeleno
bariero v odnosu do javnega prostora. |
|
(4) Nadstreški, ki se
gradijo za potrebe parkiranja ob večstanovanjski stavbi, se lahko
gradijo tudi v večji velikosti, kot jo določa odlok, vendar ne več kot
za 10 osebnih vozil. V primeru večjih potreb se lahko postavi ob osnovni
stavbi več enotno oblikovanih nadstreškov. |
71.člen |
(splošni PIP
glede gradnje, postavitve in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih
objektov) |
(1) Nezahtevni in
enostavni objekti (NO in EO) se razvrščajo skladno s predpisom, ki
določa vrsto objektov glede na njihovo zahtevnost (v nadaljevanju
uredba) in ne smejo presegati dimenzij, ki so določene v uredbi. |
|
(2) Oblikovna podoba NO
in EO ter pomožnih objektov naj izhaja iz krajevno tradicionalnih
značilnosti, prav tako se v skladu s krajevnimi značilnostmi ureja
prostore pred zgradbami, dostope, dohode, zelenice, ograje ipd.
|
|
(3) Nezahtevne in
enostavne objekte je dopustno graditi na zemljiških parcelah, ki
pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, to je na gradbeni parceli osnovne
stavbe, razen pri skupnih objektih za več enot (npr. skupna mala
čistilna naprava za več stanovanjskih objektov) in objektih vezanih na
naravne vire. Na gradbeni parceli, pripadajoči stavbi, je dopustno
zgraditi največ po en nezahtevni oziroma enostavni objekt iste vrste,
vendar največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja
zazidanosti, določenega s tem odlokom. Na gradbenih parcelah
večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v njej zgradi največ
po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko
objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti. Zgrajeni so lahko
kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne
konstrukcijske elemente. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti
oddaljeni najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin
ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj
toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za
vnetljive tekočine in pline. |
|
(4) Ograje: Pri
ograjevanju parcel se upošteva tip in material kakovostnih oziroma
značilnih obstoječih ograj. Praviloma se uporabljajo žične ali lesene
ograje. Zidovi niso dopustni, razen če so oblikovani kot del objekta. Za
izvedbo ograj se ne dopušča uporaba bodeče žice, oblikovno neustreznih
betonskih elementov in odpadnih materialov. Medsosedske ograje morajo
biti oddaljene najmanj 0,5 m od meje sosednjega zemljišča, ob pisnem
soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi
manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. Vstopna in uvozna
vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V
križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je sosednje
zemljišče javna cesta, se za postavitev ograje pridobi soglasje
upravljavca javne ceste. |
|
(5) Škarpe in podporni
zidovi: Škarpe in podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani
oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Upoštevajo se
kakovostni oziroma značilni obstoječi primeri v EUP. Na površinah
razpršene vinogradniške poselitve se za utrditev brežin uporabi les ali
vegetacijski material oziroma njuna kombinacija. Škarpe in podporni
zidovi ne smejo biti višji od 1,5 m. Obdelati jih je potrebno z
lokalnimi kamnitimi materiali, dopustijo se kombinacije kamna z vidnim
betonom, opeko in lesom. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti
oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov
sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko
postavi na posestno mejo. |
|
(6) Pomožni
infrastrukturni objekti: Dopustna je gradnja pomožnih infrastrukturnih
objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje EUP ali prečkajo
EUP, ob upoštevanju drugih določil tega odloka. Gradnja protihrupnih
ograj je dopustna le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni
hrupa in na podlagi urbanistične in krajinske preveritve ter
utemeljitve, pri čemer se zagotovi oblikovno skladnost s preostalimi
elementi obcestnega prostora in okoliške pozidave ter ustrezno
oblikovanje in zasaditve za zakrivanje ograj v pogledih iz okoliških
objektov. Lovilne mreže in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za
preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno
moteči. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5
m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je
lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
Objekte in naprave mobilne telefonije se na izpostavljenih legah umesti
v prostor tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši.
Okolico teh objektov se ozeleni. |
|
(7) Pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti za potrebe delovanja kmetije: Na območju
enega kmetijskega gospodarstva se lahko zgradi največ po en pomožni
kmetijsko-gozdarski objekt iste vrste, kar ne velja za gnojišče,
zbiralnik gnojnice ali gnojevke, kozolec, čebelnjak, rastlinjak in
silos, ki se jih lahko zgradi toliko, kot je potrebno za obratovanje
kmetije. Zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo
oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Od meje sosednjih zemljišč
morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, razen obore za rejo divjadi in
ograje za pašo živine, ki morata biti od sosednjega zemljišča oddaljeni
najmanj 0,5 m. Ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega
zemljišča je lahko odmik obore za rejo divjadi in ograje za pašo tudi
manjši oziroma se ju lahko postavi na posestno mejo. Pri gradnji
kozolcev je potrebno upoštevati še naslednje posebne pogoje: |
-
zgolj sušenju je namenjen enojni
stegnjeni kozolec. Enojni kozolec lahko ima na eno stran, v delu največ
do ene tretjine dolžine kozolca, tudi podaljšano streho (to je tako
imenovani kozolec s plaščem), za zaščito pred dežjem, snegom, vetrom; |
-
na območju občine pojavnost kozolca
ni značilna. Če kmetija brez njega ne shaja, potem mora biti vključitev
kozolca v zunanji prostor smiselna: sušenje je najbolj učinkovito, če je
kozolec postavljen v smeri sever-jug in je pri tem kar najbolj na
prepihu, pri čemer pa je potrebno upoštevati tudi obliko parcele,
oblikovanost terena in dostopnost; |
-
vezani kozolec (toplar) ne sme biti
postavljen na pobočju, temveč le na ravnem ali dokaj položnem terenu; |
-
razmak (razpon) pri vezanem kozolcu
ne sme presegati razpona, ki kozolca ne bi več uvrščal med
konstrukcijsko nezahtevne objekte (statični izračun); običajno je med
5,0 do 6,5 m); |
-
na kozolec, ki ni zgrajen ob
obstoječih objektih kmetije oziroma kmetijskega gospodarstva, ni
dopustna namestitev sončne elektrarne, saj imajo njene bleščeče površine
izrazito negativen vpliv na podobo kulturne krajine; |
-
sončno elektrarno (fotovoltaiko) je
dopustno namestiti le na kozolec, ki je zgrajen v sklopu kmetije oziroma
kmetijskega gospodarstva; |
-
na kozolec, četudi ni v primarni
funkciji, ni dopustno nameščati reklamnih sporoči. |
|
(8) Začasni objekti:
Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam,
se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna, priključeni
morajo biti na razpoložljive že obstoječe priključke objektov javne
gospodarske infrastrukture. Postavitev začasnega objekta ne sme
povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih.
Kiosk oziroma tipski zabojnik in odprti sezonski gostinski vrt se lahko
postavi samo na že urejene tlakovane površine. Začasni objekt, namenjen
sezonski turistični ponudbi, se lahko postavi le za čas turistične
sezone. Začasni objekt, namenjen prireditvi, se lahko postavi le za čas
prireditve, vendar ne za več kot trideset dni. Odprti sezonski gostinski
vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se v primeru intervencije
lahko odstrani. Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki enotne
barve. Začasni gostinski objekti na javnih površinah se urejajo na
podlagi posebnih predpisov občine. Začasni enostavni objekti za
skladiščenje nevarnih snovi se gradijo v skladu s predpisi, ki urejajo
področje skladiščenja nevarnih snovi. Od meje sosednjega zemljišča
morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali
lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih
lahko postavi na posestno mejo. |
|
(9) Spominska obeležja:
Spominska obeležja, razen spominskih plošč, ki so sestavni del fasade,
morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 1,5 m, ob
pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko
odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. |
|
(10) Objekti za
oglaševanje: Objekte in naprave za oglaševanje je dopustno postavljati v
skladu z občinskimi določili glede plakatiranja in obveščanja. Objekti
in naprave za oglaševanje, ki niso v javnem interesu, so lahko
postavljene znotraj označenega naselja, izven naselij pa samo kot
obvestilna tabla ali dopolnilna tabla prometnemu znaku. Objektov in
naprav za oglaševanje ni dopustno postavljati na: |
-
zemljiščih, ki so zavarovana kot
kulturna dediščina ali je na njih zgrajen objekt kulturne dediščine,
|
-
fasadah objektov, če velikost
nosilca oglaševanja presega polovico površine fasade, |
-
drevesih, zelenicah ali zemljiščih,
kjer bi postavitev zakrila obstoječe ali načrtovane zelenice, |
-
javnih površinah (pločnikih,
zelenicah, ipd.), kjer bi postavitev ovirala osnovno namembnost
površine, |
-
zemljiščih, kjer bi bil oviran
pogled na značilno veduto vasi, kompleksa ali objekta, |
-
zemljiščih, ki so v upravljanju
vodnega gospodarstva, |
-
cestnih priključkih in |
-
površinah, ki služijo kot
interventne poti. |
Od meje sosednjega
zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, ob pisnem soglasju
lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši
oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. |
|
(11) Urbana oprema se
oblikujejo po načelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s preostalimi
elementi urbane opreme ter opreme obcestnega prostora ter kakovostne
oziroma značilne okoliške pozidave. Od meje sosednjega zemljišča morajo
biti objekti urbane opreme oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju
lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši
oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. |
|
(12) Glede postavitve
svetlobnih napisov se upoštevajo predpisi, ki urejajo mejne vrednosti
svetlobnega onesnaževanja okolja. |
|
(13) Vsi NO in EO
morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali zahtevnih in
manj zahtevnih objektov v okviru gradbene parcele oziroma EUP. Dopustna
višina nadzemnih objektov je samo pritličje, brez kleti. Strehe pomožnih
objektov morajo biti enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže
skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega
naklona (enokapna, polkrožna, ravna) ter druge kritine se lahko uredijo
v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov ali če je zaradi
funkcionalnosti osnovnega objekta na gradbeni parceli taka streha bolj
primerna. Če je pomožni objekt prostostoječ, mora biti sleme strehe v
smeri daljše stranice. Postavitev pomožnega objekta ne sme ovirati
manipulacije na gradbeni parceli ali zmanjšati minimalnih potrebnih
površin za parkiranje. |
|
(14) Na celotnem
območju občine so ob upoštevanju vseh režimov dopustne raziskave
geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in
poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po
raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. |
|
(15) Odmiki objektov od
posestnih mej, določeni v tem členu, so lahko manjši, če zmanjšani odmik
ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega
vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter
vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom pisno soglaša lastnik
sosednjega zemljišča. |
|
(16) Pri gradnji NO in
EO se smiselno upoštevajo PIP o legi in oblikovanju objektov in o
oblikovanju okolice, zasaditvah in urejanju odprtih površin. |
72.člen |
(merila za
parcelacijo in določevanje gradbenih parcel) |
|
(1) Parcelacija
zemljišč mora, če je le mogoče, izhajati iz tradicionalnega parcelnega
vzorca. Pestrost kulturne izrabe v nepravilnem rastru polj in gradbenih
parcel se praviloma ohranja pod pogojem, da razdrobljenost ni prevelika.
|
|
(2) Delitev in
združevanje zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je
dopustno, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več takih gradbenih
parcel, ki so primerne za gradnjo in imajo zagotovljen dovoz in dostop,
pri čemer se upošteva tradicionalna parcelna struktura. |
|
(3) Ne glede na zgoraj
navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne
infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega
objekta. |
|
(4) Velikost gradbene
parcele, ki mora biti v celoti vključena v območje, kjer je gradnja v
skladu z določili tega odloka dopustna, mora biti prilagojena
namembnosti in velikosti objekta ter se določa tako, da se: |
-
opredeli površine za gradnjo stavb,
infrastrukturnih objektov, potrebne parkirne in manipulacijske površine,
površine namenjene zagotavljanju požarne varnosti in zelene površine,
opredeljene glede na namen gradnje, |
-
širina ob ulici oziroma ob javnemu
prostoru naselja prilagodi tipični širini gradbenih parcel v naselju in |
-
upošteva s tem odlokom določene
faktorje zazidanosti in izrabe zemljišča, minimalne odmike od posestnih
meja ter splošne PIP o legi objektov. |
Parkiranje je možno
urediti tudi na javnih parkiriščih. |
|
(5) Lega in oblika
gradbene parcele se določi ob upoštevanju PIP o legi objektov, tako da
je za predvideno gradnjo možno zagotoviti: |
-
dostop do javne ceste, |
-
minimalno zahtevano komunalno
opremo, |
-
skladnost z obstoječo kakovostno
oziroma značilno parcelacijo v EUP, |
-
skladnost z obstoječo reliefno
razgibanostjo zemljišča in |
-
mehansko odpornost in stabilnost,
varnost pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito ter zaščito
okolice, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo
in ohranjanje toplote. |
|
(6) Velikost gradbene
parcele za stanovanjske hiše v vseh naseljih na območju občine je
najmanj 400 m². Praviloma je za vinsko klet velikost gradbene parcele
najmanj 100 m². Izjemoma lahko občinska uprava izda soglasje za manjšo
parcelo. |
|
(7) V vinogradniških
območjih je parcele, na katerih je že zgrajena vinska klet s
pripadajočim nasadom, dopustno deliti s parcelacijo le pod pogojem, da
po parcelaciji parcela z objektom in pripadajočim nasadom ne bo manjša
od 10 arov. Izjema je lahko le parcelacija za potrebe gradnje GJI.
Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) mora slediti
uveljavljenemu vzorcu v okoliškem prostoru. |
|
(8) Pri določanju
parcel za izvajanje določene dejavnosti se upošteva tudi medsebojna
razporeditev objektov, vrsta dejavnosti, potreben manipulacijski prostor
za tovorna vozila in drugo mehanizacijo ter skladiščenje. |
|
(9) Pri parcelaciji se
upošteva obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne
infrastrukture ter njihove varovalne pasove. |
|
(10) Objektom,
zgrajenim z uporabnim dovoljenjem po zakonu (pred letom 1967) in
objektom, zgrajenim na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ki
jim gradbena parcela še ni določena, se le-ta določi na zahtevo lastnika
objekta v posebnem postopku, na podlagi meril in pogojev za določitev
parcele iz predhodnih odstavkov. Gospodarskim objektom izven stavbnih
zemljišč se gradbenih parcel ne določa. |
|
(11) Določila o
minimalni velikosti gradbene parcele ne veljajo za že obstoječe manjše
gradbene parcele, na katerih se objekti rekonstruirajo ali nadomeščajo z
novimi ali v primeru manjših stavbnih zemljišč, ko so vse okoliške
zemljiške parcele že zazidane. |
|
3.6
Prostorski izvedbeni pogoji glede
gradnje v območju gospodarske javne infrastrukture in priključevanja
nanjo |
73.člen |
(varovalni
pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture) |
(1) V varovalnih
pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov
in naprav v skladu s področno zakonodajo ter na podlagi pogojev in
soglasja pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja. Če so
varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja opredeljeni v
drugih predpisih večji od navedenih v tem prostorskem načrtu, se
upošteva določila drugih predpisov. |
|
(2) Varovalni pas posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture
znaša na vsako stran: |
–
zunanjega roba cestišča: |
|
–
regionalne ceste |
15 m |
–
kategorizirane občinske ceste:
–
lokalne ceste
–
javne poti |
10 m
5 m |
–
osi skrajnih vodov
distribucijskega elektroenergetskega voda: |
|
–
nadzemnega poteka - nazivne
napetosti 10/20 kV |
10 m |
–
podzemnega poteka - nazivne
napetosti 10/20 kV |
5 m |
–
zunanje stene objekta: |
|
–
elektroenergetske prosto stoječe
transformatorske postaje (TP) |
5 m |
–
osi posameznega voda: |
|
–
vodovod
–
kanalizacija
–
telekomunikacijski vodi s
kabelskim razdelilnim sistemom
–
drugi vodi gospodarske javne
službe lokalnega pomena razen priključkov nanje |
1,5 m |
|
(3) Posegi v varovalnih
pasovih prometnih omrežij ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali
vzdrževanja prometnega omrežja. |
|
(4) V varovalnih
pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih
oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano
varstvo pred sevanjem. |
|
(5) V projektni
dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja
pristojne inštitucije razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega
vpliva na objekte GJI. |
74.člen |
(prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo GJI) |
(1) GJI se mora
načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi
predpisi in tehničnimi normativi. |
|
(2) Posegi na GJI ter
posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se lahko izvajajo le s
soglasjem upravljavca posamezne GJI. |
|
(3) Vodi GJI morajo
praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih
zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. |
|
(4) Ob upoštevanju
zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v
skupnih koridorjih, pri čemer se upošteva osnovne zahteve glede kota
križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni
predpisi. |
|
(5) Vodi in objekti GJI
morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je možno
priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter da je omogočeno
njihovo nemoteno obratovanje in vzdrževanje. |
|
(6) Gradnja prometne,
okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati
usklajeno. |
|
(7) Ob gradnji novih
ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI se v okviru območja predvidenega
posega predvidi tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in
naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih
razlogov neustrezni. |
|
(8) Pri načrtovanju GJI
je potrebno zagotoviti, da je le-ta umeščena tako, da ne prizadene
varovanih vrednot in materialne substance kulturne dediščine ter da se
hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta. Večje objekte GJI se
locira izven pomembnejših prostorskih vizur in vplivnih območij
spomenikov. Vode GJI v naseljih ter na območjih varstva kulturne
dediščine se praviloma izvede podzemno, razen na območjih arheoloških
najdišč. |
|
(9) Linijsko GJI se
načrtuje čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki
v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in
površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju
prostora. Čim bolj se izogiba območjem kulturne dediščine ter drugim
območjem in prvinam, pomembnim za prepoznavnost. |
75.člen |
(prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cestnega omrežja) |
(1) Dovozi in
priključki na državne in občinske ceste morajo biti urejeni tako, da ne
ovirajo prometa. Izvedejo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega
ali državnega organa, pristojnega za promet. |
|
(2) Pri gradnji
lokalnih cest, dovozov in priključkov posameznih objektov se upoštevajo
širine, določene s področnimi predpisi. Cesta se sme priključiti na
cesto iste kategorije oziroma na en razred višje kategorizirano cesto. |
|
(3) Vsaka gradbena
parcela oziroma vsak zahteven in manj zahteven objekt mora imeti
zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila na javno cesto. Dostop
mora biti urejen po lastnem zemljišču ali pa mora biti pridobljena
služnostna pravica na parcelah, preko katerih vodi dovoz do zemljišča
oziroma posega. |
|
(4) Urgentni in
intervencijski dovozi do stavbnih parcel morajo biti omogočeni
neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih
dvorišč. |
|
(5) Javni in drugi
objekti, v katerih se zadržuje večje število ljudi, morajo imeti lastno
parkirišče in morajo biti z vseh strani dostopni z gasilskimi vozili.
Nosilnost interventnih poti mora biti najmanj 10 ton, široke pa morajo
biti najmanj 3,5 m. |
|
(6) Morebitne zapore
(rampe, količki, cvetlična korita, drugo) morajo biti izvedene tako, da
jih je mogoče v primeru gasilske ali druge urgentne intervencije
nemudoma in brez težav odstraniti. |
|
(7) Zagotovijo se
služnostne poti do kmetijskih in gozdnih zemljišč za poti, ki bodo
izgubljene ob pozidavi. |
|
(8) Na koncu ulic, v
kolikor se te ne nadaljujejo, je potrebno zagotoviti prostor za
obračanje vozil, in sicer v takšni velikosti, da se zagotovi nemoteno
izvajanje dela javne službe odvoza odpadkov in zimske službe. Praviloma
ne sme biti slepih cest. Na cestah, ki se ne morejo navezati na druge
ceste, se morajo urediti obračališča z minimalnim radijem 4,6 m.
|
|
(9) Hodniki za pešce se
uredijo ob vseh glavnih cestah in ob poteh v naseljih, iz zgostitvenih
območij proti šolam, zdravstvenim ustanovam, kulturnim ustanovam,
cerkvam, pokopališčem ter drugim objektom javnega značaja. Poti za pešce
morajo biti ob vozišču višinsko ločene ali speljane ločeno od vozišča.
Pri izgradnji se zagotoviti ustrezen dostop za invalide. |
|
(10) Na območju občine
so urejena avtobusna postajališča v središču naselja Trnovska vas
(parcela št. 1022/3, k.o. Trnovska vas, parcela št. 695/3, k.o. Trnovska
vas, za potrebe šolskih prevozov). V okviru izgradnje pločnikov in
kanalizacije je predvidena izgradnja novih postajališč v naselju Ločič
(na parceli št. 1022/1, k.o. Trnovska vas) in v naselju Biš (predvidoma
na parceli št. 917/1, 940 in 941, k.o. Biš). |
|
(11) V primeru ulic
brez pločnikov je potrebno določiti varovalni pas ceste za odlaganje
snega, v katerem izvajalec javne službe ne nosi odgovornosti za
morebitne poškodbe lastnikom parcel ob cesti. |
|
(12) Vsako križišče ali
priključek mora imeti minimalne pregledne trikotnike med prometnicami,
brez ovir, višjih od 0,5 m, v velikosti, odvisni od dovoljene hitrosti.
Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene
tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Uredijo
se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za
promet, ali upravljavca ceste. |
|
(13) Pri
rekonstrukcijah in preplastitvah cest in poti se mora preveriti stanje
komunalnih vodov, ki potekajo pod njimi. Dotrajane naprave se morajo
pred modernizacijo ceste obnoviti, nivo cestišča in pločnikov za pešce
pa uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se dostopnost ne
poslabša. |
|
(14) Pri gradnji
lokalnih cest, dovozov in priključkov posameznih objektov se upoštevajo
širine, določene s predpisi. Dimenzionirani in izvedeni morajo biti
tako, da zagotavljajo dostop za interventna vozila v primeru požara in
drugih nesreč. |
76.člen |
(prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž) |
(1) Pri novogradnjah in
pri spremembi namembnosti obstoječih objektov se na gradbeni parceli
zagotovi zadostno število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM).
Zagotavljajo se na parkirnih površinah, garažnih mestih ali garažah v
kletnih in preostalih etažah. V območjih, kjer zaradi zatečenega stanja
(npr. strnjena tipologija gradnje v jedru) PM ni možno zagotavljati na
gradbeni parceli, se le-ti zagotavljajo na skupnih, v ta namen
zagotovljenih površinah. |
|
(2) Pri
večstanovanjskih stavbah je potrebno čim več PM zagotavljati v kleteh
stavb oziroma v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah, tako da se
ohranja več zelenih površin ob stavbah in zagotavlja večja bivalna
kakovost območja. Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo
imeti nad seboj dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in
zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo imeti na terenu strehe
garaže urejeno javno površino, odprto športno igrišče, nadzemno
parkirišče in podobno. |
|
(3) Pod obstoječimi PM
je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila
zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati. |
|
(4) PM morajo biti
razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja
in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 5 PM morajo biti
ozelenjene z zasaditvijo dreves po splošnih PIP tega odloka o zasaditvah
in urejanju javnih odprtih površin. |
|
(5) Površine PM,
manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so
nepropustne za vodo in naftne derivate. Ogradijo se z betonskimi robniki
in nagnejo proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in
lovilci olj. |
|
(6) PM, garaže in
njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite.
Goriva in maziva, ki odtekajo, se odstranijo na neškodljiv način. Garaže
in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja. |
|
(7) Manipulacijske
površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je
preprečeno vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. |
|
(8) Na vseh javnih
parkiriščih je potrebno skladno s predpisi zagotoviti ustrezno število
parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe. Pri določanju PM za
stavbe, namenjene javni rabi, se zagotovi 5 % PM za funkcionalno ovirane
osebe. V primeru, da je PM v objektu manj kot 20, je potrebno zagotoviti
1 PM za funkcionalno ovirane osebe. Če posebni predpis ne določa
drugače, se pri večstanovanjskih stavbah zagotoviti na vsako deseto
stanovanje eno PM za funkcionalno ovirane osebe. |
|
(9) Na gradbenih
parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni rabi, se
zagotovijo parkirna mesta za kolesa in druga enosedna vozila in sicer
vsaj 20 % od števila zahtevanih PM za osebna vozila, vendar ne manj kot
dve parkirni mesti. Parkirna mesta morajo biti zaščitena pred
vremenskimi vplivi. |
|
(10) Med
javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oz. med javno
površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih
(garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem
se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali
garaže oz. izvoz iz nje. |
|
(11) Stavbe, namenjene
javni rabi, morajo imeti zagotovljena PM za zaposlene in obiskovalce. |
|
(12) Ob vinski kleti
morata biti zagotovljeni vsaj dve parkirni mesti, ob vinotoču pa vsaj
tri parkirna mesta in zadostne manipulacijske površine. V primerih, ko
ni mogoče zagotoviti zahtevanega števila parkirnih mest na gradbeni
parceli, se parkirna mesta zagotovijo na drugi lokaciji, ki omogoča peš
dostop (razdalja do 400 m). |
|
(13) Če poseben predpis
ne določa drugače, se v odvisnosti od namena objekta ali dejavnosti pri
izračunu PM upošteva naslednje minimalno število PM: |
Dejavnosti |
število parkirnih mest |
1 Stanovanja |
|
stanovanjske stavbe
|
2 PM
|
večstanovanjske
stavbe |
1,5 PM/ stanovanje +
10% za obiskovalce |
2 Pisarniški in upravni prostori |
|
pisarniški in upravni
prostori – splošno |
1 PM/30 m2 neto površine |
prostori organov s
številnim obiskom |
1 PM/20 m2 neto površine |
3 Prodajni prostori |
|
trgovine in trgovske
hiše z malim obiskom |
1 PM/50 m2 neto prodajne površine, najmanj 2 PM |
4 Prireditveni prostori |
|
večnamenske dvorane |
1 PM/5 sedežev +1 PM
/ 2,5 zaposlenih |
kino, šolske dvorane,
predavalnice |
1 PM/5 sedežev |
cerkve |
1 PM/20 sedežev |
5 Športne naprave |
|
tenis igrišča
|
4 PM/igrišče + 1 PM/10 gledalcev |
6 Gostilne in prenočišča |
|
gostilne lokalnega
značaja |
1 PM/8 sedežev
|
pomembnejša gostišča |
1 PM/4 sedeže + 1 PM/2,5 zaposlenih |
hoteli, penzioni, zdravilišča in druge stavbe s prenočišči |
1 PM/3 postelje + 1 PM/4 sedež v restavraciji + 1PM/2,5
zaposlenih |
7 Zdravstvene ustanove |
|
manjši zdravstveni domovi, zasebne ordinacije in ambulante |
1 PM/2 zaposlena + 1 PM/30 m2 neto površine, najmanj
3 PM |
8 Šole |
|
osnovne šole |
1 PM/30 učencev
|
otroški vrtci |
1 PM/20 otrok,
minimalno 2 PM |
9 Industrija, obrt |
|
obrtni in
industrijski obrati |
1 PM /50 m2
neto površine ali 1 PM/3 zaposlene |
skladišča, depoji,
trgovina na debelo, prodajni prostori |
1 PM /80 m2
neto površine ali 1 PM/3 zaposlene |
delavnice za servis motornih vozil |
6 PM/1 popravljalno mesto |
avtomatske avtopralnice |
5 PM/1 pralno napravo |
samopostrežne avtopralnice |
3 PM/1 pralni prostor |
10 Pokopališča |
|
pokopališča |
1 PM/500 m2 površine, minimalno 10 PM |
77.člen |
(prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja) |
(1) Javno vodovodno
omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne
potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni
rabi. Upoštevati je potrebno določila področne zakonodaje glede oskrbe
prebivalstva z ustrezno pitno vodo. |
|
(2) Lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se
oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, pod
pogojem, da je tovrstna oskrba za vodo v skladu s predpisi s področja
oskrbe s pitno vodo. Ob tem je potrebno zagotoviti tudi zadostne
količine požarne vode oziroma na drugačen način zagotoviti požarno
varnost. Urejanje zasebnih zajetij pitne vode se dopušča le ob soglasju
zdravstvenega inšpektorata in Občine Trnovska vas. |
|
(3) Obstoječi in
predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo
biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca
vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje
zaradi fizičnih ovir ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca
vodovodnega omrežja dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov
za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, vodnjak, kapnica, cisterna. |
|
(4) Vodovodno omrežje
mora zagotavljati zadosten pritisk in količino vode za priključitev
hidrantov, ki se morajo postaviti v naseljih in v bližini objektov, v
katerih se pogosto nahaja večje število ljudi ter v bližini objektov z
večjo požarno obremenitvijo in specifičnih objektov s požarnega vidika. |
|
(5) Vodovodi za požarne
namene so lahko javni ali zasebni. Za zagotavljanje požarne varnosti se
na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo bodisi
nadtalni ali podtalni hidranti. Hidranti morajo biti praviloma umeščeni
v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin. |
|
(6) Objekti na
vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo
biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje
sistema. Pri načrtovanju gradenj je potrebno v skladu s področno
zakonodajo dotrajane cevovode iz neustreznega materiala nadomestiti z
novimi iz ustreznega materiala. |
|
(7) Pri vzporednem
vodenju vodovodov, kanalizacije za odvajanje odpadne vode oziroma drugih
vodov GJI se zagotovi ustrezen odmik. Križanja komunalnih vodov in
naprav morajo biti izvedena tako, da se zagotovi nemoteno vzdrževanje in
obnova vodov, objektov in naprav in higienska neoporečnost pitne vode v
skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi. |
|
(8) Najožja območja
zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za
preprečitev nepooblaščenega pristopa. |
|
(9) Vodnjaki se morajo
ohranjati. Vodnjaki z večjo in stalno količino vode se morajo
vzdrževati, ostali vodnjaki pa se morajo prekriti oziroma zaščititi.
Zasipavanja vodnjakov se ne dopušča. |
78.člen |
(prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
(1) Kanalizacijsko
omrežje za komunalno odpadno vodo in za meteorno odpadno vodo mora biti
zgrajeno v ločenem sistemu. Kanalizacijsko infrastrukturo za odvajanje
komunalnih odpadnih vod se gradi v vodotesni izvedbi. Javna kanalizacija
se mora zaključiti s čistilno napravo. |
|
(2) Odvajanje in
čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih voznih
utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se
izvaja v skladu s področno zakonodajo. |
|
(3) Padavinske vode se,
če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno
ponikajo na lastnem zemljišču, pri tem morajo biti ponikovalnice
locirane izven vpliva voznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni
možno, kar je potrebno računsko dokazati, se padavinske vode spelje v
bližnji vodotok; če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem pa mora
biti ureditev odvodnjavanja načrtovana tako, da bodo padavinske vode
speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja, ter ne smejo
ogrožati sosednjih zemljišč. |
|
(4) Padavinske vode z
asfaltiranih ali betonskih cest, parkirišč in platojev za pranje
motornih vozil se morajo odvajati prek usedalnika in ustrezno
dimenzioniranih lovilcev olj in maščob. |
|
(5) Male čistilne
naprave in greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi.
Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo
biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe
odvajanja in čiščenja odpadne vode. Lokalne čistilne naprave morajo biti
umeščene zunaj strnjenega naselja ali na njegovem robu. Do čistilne
naprave se zagotovi dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti
zavarovana. |
|
(6) Pri načrtovanju
izgradnje komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati tudi
hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na
predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. S predvidenim
odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane
odtočne razmere na dolvodnem zemljišču, oz. ne sme biti povečana
poplavna ogroženost v vplivnem območju. |
|
(7) Odpadne vode
objektov za obrt, proizvodnjo in podobno, v katerih utegnejo biti
presežene s predpisi dovoljene emisije, se morajo očistiti pred izpustom
v kanalizacijo. |
|
(8) Pri odvajanju
odpadnih vod iz objektov za rejo domačih živali je treba upoštevati
zakonsko določene meje emisij odpadnih snovi v okolje. |
79.člen |
(prostorski
izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje
odpadkov) |
(1) Vsi objekti morajo
biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih
odpadkov. Odpadki se ločeno zbirajo v posebnih posodah (smetnjakih) po
vrsti in/ali izvoru. Mesta za smetnjake morajo biti določena zunaj
stavbe, na delu gradbene parcele, ki omogoča neoviran dostop komunalni
službi. Ravnanje z odpadki mora biti urejeno na način, ki ne ogroža
zdravja ljudi. |
|
(2) Zbirna mesta za
ločeno zbiranje frakcij morajo biti ustrezno oddaljena od bivalnih
objektov. Njihova lokacija mora ustrezati pogojem neovirane dostopnosti
s tovornimi vozili in možnosti ustavljanja teh vozil. Površina mora biti
utrjena in imeti urejen odtok. Omogočena mora biti izvedba priključka na
električno omrežje (zaradi nočne razsvetljave in/ali nadzora z
videokamero), zaželena je opremljenost z vodnim priključkom za občasno
čiščenje. |
|
(3) Zbirni center
ločenih frakcij je prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in
začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji
komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo
te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je urejen tudi kot
zbiralnica nevarnih frakcij komunalnih odpadkov. |
(3) Posebni odpadki se
do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče
posebnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov,
kjer so nastali ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.
|
|
(4) Pri ravnanju z
odpadki pri gradbenih delih je treba upoštevati področno zakonodajo, ki
ureja ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih ter ostalo
veljavno zakonodajo s področja odpadkov. |
80.člen |
(prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) |
(1) V območjih
razpršene poselitve in gradnje se srednjenapetostni in nizkonapetostni
vodi izvedejo v nadzemni izvedbi, v strnjenih poselitvenih območjih v
podzemni oziroma kabelski izvedbi. |
|
(2) Lokacije
transformatorskih postaj in priključnih omaric morajo biti vedno
dostopne. |
|
(3) Nove
transformatorske postaje je možno graditi kot samostojne objekte in v
sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je
potrebno izpolniti zahteve področne zakonodaje glede elektromagnetnega
sevanja in hrupa ter pridobiti soglasje lastnika zemljišča. |
|
(4) Vse
elektroenergetske objekte se gradi v skladu s tem odlokom in v skladu z
upravljavcem elektroenergetskega omrežja. |
|
(5) Prostostoječe
električne omarice na območjih registrirane kulturne dediščine niso
dovoljene. |
81.člen |
(prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javne razsvetljave) |
(1) Javna razsvetljava
mora biti izvedena v skladu z veljavno področno zakonodajo, upošteva naj
zakonsko določene mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. Za
razsvetljavo cest in javnih površin se uporabljajo energetsko varčne
sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. |
|
(2) Svetilno telo mora
usmerjati vso svetlobo pod horizontalno ravnino (do 5 % navzgor) oziroma
kot določa področna zakonodaja. |
|
(3) Dekorativna oziroma
arhitekturna razsvetljava objektov (cerkve, izbrane fasade, drugo) mora
biti izbrana in usmerjena tako, da v okolju ne deluje moteče, osvetlitev
športnih površin, prireditvenih prostorov in podobno se dovoli le za
časa trajanja prireditve, nočna osvetlitev sakralnih objektov se dovoli
v skladu s podrobnimi PIP oziroma v skladu s podrobnimi akti občine.
|
|
(4) Na območju Občine
Trnovska vas ni dovoljena uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste
ali oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti
površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. |
|
(5) Obstoječi viri
svetlobe, ki niso skladni z določili področne zakonodaje in ne ustrezajo
zakonsko določenim mejam vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja, se
sanirajo in nadomestijo z drugimi viri svetlobe. |
82.člen |
(prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja) |
(1) Pri vseh posegih v
prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega
omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca. |
|
(2) Vsa dela v zvezi z
zaščito in prestavitvami telekomunikacijskih kablov izvede upravljavec. |
|
(3) Elektronsko
komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti
izvedeno podzemno, praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih
območij poselitve je dopustna le obnova obstoječih vodov. |
|
(4) Antenske naprave na
objektih in v območjih nepremične kulturne dediščine ne smejo
spreminjati ali razvrednotiti njihovega pomena in prostorske pojavnosti. |
|
(5) Pred izbiro
lokacije za postavitev bazne postaje mobilne telefonije je zahtevana
pridobitev strokovnega mnenja z izračunom sevalnih obremenitev baznih
postaj izbranega sistema (ocena o vplivih elektromagnetnih sevanj baznih
postaj na okolje). |
|
(6) Mesto za postavitev
antene bazne postaje mora biti izbrano tako, da je onemogočen dostop na
območje, na katerem so mejne vrednosti glede na predpise o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju lahko
čezmejne. Poleg tega je potrebno antene baznih postaj graditi na
ustrezni oddaljenosti od objektov bivalnega okolja, šol, vrtcev in
podobno. Z odmikom je potrebno zagotoviti, da mejne vrednosti niso
presežene. |
|
(7) Pred izdajo
uporabnega dovoljenja mora investitor za vsako bazno postajo pridobiti
prve meritve s strani pooblaščene inštitucije, s katerimi se natančno
ugotovijo sevalne obremenitve naravnega in življenjskega okolja. |
|
(8) Pri načrtovanju
objektov in naprav omrežja mobilne telefonije se upoštevajo predpisi s
področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja. Objekte
in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se združujejo
v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave. |
83.člen |
(priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo) |
(1) V posameznih enotah
urejanja je obveznost priključevanja že zgrajenih objektov na komunalno
opremo sledeča: |
-
obvezna priključitev na
elektroenergetsko omrežje, kjer je elektroenergetsko omrežje že
zgrajeno, |
-
obvezna priključitev na
elektroenergetsko omrežje, takoj ko bo elektroenergetsko omrežje
zgrajeno in bo taka priključitev omogočena, |
-
obvezna priključitev na vodovodno
omrežje, kjer je vodovodno omrežje že zgrajeno, |
-
obvezna priključitev na vodovodno
omrežje, takoj ko bo vodovodno omrežje zgrajeno in bo taka priključitev
omogočena, |
-
obvezna priključitev na
kanalizacijsko omrežje, kjer je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno,
|
-
obvezna priključitev na
kanalizacijsko omrežje, takoj ko bo kanalizacijsko omrežje zgrajeno in
bo taka priključitev omogočena ter |
-
obvezna priključitev na
individualne sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode (nepretočne
greznice, male čistilne naprave), kjer kanalizacijsko omrežje ne bo
zgrajeno. |
|
(2) Pri priključevanju
na komunalno opremo je potrebno upoštevati določila Programa opremljanja
stavbnih zemljišč za Občino Trnovska vas. |
3.7
Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
84.člen |
(splošna
določila) |
(1) Za posege v
območju, ki je z aktom oziroma predpisom o zavarovanju opredeljeno kot
varovano območje, morajo investitorji pridobiti soglasja pristojnih
inštitucij pred začetkom graditve. |
|
(2) Gradnja in
prostorske ureditve so možne na vseh območjih urejanja, če v okolju ne
povzročajo večjih vplivov, kot so dovoljene s predpisi. Pri vseh
gradnjah se upoštevajo normativne določbe glede varovanja okolja, pri
tem se poseg načrtuje tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja
oziroma so obremenitve znotraj dopustnih meja. |
|
(3) Širitev posamezne
dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno
sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih posamezna dejavnost
povzroča. |
3.7.1 Prostorski
izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
85.člen |
(ohranjanje
kulturne dediščine) |
(1) Za posege v objekt
ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine je
potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. Za poseg se
štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo
videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki
dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so
tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za
gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov. V
podrobnih PIP po posamezni EUP v območjih naselij in razpršene poselitve
je za poseg v registrirano dediščino, spomenike in njihova vplivna
območja iz predhodnega odstavka še dodatno določena obveznost pridobitve
pogojev in soglasja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, če
je pomen objekta ali območja kulturne dediščine oziroma njegovega dela
še posebej poudarjen s prostorskega vidika. |
|
(2) Kulturnovarstveno
soglasje za poseg v objekt ali območje varovano na podlagi predpisov s
področja varstva kulturne dediščine je treba pridobiti za: |
-
poseg v kulturni spomenik,
|
-
poseg v vplivno območje kulturnega
spomenika, če to obveznost določa prostorski akt ali akt o razglasitvi
spomenika, |
-
poseg v varstveno območje
dediščine; do uveljavitve varstvenih območij dediščine je treba
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za enote kulturne
dediščine vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za
območje Občine Trnovska vas (ZVKDS OE Maribor), ki se hranijo na sedežu
Občine Trnovska vas in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE
Maribor. |
|
(3) Kulturnovarstvene
pogoje in soglasje za poseg izda pristojna območna enota Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
|
(4) Na območjih
kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve,
ki: |
-
spodbujajo trajnostno uporabo
kulturne dediščine, to je uporabe kulturne dediščine na način in v
obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njenih kulturnih lastnosti,
|
-
spodbujajo vzdržni razvoj kulturne
dediščine, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje
generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev kulturne dediščine za
prihodnje generacije, |
-
spodbujajo dejavnosti in ravnanja,
ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne
in druge pomene kulturne dediščine, |
-
ohranjajo lastnosti, posebne narave
in družbenega pomena kulturne dediščine ter njene materialne substance,
|
-
upoštevajo in trajno ohranjajo
njene varovane vrednote, |
-
ki omogočajo vzpostavitev trajnih
gospodarskih temeljev za ohranitev kulturne dediščine ob spoštovanju
njene posebne narave in družbenega pomena. |
|
(5) Na območjih
kulturne dediščine ni dovoljeno: |
-
odstraniti (rušiti) registrirane
kulturne dediščine, |
-
posegati v prostor ali izvajati
dejavnosti na način, ki bi prizadeli varovane vrednote območja in
prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh
vrednot. |
|
(6) V okolici območij
kulturne dediščine se uveljavlja nadzor nad posegi v prostor, ki bi
utegnili negativno vplivati na območje kulturne dediščine (vplivno
območje dediščine), in sicer: |
-
ohranja se prostorska integriteta,
pričevalnost in dominantnost dediščine, |
-
prostorske ureditve v vplivnem
območju spomenika morajo biti prilagojene prostorskim možnostim tako, da
družbeni pomen spomenika v prostoru ni okrnjen. |
|
(7) Izjemoma je na
podlagi soglasja ministra dovoljeno kulturno dediščino odstraniti in
sicer ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
-
če se ugotovi njena dotrajanost ali
poškodovanost, ki je ni mogoče odpraviti z običajnim sredstvi, ali če
dediščina ogroža varnost ljudi in premoženje, |
-
če je bila pred tem opravljena
raziskava objekta in |
-
če raziskavo in odstranitev
nadzoruje pristojna organizacija. |
Za odstranitev kulturnega spomenika mora biti izpolnjen še dodatni
pogoj: |
-
če je bil spomenik pred
pridobitvijo soglasja ponujen v prodajo po ceni, ki upošteva njegovo
stanje. |
|
(8) Na območjih
registriranih arheoloških najdišč se varujejo arheološke ostaline in
njihov vsebinski in prostorski kontekst. Na območjih registrirane
arheoloških najdišč poleg varstvenih usmeritev iz četrtega odstavka tega
člena ni dovoljeno: |
-
odkopavati in zasipavati teren,
globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne
vlake, |
-
poglabljati morsko dno in dna
vodotokov ter jezer,ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
|
-
gospodarsko izkoriščati rudnine
oziroma kamnine in |
-
postavljati ali graditi trajne ali
začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter
nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito
ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča. |
|
(9) Izjemoma so
dovoljeni posegi v arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča
znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč: |
-
če ni možno najti drugih rešitev
ali |
-
če se na podlagi rezultatov
opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče
mogoče sprostiti za gradnjo. |
Za izvedbo raziskave in
odstranitev objekta, ki je spomenik ali dediščina, je treba pridobiti
soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda minister
pristojen za področje varstva kulturne dediščine. |
|
(10) Ob vseh posegih v
zemeljske plasti je potrebno ob odkritju dediščine najdbo zavarovati
nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno
inštitucijo za varstvo kulturne dediščine. V kolikor predhodne
arheološke raziskave na območjih izven registriranih arheoloških najdišč
niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva
arheoloških ostalin potrebno 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno
obvesti pristojno inštitucijo in ji omogočiti dostop do zemljišč in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
|
(11) V območjih stavbne
dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje
naslednjih značilnosti objektov: |
-
tlorisna in višinska zasnova
(gabariti), |
-
gradivo (gradbeni material) in
konstrukcijska zasnova, |
-
oblikovanost zunanjščine (členitev
objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad,
fasadni detajli), |
-
funkcionalna zasnova notranjščine
in pripadajočega zunanjega prostora, |
-
sestavine in pritikline,
|
-
stavbno pohištvo in notranja
oprema, |
-
komunikacijska in infrastrukturna
navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in
lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin),
|
-
pojavnost in vedute (predvsem pri
prostorsko izpostavljenih stavbah), |
-
celovitost dediščine v prostoru in
|
-
zemeljske plasti z morebitnimi
arheološkimi ostalinami. |
|
(12) Podrobnejše
smernice v zvezi z varstvom stavbne dediščine so še: |
-
pri posegih v poti in ceste ni
dopustno višanje nivoja terena v odnosu do stavbne dediščine; |
-
izvedba plinskih, elektro in
ostalih omaric na obcestnih oz. glavnih fasadah ni dopustna (možna je
izvedba v hodniku ali talna izvedba), upoštevati je treba tudi barvo
stavbe; |
-
izvedba satelitskih anten na vidnih
mestih ni dopustna, kar velja tudi za postavljanje zunanjih enot
klimatskih naprav. |
|
(13) Smernice k zasnovi
gospodarske javne infrastrukture |
-
infrastrukturne sisteme se načrtuje
tako, da je zagotovljeno ohranjanje kulturne dediščine; |
-
večji infrastrukturni posegi se (če
je le možno) kulturne dediščine izogibajo; |
-
komunalni in drugi infrastrukturni
vodi se praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na
arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg
ni možen); |
-
varovati je potrebno prostorsko oz.
vizualno integriteto kulturnih spomenikov (locirati večje objekte
gospodarske javne infrastrukture izven pomembnejših prostorskih vizur); |
-
načrtovati posege v prostor tako,
da se zagotavlja integriteta večjih odprtih površin (varovanje vplivnih
območij spomenikov pred posegi, ki zmanjšujejo njihovo zgodovinsko in
prostorsko pričevalnost); |
-
antenske naprave na objektih in v
območjih nepremične kulturne dediščine ne smejo spreminjati ali
razvrednotiti njenega pomena in njene prostorske pojavnosti - posebno
pozornost posvetiti lociranju GSM baznih postaj; |
-
na enotah kulturne dediščine
nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov ni dovoljeno.
Izjemoma je dovoljeno, če po predhodni preveritvi ugotovi, da z njihovo
vgradnjo ali postavitvijo niso prizadete varovane vrednote in so
upoštevani prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje kulturne dediščine; |
-
prosto stoječe električne omarice v
varovanih območjih niso sprejemljive. |
|
(14) Nekateri večji in
moteči enostavni in nezahtevni objekti se praviloma ne postavljajo v
enote kulturne dediščine in njihovih vplivnih območij. Dodatne smernice
za gradnjo pomožnih objektov za lastne potrebe so: |
-
drvarnica - podolgovat tloris, obod
iz lesenih pokončnih letev, dvokapno streho z naklonom 40 - 45 stopinj,
opeč no kritino - izjemoma, če ne vpliva na varovane lastnosti enote, so
možna tudi od stopanja; |
-
garaža - prvenstveno je treba
zagotavljati njihovo vključevanje v objekte (gospodarske, poslovne,
stanovanjske) oz. v obliki nadkritih parkirnih mest, |
-
lopa - možna le, če to dopušča
zasnova domačije oz. hiše z vrtom - potrebna predhodna preveritev ne
moteče vključitve v prostor, biti mora lesena; |
-
nadstrešek - možen le, če to
dopušča značaj objekt ali odrtega prostora; |
-
bazen - potrebna je predhodna
preveritev nemoteče vključitve v prostor; |
-
rezervoar - potrebna je predhodna
preveritev nemoteče vključitve v prostor, načeloma naj bo omejen z
neizstopajočo živo mejo; |
-
uta oziroma senčnica - potrebna je
predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena; |
-
ograje - naj bo iz naravnih
materialov (ali žična, ki je lahko prepletena z živo mejo); |
-
začasni objekti za skladiščenje se
ne postavljajo v območja kulturne dediščine. |
|
(15) Podatki o območjih
varovanj in omejitev s področja varstva kulturne dediščine so razvidni: |
-
objekti in območja razglašeni za
kulturni spomenik in njihova vplivna območja so prikazani v
razglasitvenem aktu; |
-
varstvena območja dediščine so
prikazana v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine; |
-
registrirana kulturna dediščina je
prikazana v prikazu stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka
o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga. |
|
(16) Na območjih
varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine veljajo pri gradnji
in drugih posegih v prostor PIP glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine. V primeru neskladja ostalih določb odloka OPN s PIP glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega
ohranjanja kulturne dediščine. |
3.7.2 Prostorski
izvedbeni pogoji za ohranjanje narave |
86.člen |
(ohranjanje
narave) |
(1) Ohranjanje naravnih
kakovosti bomo zagotavljali na celotnem območju občine. Območja
ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi
predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z določbami
teh predpisov. |
|
(2) Za posege na
območja ohranjanja narave se mora pridobiti pogoje in soglasja pristojne
službe za varovanje narave. Pri načrtovanju posegov v prostor se
upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih
območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih
varstvenih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Za posege na
teh območjih se pridobi naravovarstveno soglasje. |
|
(3) Zagotavljali bomo
ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za
ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov ter
habitatov ogroženih vrst. Tako se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo
omejki, živice, posamezna drevesa, gozdni otoki in vegetacijski pasovi
ob vodnih telesih. Kjer je možno se regulirane vodotoke s sonaravnimi
ukrepi obnovi. |
3.7.3 Prostorski
izvedbeni pogoji za varstvo okolja in naravnih dobrin |
87.člen |
(splošni PIP
za trajnostno rabo virov in energije) |
(1) Spodbujali bomo
vzdržno (trajnostno) rabo naravnih virov, pasivno, energetsko učinkovito
in energetsko varčno gradnjo ter izvedbo in namestitev naprav za rabo
obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za
kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev
ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju in če
niso v nasprotju z režimi varovanja okolja, varstva kulturne dediščine
in s krajinskimi kakovostmi. |
|
(2) Spodbujali bomo
izboljšanje toplotne izolacije stavb ter doseganje standarda energetsko
varčne stavbe, kar se potrdi z energetsko izkaznico. |
|
(3) V novozgrajenih
stanovanjskih in nestanovanjskih objektih se mora praviloma zagotavljati
najmanj 25 % moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo
z obnovljivimi viri energije in sicer z aktivno uporabo enega ali več
virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplota okolja, sončno
obsevanje, biomasa, geotermalna energija in energija vetra, ali
predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali hlada iz
obnovljivih virov energije zunaj stavbe. To ne velja za: |
-
1271 nestanovanjske kmetijske
stavbe; |
-
1272 stavbe za opravljanje verskih
obredov, pokopališke stavbe; |
-
1252 rezervoarje; |
-
11 stanovanjske stavbe, ki se
uporabljajo manj kot štiri mesece v letu. |
|
(4) Objekte je potrebno načrtovati s ciljem smotrne rabe energije, in
sicer z: |
-
izborom lokacije, orientacijo
objektov in ustreznimi odmiki med njimi, da bo omogočeno celoletno
osončenje ter zagotovljeno zmanjšanje potrebe po ogrevanju in umetnem
hlajenju, |
-
ustrezno zasnovo stavbne
prostornine, z izborom gradiva in toplotno zaščito stavb zagotavljati
čim manjše izgube toplotne energije, |
-
načrtovanjem smotrne razporeditve
objektov zmanjševati stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij GJI, |
-
energetsko sanacijo stavb (pri
prenovi zmanjševati porabo energije), |
-
uporabo lokalno razpoložljivih
obnovljivih virov energije zmanjševati izgube energije pri prenosu in
distribuciji, |
-
upoštevanjem usmeritev lokalnega
energetskega koncepta. |
88.člen |
(varstvo
zraka) |
(1) Pri načrtovanju in
gradnji novih objektov je potrebno upoštevati vse predpise s področja
varstva zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene
dovoljene emisije v zrak. |
|
(2) Pri posameznih
virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik meriti nivo
onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito ali sanacijo. |
|
(3) Vse novogradnje
morajo upoštevati opredeljeni energetski standard, s čimer se zmanjša
raba energije in onesnaženost zraka v občini. |
|
(4) Pri zasnovi nove
zazidave je potrebno upoštevati tudi prevetrenost prostora in
vzpodbujanje lokalne cirkulacije zraka. |
|
(5) Objekte, ki so
lahko pomemben vir onesnaženja zraka, je dopustno umeščati le v območja
namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK). |
89.člen |
(varstvo tal
in kmetijskih zemljišč) |
(1) Na območjih
kmetijskih zemljišč so dovoljene le prostorske ureditve v skladu z
zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje kmetijstva, z
namenom zagotavljanja osnovne kmetijske dejavnosti. |
|
(2) V čim večji meri se
ohranja strnjene komplekse kmetijskih zemljišč, kar je bistveno z vidika
ohranjanja proizvodne funkcije ter omogočanja ekonomske neodvisnosti
kmetijskih gospodarstev. |
|
(3) Z namenom
izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev obdelave je
na območjih kmetijskih zemljišč dopustno izvajati agrarne operacije, kot
jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih, s katerimi se spreminja
prostor (komasacije in melioracije; v sklopu melioracij osuševanje,
namakanje in agromelioracije, ki spreminjajo prostor – to so zlasti
ureditve teras, izboljšanje dostopov na kmetijska zemljišča). Agrarne
operacije morajo biti izvedene na okolju prijazen način. Izvajati jih je
treba tako, da se med kmetijskimi zemljišči ohranjajo, na novo
vzpostavljajo omejki, živice, posamezna drevesa, gozdni otoki in
vegetacijski pasovi ob vodnih telesih in vodna telesa. Za potrebe
namakanja kmetijskih zemljišč je na območju kmetijskih zemljišč dopustna
gradnja vodnih zadrževalnikov. |
|
(4) Ob izvajanju
posegov, ki prekinjajo obstoječe dostope do kmetijskih zemljišč, je
le-te potrebno nadomestiti. |
|
(5) Pri gradnji
objektov se rodovitni del tal loči od nerodovitnega, humus pa se uporabi
za zunanjo ureditev ali v skladu s področno zakonodajo za izboljšanje
kmetijskih zemljišč. Odpadni del izkopane zemljine se odpelje na
deponijo. Pri izvajanju posegov se dela omejijo na območja urejanja, z
delovnimi stroji in vozili se ne posega na kmetijska zemljišča. |
|
(6) Na območju posegov
na kmetijska zemljišča za potrebe zelenih površin se v okviru
predvidenih dejavnosti v čim večji meri ohranja nezazidane površine in
rodovitni potencial tal. |
|
(7) Na območju
predvidenih posegov na kmetijska zemljišča se do izvedbe posegov ohranja
kmetijska zemljišča. |
|
(8) Na kmetijskih
zemljiščih se razen na poplavnih območjih dopusti izboljšava ekološkega
stanja tal z vnosom zemeljskih izkopov v primeru: |
-
rekultivacije tal, |
-
nasipavanja zemljišč pri
vzpostavitvi novega stanja tal ali |
-
zapolnjevanja izkopov zaradi
vzpostavitve prvotnega stanja tal. |
|
(9) Na območjih
skladišč tekočih goriv in drugih nevarnih snovi morajo biti ureditve
izvedene na način, ki onemogoča izliv v vodotoke, direktno v podtalnico
ali kanalizacijo. |
|
90.člen |
(varstvo
voda) |
(1) Posegi na vodna in
priobalna zemljišča niso dovoljeni, razen v skladu z zakonodajo s
področja voda. |
|
(2) Prostorske ureditve
in dejavnosti, ki niso vezane na vodo se umešča izven območij, kjer je
voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na
priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost.
Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se
načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne
poslabšujeta stanje voda in vodni režim. |
|
(3) Na obstoječih
objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču
je mogoča rekonstrukcija ali prenova, ki bistveno ne spreminja
namembnosti in velikosti objekta. |
|
(4) Na priobalnih
zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo
rastlin. |
|
(5) Vse obstoječe in
potencialne vodne vire se varuje pred onesnaženjem in se jih vzdržuje. |
|
6) Za vsak poseg, ki bi
lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je
potrebno pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojna služba. Vodno
soglasje je potrebno pridobiti za: |
-
poseg na vodnem in priobalnem
zemljišču; |
-
poseg, ki je potreben za izvajanje
javnih služb; |
-
poseg, ki je potreben za izvajanje
vodne pravice; |
-
poseg na varstvenih in ogroženih
območjih; |
-
poseg zaradi odvajanja odpadnih
voda; |
-
poseg, kjer lahko pride do vpliva
na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v
vodonosnik; |
-
hidromelioracije in druge kmetijske
operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega
lahko pride do vpliva na vodni režim. |
|
(7) Pri poseganju v prostor je potrebno upoštevati varovalni pas
priobalnih zemljišč, ki je pri vodotokih 1. reda (Pesnica) v naseljih
širok 15 m od meje vodnega zemljišča, izven naselij pa 40 m od meje
vodnega zemljišča, pri vodotokih 2. reda (ostali vodotoki) pa je širok 5
m od meje vodnega zemljišča. Poseganje v prostor na vodnem in priobalnem
zemljišču ni dopustno, razen za izjeme v skladu s predpisi s področja
upravljanja voda. |
91.člen |
(varstvo
vodnih virov) |
(1) Vse obstoječe vodne
vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v
skladu s predpisi o varovanju vodnih virov. |
|
(2) Za gradnjo in druge
prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati
državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja. |
|
(3) Za posege na
vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisom, je treba v primeru
neskladja tega prostorskega načrta s pogoji ministrstva, pristojnega za
vode, upoštevati pogoje slednjega. |
|
(4) Za posege v prostor
na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa,
pristojnega za vode. |
|
(5) Na vodovarstvenih
območjih je treba vse komunalne odpadne vode iz objektov priključiti na
vodotesno kanalizacijo ali malo čistilno napravo. |
|
(6) Na kmetijskih
zemljiščih, ki se nahajajo v vodovarstvenih območjih je treba upoštevati
veljavne predpise glede vnosa hranljivih snovi v tla. |
|
(7) Na vodovarstvenih
območjih veljajo omejitve in pogoji gradnje skladno z naslednjimi
predpisi: uredba, ki ureja vodovarstveno območje za vodno telo
vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja. |
92.člen |
(ribiški
okoliš) |
(1) Vsak poseg v
ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji
možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti,
starostne strukture in številčnosti. Ohranja se biocenoza ribjih vrst.
Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju.
Prav tako se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in
raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča
prehod. Ohranja se naravna osenčenost oziroma osončenost struge in
brežin. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih,
med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času
varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst rib (od začetka
julija do konca januarja). Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in
vodni režim se mora načrtovati izven drstnih dob ribjih vrst. Izvajalec
oz. investitor posegov mora vsaj 14 dni pred posegom obvestiti izvajalca
ribiškega upravljanja. |
|
(2) Odvzem plavin
(gramoz, prod, mivka) se mora izvajati na način, da se bistveno ne
spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali.
Odvzem plavin in drugi posegi v drstišča so prepovedani. |
93.člen |
(varstvo gozdov) |
|
(1) Območja gozdnih
zemljišč so zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena
gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju,
ki so v skladu s področno zakonodajo določena kot gozd. |
|
(2) V območjih gozdov
so dovoljeni posegi v prostor v skladu z zakoni in podzakonskimi
predpisi, ki urejajo področje gozdarstva, z namenom zagotavljanja
osnovne dejavnosti gospodarjenja z gozdovi. |
|
(3) Posegi v prostor v
območju gozdov morajo biti v skladu z gozdnogospodarskim načrtom
pristojne gozdnogospodarske enote. |
|
(4) Posegi na območja
gozdnih zemljišč so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne bodo
negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj
navedenim posegom je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe
oziroma zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor. |
|
(5) V večnamenskih
gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno katerokoli ekološko
ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo le v izjemnih primerih, ko so
nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjenimi socialnimi
funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano,
poudarjeni socialni funkciji skladno rabo gozda in gozdnega prostora. |
|
(6) Pri posegih v
gozdove se upošteva kriterij najmanjše izgube rastiščnega in sestojnega
potenciala ter zlasti kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških in
socialnih funkcij gozdov. |
|
(7) Ograditev
posameznih delov gozda ni dovoljena, razen v primerih, ki so določeni s
področno zakonodajo. |
|
(8) Negozdna zemljišča
v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v
gozdnogospodarskem načrtu. |
|
(9) Na celotnem območju
je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten
izvlek lesne mase po obstoječih vlakah (priključitev vlak na transportne
poti, možnost kamionskega prevoza). |
|
(10) Ob izvajanju
posegov, ki prekinjajo obstoječe dostope do gozdnih zemljišč, je le-te
potrebno nadomestiti. |
|
(11) V prostoru z
majhnim deležem gozda se objekte linijske infrastrukture načrtuje tako,
da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega
drevja in obvodni vegetaciji. |
|
(12) Sečnja drevja,
obžagovanje vej in krčenje zarasti se lahko izvaja izključno v času
izven gnezdenja ptic, to je od konca meseca septembra do konca meseca
februarja naslednjega leta. |
|
(13) Suha drevesa in
drevesna dupla se ohranjajo povsod tam, kjer s puščanjem oslabelih
dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni. Drevesne
vrste, kjer obstaja ta nevarnost so: smreka, kostanj in brest. Prav tako
se ohranjajo vse plodonosne in grmovne vrste. |
|
(14) Gozdne ostanke, ki
bi lahko vplivali na zaščito bregov pred erozijo, se ohranja. Pri
morebitnem poseku se očisti struge in korita potokov. Z gozdovi ob
potokih se gospodari posamično ali skupinsko prebiralno ter zagotavlja
naravno pestrost. |
|
(15) Skupine gozdnega
drevja izven naselij, grmovno vegetacijo in obvodno vegetacijo, ki se
zaradi rabe izkrči na golo, se takoj oziroma še v letu krčitve sanira na
način, da se osnuje nova drevesna in grmovna zarast. |
|
(16) Na območju
stavbnih zemljišč, kjer je v naravi še gozd, se z gozdom gospodari v
skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje gozdov in gozdarstva,
do sprejetja OPPN, če je predviden v območju ali do izdaje ustreznega
upravnega dovoljenja za gradnjo. Krčitev gozda se lahko izvede šele po
predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede
pristojna strokovna služba. |
|
(18) Pri gradnji oz.
med izvajanjem posameznih posegov na območjih stavbnih zemljišč, kjer je
v naravi prisoten gozd, je poseganje v gozdove izven območja gradnje
prepovedano, prav tako je prepovedano odlaganje materiala v gozd. Drevje
se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo v
skladu z določili iz prejšnjega odstavka. Posegi morajo biti izvedeni
tako, da je škoda na tleh in rastju minimalna, potrebno je preprečiti
erozijo in zagotoviti čim manjšo vidnost posegov. Z gradnjo prizadeti
gozdni prostor in gozdni rob morata biti ustrezno sanirana v smislu
ekološke in funkcionalne skladnosti. Gozdni rob naj se stopničasto
dviga, sanira se ga ob uporabi avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst,
prednost ima potencialna vegetacija. |
|
(19) Na
podlagi področne zakonodaje so predpisani odmiki, ki zanašajo pri: |
gozdnem robu: |
|
-
stavbe |
25 m |
-
ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča |
1 m |
-
objekti na kmetijskih zemljiščih |
4 m |
|
3.7.4 Prostorski
izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
94.člen |
(poplavna
območja) |
(1) Znotraj EUP z oznako OP, kjer se pojavljajo poplave (površine poplav
so prikazane v sklopu obveznih prilog OPN, in sicer v kartografskem delu
Prikaza stanja prostora), je posege v prostor potrebno načrtovati v
skladu s predpisi o vodah ter zanje pridobiti projektne pogoje in vodno
soglasje pristojnega organa za upravljanje voda. |
|
(2) Na poplavnem
območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki lahko
imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča
ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda v skladu s področno
zakonodajo. Na vseh območjih poplav gradnja kleti ni dopustna. Na drugih
območjih občine se pri načrtovanju objektov, ki so pod nivojem zemlje
(garaže) obvezno preveri gibanje nivoja podtalne vode. |
|
(3) Na poplavnih
območjih, za katera v tem občinskem prostorskem načrtu razredi
nevarnosti niso določeni, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev,
sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih legalno zgrajenih
objektov, če je poseg skladen z uredbo, ki ureja pogoje in omejitve za
izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi
poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Gradnja
novih objektov ni dopustna. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati
obstoječa poplavna ogroženost in se ne sme povečati škodljiv vpliv na
vode, vodna in priobalna zemljišča. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem
območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. |
|
(4) Ohranja se
retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihovo ponovno
vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje obsega retenzijskih površin
ali vodnega režima je možno le ob izkazanem javnem interesu ter ob
ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
Prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda. |
|
(5) Prečkanja komunalne
opreme pod strugo vodotoka se načrtuje tako, da ni zmanjšana prevodna
sposobnost struge vodotoka. |
95.člen |
(erozijska
območja) |
(1) Na erozijsko
ogroženih območjih je potrebno pred posegi v prostor zagotoviti ustrezne
proti erozijske ukrepe. |
|
(2) Na erozijskih
območjih je prepovedano: |
-
poseganje v prostor na način, ki
pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, |
-
ogoljevanje površin, |
-
krčenje tistih gozdnih sestojev, ki
preprečujejo plazenje zemljišč in uravnavajo odtočne razmere ali kako
drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
-
omejevanje pretoka hudourniških
voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, |
-
odlaganje ali skladiščenje lesa in
drugih materialov, |
-
zasipanje z odkopnim ali odpadnim
materialom, |
-
odvzemanje naplavin z dna in
brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške
struge in |
-
vlačenje lesa. |
|
(3) Na območjih
zahtevnejših zaščitnih ukrepov, na žariščih površinske, globinske in
bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih je za vsako gradnjo,
oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in
naprav, treba predhodno pridobiti geološko mnenje in pred izdajo oziroma
v sklopu dovoljenja za gradnjo izvesti predpisano sanacijo brežine. |
|
(4) Pred začetkom
gradnje objektov v pobočjih, kjer je naklon pobočja večji od 25 %, se
predhodno opravi geomehansko preveritev nosilnosti tal za nekoherentna
tla. |
96.člen |
(plazljiva
območja) |
(1) Plazljivo
območje je zemljišče, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal
ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev. Na takšnem
območju se ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega
sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost
zemljišča. Na takem območju je prepovedano: |
-
zadrževanje
voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili
zamakanje zemljišč; |
-
poseganje, ki
bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode; |
-
izvajati
zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo
podnožje zemljišča; |
-
krčenje in
večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje
plazenje zemljišč. |
|
(2) Na območjih
nestabilnih, plazovitih tal je nedopustno poseganje v teren brez
predhodnega mnenja pooblaščenega geologa, ki izda mnenje o ustreznosti
posega in opredeli dopusten način posega v nestabilna tla. |
97.člen |
(varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) V poplavnih,
hudourniških, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje nove
poselitve, gradnje infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih
ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče.
|
|
(2) Za preprečevanje
razlitja poplavnih voda, plazenja tal ter ogrožanja naravnih danosti in
objektov pred naravnimi in drugimi nesrečami so dopustne gradnje nasipov
ter ostali posegi in ureditve ter gradnja objektov za izboljšanje
razmer. |
|
(3) Pri gradnjah in
prostorskih ureditvah se upošteva predpise, ki urejajo zaščito pred
naravnimi in drugimi nesrečami. Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji
za: |
-
varen umik ljudi, živali in
premoženja; |
-
prometne in delovne površine za
intervencijska vozila in |
-
zagotovitev površin za potrebe
evakuacije. |
|
(4) Odvajanje
padavinskih voda z večjih ureditvenih območij se predvidi v skladu s
področno zakonodajo na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan
hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da se
predvidi zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske
odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi
zadrževalniki). |
|
(5) Strešina stavbe, ki
meji na javno površino, mora biti opremljena s snegobrani. |
|
(6) Območja, kjer ni
bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se
prepuščajo naravni dinamiki. |
98.člen |
(območja
potresne ogroženosti) |
(1) Po karti potresne nevarnosti Slovenije, ki jo je izdelal Geodetski
inštitut Slovenije in je prikazana v Atlasu okolja (ARSO GIS), je
severni del občine v območju projektnega pospeška tal 0,1 g, južni del
občine pa v območju projektnega pospeška tal 0,125 g. |
|
(2) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu z zahtevami za
območje s potresno nevarnostjo VII. stopnje glede na 12-stopenjsko
Mercallijevo lestvico intenzitete potresa. |
3.8 Prostorski izvedbeni
pogoji glede varovanja zdravja |
99.člen |
(varovanje
zdravja) |
(1) Gradnje določenih
vrst objektov in naprav ter izvajanje posegov v prostor, ki utegnejo v
večji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi, se dopušča le, če se s
projektno dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki bodo škodljive vplive na
okolje zmanjšali do s predpisi dopuščenih stopenj. |
|
(2) Obstoječe objekte
in naprave, katerih emisije so škodljive za okolje bolj, kot je s
predpisi dopuščeno, morajo lastniki sanirati. |
|
(3) Prostori ali deli
prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju
morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o
minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in
stanovanj. |
|
(4) Pri osvetljevanju
objektov in javnih površin je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjševanje
emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja
svetlobnega onesnaženja okolja. |
|
(5) Tehnične rešitve
stavb v javni rabi in javnih odprtih površin morajo funkcionalno
oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo brez
grajenih ovir. |
|
(6) Za vse prebivalce
občine, kjer je to mogoče, je potrebno zagotoviti oskrbo z ustrezno
pitno vodo. |
|
(7) V
prostor je dovoljeno umestiti objekte le na način, da so bivalnim
prostorom zagotovljeni minimalni časi osončenja. Zahteve sanitarno
higienskega normativa po direktnem osončenju oken objekta, ki ga novi
objekt senči: |
-
21. december; najmanj 1 h
direktnega osončenja, |
-
21. marec in 21. september;
najmanj 3 h direktnega osončenja, |
-
21. junij; najmanj 5 h
direktnega osončenja. |
|
(8)
Potrebno je spremljati stanje okolja s stališča varovanja zdravja pred
vplivi iz okolja z naslednjimi kazalci: |
-
redna kemijska in
bakteriološka analiza pitne vode, |
-
delež prebivalcev
priključenih na kanalizacijsko omrežje znotraj urbanih naselij, |
-
stanje naravovarstvenih
območij, virov pitne vode, površinskih vodotokov ter erozijskih območij, |
-
letna poraba električne
energije na območju občine za potrebe javne razsvetljave, |
-
povprečni letni dnevni
promet na javnih cestah (vir hrupa, delci itd.), |
-
število neurejenih (črnih)
odlagališč, |
-
število zbirnih mest
ločenih frakcij. |
100.
člen |
(varstvo pred
hrupom) |
(1) Hrup v okolju ne
sme presegati mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju glede na stopnjo
varstva, ki jih določa predpis o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju. Na območjih stavbnih zemljišč se določa III. stopnja varstva
pred hrupom (SVPH), razen za območja proizvodnih dejavnosti (I), območja
prometnih površin (P) in območja okoljske infrastrukture (O) se določa
IV. stopnja varstva pred hrupom. Na območju krajine se v skladu s
predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. stopnja
varstva pred hrupom, razen za območja zelenih površin (Z), za katere se
določa III. stopnja varstva pred hrupom. |
|
(2) Nov objekt ali
naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za
pridobitev dovoljenja za gradnjo ali za spremembo namembnosti
izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki
jih določajo predpisi o varstvu pred hrupom. |
|
(3) Pri novogradnjah,
spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov v
varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je treba vse posege načrtovati
tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi
prometa na cesti. |
|
(4) Pri izvajanju
ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost aktivni ukrepi (zmanjšanje
emisije hrupa na viru) pred pasivnimi ukrepi. |
|
(5) Če je vir hrupa
cesta ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov
hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in
prilagoditi pretok vozil na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve
okolja s hrupom. |
|
(6) Za javne
prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem
je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa. |
101.
člen |
(elektromagnetno sevanje) |
(1) Gradnja objektov
ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega
sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja glede na stopnjo varstva
pred sevanjem, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v
naravnem in življenjskem okolju. Za gradnjo objektov, ki so viri
elektromagnetnega sevanja se izdela ocena vplivov na okolje in pridobi
soglasje pristojne službe. |
|
(2) Za vse objekte z
II. stopnjo varstva pred sevanjem (novogradnje, nadzidave in dozidave
objektov, namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne
objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma
predvidenih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene
organizacije, da ne bodo prekoračene mejne vrednosti veličin
elektromagnetnega sevanja. |
|
(3) Objektov z
varovanimi prostori (I. stopnja varstva pred sevanjem) ni dovoljeno
umeščati v varovane koridorje virov elektromagnetnega sevanja. Potrebni
minimalni odmiki od virov EMS v odvisnosti od oblike daljnovoda so na
višini 1 m od tal: |
-
daljnovod napetosti 400 kV: od 42 do 46 m,
|
-
daljnovod napetosti 220 kV: od 18 do 24 m,
|
-
daljnovod napetosti 110 kV: od 11 do 14 m,
|
-
enak odmik v odvisnosti od vstopne napetosti je potrebno upoštevati
tudi pri razdelilnih transformatorskih postajah iz prenosnega v
distribucijsko omrežje,
|
-
pri omrežjih in objektih nižjih napetosti odmik za zagotavljanje I.
stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem ni potreben.
|
102.
člen |
(protipožarni
pogoji) |
(1) Za varstvo pred
požarom je treba upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je
treba: |
-
zagotoviti potrebne odmike med
objekti oziroma izvesti ustrezno požarno ločitev objektov, pri čemer
bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru, |
-
zagotoviti dostop interventnih
vozil vsaj s treh strani objekta ali naprave (minimalni radij 11,5 m,
širina utrjenih poti 3,5 m, ob objektih 5,0 m), |
-
zagotoviti takojšnjo izvedbo cest,
interventnih poti in dostopov, da bo omogočena vožnja interventnega
vozila (vsaj 3,5 m širina ter osni pritisk do 10 t), |
-
zagotoviti zadostne količine
požarne vode iz obstoječega oziroma predvidenega hidrantnega omrežja, |
-
zagotoviti ob objektih in napravah
zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in
dobrin iz objektov, |
-
upoštevati razdalje, čas in
oddaljenost najbližje gasilske enote. |
|
(2) Na območjih brez
hidrantnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki
zagotavljajo požarno varnost. |
|
(3) Za objekte, ki so
določeni v predpisu o študiju požarne varnosti, je treba v sklopu
izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja
izdelati študijo požarne varnosti. Investitorji so za te objekte pred
vložitvijo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti
požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in
reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana,
mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata
»zasnove požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za
zaščito in reševanje ni potrebno. |
|
|
|
3.9
Prostorski
izvedbeni pogoji za posamezne PNRP |
103.
člen |
(splošna določila) |
|
(1) Pri legi in
oblikovanju objektov se poleg splošnih PIP upošteva še določila glede
tipologije posameznih objektov, ki so dovoljeni v okviru prostorskih
izvedbenih pogojev za posamezne PNRP. |
|
(2) V območju občine so
nekateri tipi objektov obstoječi, pa novi istega tipa niso predvideni.
To velja predvsem za tip suburbane stanovanjske stavbe. |
|
(3) Tipi, lega,
velikost in oblikovanje, določeni za gradnjo novih objektov, se smiselno
uporabljajo tudi za rekonstrukcije in prenove obstoječih objektov.
|
|
(4) Pri višinskih
gabaritih objektov, določenih z navedbo najvišjega dovoljenega gabarita
(npr. do največ K+P+1), se dovoli ob upoštevanju usklajene podobe
naselje, višinskih gabaritov objektov v okolici, terenskih razmer
(poplavno območje) in določil glede oblikovanja posameznih objektov v
tem odloku, tudi vse nižje višine objekta (npr: K, K+M, P, P+M, P+1). Če
je v okviru višinskega gabarita dovoljena tudi klet (K), se dovoli tudi
objekte brez kleti. |
|
104.
člen |
(tipologija osnovnih objektov) |
|
1 Tradicionalna stanovanjska stavba je prostostoječa
stavba, stavba v okviru razvitega tlorisa ali v nizu objektov;
je enostanovanjska oziroma dvostanovanjska stavba. |
Lega |
Prilagodi se
značilnostim obstoječe grajene strukture, saj se tradicionalna
stanovanjska stavba postavlja predvsem v jedrih naselij in
ostalih območjih naselij ter zaselkih z ohranjeno tradicionalno
gradnjo. Objekti se lahko postavljajo samostojno ali v nizu z
ostalimi v okviru kompleksa, pri čemer se lahko nestanovanjski
objekt priključi stanovanjskemu zaporedno, na čelni fasadi, v
zaledju parcele ali v obliki črke L, kot je značilno za razvit
tloris. |
Gabariti: |
- tlorisni gabariti: tlorisna zasnova objektov mora biti
izrazito podolžna in pravokotna, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5.
Objekti morajo biti čim bolj enotnega kubusa, dovoli se
dodajanje kubusov že v okviru stanovanjskega objekta na osnovni
podolgovat objekt (praviloma v L obliki), po vzoru
tradicionalnih še ohranjenih objektov, pri čemer morajo
posamezni deli stavbe upoštevati dano razmerje stranic. Stolpiči
in podobni arhitekturni elementi niso dovoljeni. Širina objekta
je lahko največ 10 m. |
- višinski gabarit: na ravnem terenu se dovoli P+p, na nagnjenem
terenu tudi K+P+p. Kolenčni zid mora biti v celoti skrit pod
napuščem oziroma višine največ 0,6 m. |
Streha |
Oblika strehe se
uskladi s strehami v neposredni okolici, dovoljena je simetrična
dvokapnica, z naklonom med 40° in 45°. Čopi in mansardna okna
niso dovoljeni. Dovoli se strešna okna, sončne zbiralnike ter
module za pridobivanje električne energije na strehah, vendar ne
na strešini proti javnemu prostoru. Dovoli se opečni zareznik
ali bobrovec v naravni opečne rdeči barvi. Dovoli se slamnata
streha. |
Fasade |
Fasade morajo biti
oblikovane v skladu s tradicionalnimi. Okenske odprtine morajo
biti enotne, pokončne, pravokotne in simetrično razporejene.
Fasade morajo biti izvedene v zaglajenem ometu v odtenkih
svetlejših barv. |
Podrobna merila |
Izvedba plinskih,
elektro in ostalih omaric na obcestnih oziroma glavnih fasadah
ni dopustna, kot tudi ne namestitev satelitskih anten in
klimatskih naprav. |
|
2 Podeželska stanovanjska stavba je prostostoječa
stavba, stavba v okviru razvitega tlorisa ali v nizu objektov;
je enostanovanjska oziroma dvostanovanjska stavba. |
Lega |
Lego objektov se
prilagodi značilnostim obstoječe grajene strukture. Objekti se
lahko postavljajo samostojno ali v nizu z ostalimi v okviru
kompleksa, pri čemer se lahko nestanovanjski objekt priključi
stanovanjskemu zaporedno, na zadnji fasadi, v zaledju parcele,
kot je značilno za razvit (sestavljen) tloris. |
Gabariti: |
- tlorisni gabariti:
Tlorisna zasnova objektov mora biti podolžna in pravokotna, z
razmerjem stranic vsaj 1:1,5. Objekti so praviloma čim bolj
enotnega kubusa. Dovoli se dodajanje kubusov v okviru
stanovanjskega objekta na osnovni podolgovat objekt (v L ali T
obliki), po vzoru tradicionalnih še ohranjenih objektov, pomožni
kubusi se dodajajo objektu praviloma za gradbeno linijo le-tega.
Pomožni kubusi ne smejo presegati višinskega gabarita osnovnega
objekta lahko pa imajo nižji gabarit kot osnovni objekt, ki so
mu dodani. Stolpiči in podobni arhitekturni elementi niso
dovoljeni. |
- višinski gabarit: objekt je lahko gabarita P+p ali P+M oziroma
K+P+p in K+P+M. Kolenčni zid ne sme presegati višine 1 m. |
Streha |
Streha mora biti
usklajena s strehami v neposredni okolici, dovoljena je
simetrična dvokapnica, z naklonom med 35° in 45°. Čopi so
dovoljeni. Mansardna okna so lahko enokapna in dvokapna, pri
čemer morajo biti postavljena osno simetrično. Na posamezni
strešini ne smejo biti več kot tri mansardna okna, ki skupaj ne
smejo presegati več kot 1/2 dolžine objekta. Strešna okna in
sončni zbiralniki ter moduli za pridobivanje električne energije
na strehi proti javnemu prostoru niso priporočeni. Dovoli se
kritina v naravni barvi, v odtenkih od opečne rdeče do rjave.
|
Fasada |
Fasada mora biti
oblikovana sodobno. Dovoli se enotne, pokončne, pravokotne
okenske odprtine. Dovoli se izvedba fasad v zaglajenem ometu v
odtenkih svetlejših barv. Dovoli se tudi lesene objekte oziroma
fasade, pri čemer razen pri izjemah, določenih v splošnih
določilih tega odloka, ni dovoljena uporaba polkrožnih brun.
Dovoli se balkone, vendar le v obliki tako imenovanih svisli po
celi dolžini čelnih fasad ali v obliki gankov na čelnih ali
bočnih fasadah. Ograje balkonov morajo biti transparentne. |
Podrobna merila |
Izvedba plinskih,
elektro in ostalih omaric na obcestnih oziroma glavnih fasadah
ni dopustna, kot tudi ne namestitev satelitskih anten in
klimatskih naprav. |
|
3 Suburbana stanovanjska stavba (obstoječ objekt v
prostoru) je prostostoječa enostanovanjska, dvostanovanjska ali
tristanovanjska stavba, če to omogoča obstoječi oziroma največji
dovoljeni gabarit. |
Gabariti: |
- tlorisni gabariti:
razmerje stranic od 1:1 do 1:2. Osnovnemu objektu je dovoljeno
dodati tudi pomožni kubus in sicer prednostno za gradbeno linijo
osnovnega objekta. Posameznemu objektu je praviloma dovoljeno
dodati le dva pomožna kubusa, katerih skupna zazidana površina
ne sme presegati površine polovice osnovnega objekta. Kubus je
lahko dodan tako, da skupaj z osnovnim objektom tvori enovit
objekt. Pomožni kubus se lahko oblikuje kot terasa. Osnovnemu in
pomožnemu kubusu se lahko doda balkon.
- višinski gabarit:
od K+P+p do K+P+1. Pri etažnostih K+P+p in K+P+1 mora biti klet
vkopana na vseh štirih straneh, kolenčni zid pa ne sme presegati
20 cm. Pri etažnosti do P+M se dovoli kolenčni zid višine do 1
m. Pomožni kubus ne sme presegati višinskega gabarita osnovnega
objekta, lahko pa ima nižji gabarit kot osnovni objekt, ki mu je
dodan. V primeru razgibanega terena se lahko izvede tudi kot
izravnava terena.
|
Streha |
Dovoljena je
simetrična ali asimetrična dvokapna streha, z naklonom med 30°
in 45°, pri višjih objektih (K+P+1) pa se dovoli naklon strehe
med 25° in 35°, da se ublaži višina objekta. Dovoli se
osvetljevanje mansarde z mansardnimi okni, pri čemer so
dovoljene tudi oblike mansardnega okna, ki nimajo zidcev ob
straneh s trikotno ali trapezno streho. Dovoli se strešna okna
in postavitev sončnih zbiralnikov ter modulov za pridobivanje
električne energije, vendar praviloma ne na strešini proti
javnemu prostoru. Streha pomožnega kubusa mora biti usklajena s
streho osnovnega objekta. Na pomožnem
kubusu
se dovoli tudi ravna streha ali enokapnica, skrita za vencem in
dvokapna streha kot podaljšanje obstoječe strehe. V primeru, ko
je pomožni kubus nižji kot osnovni objekt, se streha ustrezno
zamakne. V primeru postavitve pomožnega kubusa na vzdolžno stran
osnovnega objekta se poleg oblik ravne in enokapne strehe dovoli
dvokapna simetrična streha s slemenom pravokotno na sleme
osnovnega objekta, pri čemer višina slemena ne sme presegati
obstoječega objekta. Pomožni kubusi, ki se oblikujejo kot
terase, imajo lahko transparentno streho. |
Fasada |
Fasada objekta se
mora prilagoditi tradicionalnim oziroma kakovostno nadgrajenim
objektom in ureditvam v okolju prisotnih suburbanih objektov.
Fasada pomožnega kubusa mora biti oblikovana v skladu s fasado
osnovnega objekta ali povsem sodobno z uporabo stekla, kovine,
lesa in kamna. Fasade morajo biti ometane, omet mora biti v
odtenkih toplih barv. Uporaba barv, ki so v prostoru izrazito
moteče in neavtohtone (npr. florescentne barve), ni dovoljena.
Ograje na balkonih morajo biti transparentne (les, kovina ipd).
|
|
4 Sodobna stanovanjska stavba
je prostostoječa enostanovanjska oziroma dvostanovanjska stavba. |
Lega |
Objekti se ob
upoštevanju geometrije naselja, zakonsko določenih odmikov od
vodotokov, cest, javnih poti in drugih objektov gospodarske
javne infrastrukture ter od parcelnih mej, postavljajo v skladu
s sodobnimi dognanji o racionalni rabi prostora in rabi energije
v objektih. Postavljajo se v novih območjih namenjenih predvsem
stanovanjski gradnji. |
Gabariti: |
- tlorisni gabariti:
najmanj 1:1,5, pri nizkoenergetskih objektih najmanj 1:1,
osnovnemu kubusu so lahko dodani pomožni kubusi, ki so lahko
manjših dimenzij in njihova skupna zazidana površina praviloma
ne presega površine polovice osnovnega objekta.
- višinski gabarit:
od K+P+p do K+P+M, pri objektih z ravno streho ali blago
enokapnico tudi P+1; Pomožni kubusi ne smejo presegati
višinskega gabarita osnovnega objekta, lahko pa imajo nižji
gabarit kot osnovni objekt, kateremu so dodani. V primeru
razgibanega terena ja lahko pomožni kubus oziroma terasa izveden
tudi kot izravnava terena.
- kolenčni zid naj
omogoča racionalno izrabo mansarde, vendar naj ne bo višji od 1
m. |
Streha |
Dovoljena je
simetrična dvokapna streha, z naklonom med 35° in 45°. Ravna in
enokapna streha sta dovoljeni, če je tako določeno v
podrobnejšem PIP, naklon enokapne strehe naj ne presega 25°.
Čopi niso dovoljeni. Mansardna okna se dovolijo na dvokapni
strehi in so lahko enokapna ali dvokapna, v kompoziciji fasade.
Element za osvetljevanje mansarde se lahko oblikuje tudi kot
strešni izzidek. Dovoljena so strešna okna in postavitev sončnih
zbiralnikov ter modulov za pridobivanje električne energije,
vendar praviloma ne na strešini proti javnemu prostoru. Pomožni
kubusi objektov s simetrično dvokapnico imajo lahko tudi
dvokapno streho, vendar le v enakem naklonu kot osnovni objekt,
pri čemer sleme te strehe ne sme biti višje od slemena osnovnega
objekta. V primeru, ko je pomožni kubus nižji kot osnovni
objekt, se streha lahko oblikuje kot ravna streha ali blaga
enokapnica praviloma skrita za vencem. V primeru postavitve
pomožnega kubusa na vzdolžno stran osnovnega objekta se poleg
oblik ravne in blage enokapne strehe, skrite za vencem, dovoli
dvokapna simetrična streha s slemenom pravokotno na sleme
osnovnega objekta, pri čemer višina slemena ne sme presegati
obstoječega objekta. Pomožni kubusi, ki se oblikujejo kot
terase, imajo lahko transparentno streho. |
Fasada |
Fasade morajo biti
oblikovane hierarhično, poudarek je na fasadi proti javnemu
prostoru naselja oziroma na fasadi glavnega vhoda. Dovoli se
transparentne fasade z uporabo stekla, kovine in lesa. Dovoli se
tudi lesene objekte oziroma fasade, pri čemer ni dovoljena
uporaba polkrožnih brun. Balkoni morajo biti sodobno oblikovani,
lahko so poravnani s fasadno linijo osnovnega kubusa oziroma
pomaknjeni navznoter v osnovni kubus. Ograje na balkonih morajo
biti transparentne (les, kovina ipd). Izvedba plinskih, elektro
in ostalih omaric na obcestnih oziroma glavnih fasadah ni
dovoljena, prav tako ni dovoljena izvedba satelitskih anten in
klimatskih naprav na vidnih mestih glavne fasade. Če je glavnemu
kubusu dodan pomožni kubus, mora biti ta oblikovan v maniri
osnovnega objekta ali sodobno z uporabo stekla, kovine, lesa in
kamna. |
|
5 Poslovno stanovanjska stavba je delno
stanovanjska delno nestanovanjska stavba, pri čemer je
nestanovanjski del namenjen za gostinske, upravno pisarniške,
trgovske in druge storitvene dejavnosti. |
Zasnova |
Poslovno stanovanjska
stavba je objekt, za katerega veljajo glede gabaritov in
splošnega oblikovanja enaka merila, kot za stanovanjski objekt
(stanovanjska sodobna, suburbana, tradicionalna stavba), pri
čemer je zanj treba zagotoviti ustrezna parkirna mesta in
omejevati vplive na bivanjsko okolje v skladu z zakonodajo.
Višina posamezne etaže je lahko največ 3,6 m. Dejavnost je
praviloma organizirana v etaži, ki je neposredno dostopna z
javnega prostora. |
Fasada
|
Fasade morajo biti
oblikovane hierarhično, poudarek je na fasadi proti javnemu
prostoru naselja oziroma na fasadi glavnega vhoda. Pri
oblikovanju objekta se nameni posebno pozornost vhodu v poslovni
del, ki se ga praviloma loči od stanovanjskega in servisnega
vhoda objekta. Pomožni kubus mora biti izveden v enakih
materialih, kot je osnovni objekt ali v kombinaciji stekla,
kovine in lesa, streha je lahko tudi ravna. |
|
6 Poslovna stavba
nestanovanjska stavba, namenjena za poslovno dejavnost
(gostinska, upravno-pisarniška, trgovska in druge storitvene
dejavnosti, stavba za promet in stavba za izvajanje elektronskih
komunikacij). |
Lega: |
- poslovne stavbe se
postavlja na dobro dostopne lokacije. Njihova orientacija mora
biti skladna z geometrijo okoliškega prostora in naj upošteva
sodobna dognanja o racionalni rabi prostora in rabi energije v
objektih.
- v primeru, da se
objekt umešča na vstop v naselje, se ga načrtuje kot poudarek v
prostoru, v delu, kjer se približa križišču prometnic ali
javnemu prostoru, se objekt oblikuje tako, da tvori javni
prostor. Parkirne prostore se praviloma načrtuje v globini
parcele, ne pred objektom, prav tako servisne prostore in
pomožne objekte. Če je objekt umeščen v bližino odprte krajine,
naj upošteva vizure v širšem prostoru in naj objekt ne presega
merila v njem. |
Gabariti |
Gabarit poslovnega
objekta mora biti usklajen z gabariti objektov v neposredni
okolici. V območjih CU in CD v naselju Trnovska vas višinski
gabarit objektov ne sme presegati K+P+1+M. Na ostalih območjih
višinski gabarit ne sme presegati višine K+P+M. Višina posamezne
etaže je lahko največ 3,6 m, kolenčnega zidu največ 1 m. Kubus
je lahko sestavljen iz več kubusov, glede na potrebe dejavnosti,
vendar morajo biti praviloma zasnovani v enakih razmerjih,
praviloma v razmerju najmanj 1:1,5. |
Streha |
Streha se mora tako z
naklonom, barvo kot tudi z materialom kritine prilagoditi
streham v neposredni okolici. Dovoli se simetrična dvokapnica z
naklonom med 25° in 35°. Na slemenih in nagnjenih terenih je
dovoljena tudi streha z naklonom med 35° in 45°. Če je v okolici
prisotna, je dovoljena tudi štirikapnica in šotorasta streha. Na
bencinskih servisih se dovoli ravna streha oziroma blaga
enokapnica, skrita za vencem. Kombinacija različnih streh na
kubusih se ne priporoča. Mansardna okna so lahko enokapna ali
dvokapna, v kompoziciji fasade. Dovoljena so strešna okna in
strešni izzidki. Dovoli se postavitev sončnih zbiralnikov ter
modulov za pridobivanje električne energije, vendar praviloma ne
na strešini proti javnemu prostoru. |
Fasada |
Fasada se oblikuje v
skladu s potrebami dejavnosti. V urbanem naselju mora biti
oblikovanje sodobno, v podeželskem se mora zgledovati po
tradicionalnih objektih iste vrste. Če gre za lokacijo v bližini
kulturnega spomenika oziroma na območju, kjer ima obstoječa
zazidava pretežno historični izvor, mora biti oblikovanje
diskretno, gabariti se morajo prilagoditi obstoječim v okolici
in jih ne presegati. Okolico poslovnega objekta se uredi z
uporabo avtohtonih drevesnih vrst in grmovnic. Če gre za javni
prostor naselja, naj ureditev obsega tudi elemente urbane
opreme. |
|
7 Objekt družbene infrastrukture je nestanovanjska
stavba, namenjena javni upravi, kulturi, vzgoji, šolstvu,
zdravstvu oziroma drugim javnim funkcijam (upravne in pisarniške
stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena) ter stavba za verske
obrede in pokopališke dejavnosti. |
Lega |
Tematski objekti se
postavljajo v okviru dejavnosti, za katere so načrtovani in ob
upoštevanju resorne zakonodaje. Njihova orientacija mora biti
skladna z geometrijo okoliškega prostora in sorodnih objektov,
upošteva naj sodobna dognanja o racionalni rabi prostora in
nizko energetskih objektih. Če je objekt umeščen na vstop v
naselje, se ga načrtuje kot poudarek v prostoru. Objekt kapele
se praviloma postavlja v vozlišča komunikacij in na javne
prostore naselja kot dominanto v prostoru in objekt
prepoznavnosti. |
Gabariti |
Višinski gabarit
objekta mora biti usklajen z gabariti objektov v neposredni
okolici, vendar ne sme presegati višine K+P+1+M v naselju
Trnovska vas; v ostalih naseljih ne sme presegati višine K+P+M.
Kolenčni zid je lahko višine največ 1 m. Kubus je lahko
sestavljen iz več kubusov, ki skupaj tvorijo L, T, U ali H
zasnovo objekta, glede na potrebe dejavnosti, vendar naj sledi
tradicionalni vzdolžni zasnovi objektov. Kapela naj ima
enostavno pravokotno zasnovo. |
Streha
|
Streha se mora
prilagoditi streham v neposredni okolici, v območjih CU in CD je
dovoljena ravna ali enokapna streha, drugje simetrična
dvokapnica z naklonom med 25-35°. Na slemenih in nagnjenih
terenih je dovoljena tudi streha z naklonom med 35-45°.
Kombinacija različnih streh na kubusih se ne priporoča.
Mansardna okna so lahko enokapna ali dvokapna, v kompoziciji
fasade, dovoli se oblikovanje strešnih izzidkov. Dovoli se
postavitev strešnih oken in sončnih zbiralnikov ter modulov za
pridobivanje električne energije. |
Fasada |
Fasada se načrtuje v
skladu s potrebami dejavnosti, oblikovati jo je mogoče kot
estetski in simbolni poudarek, kadar ima namen vzpostaviti
prostorsko dominanto in doseči večjo razpoznavnost območja ali
vstopa v naselje. Če gre za lokacijo v bližini kulturnega
spomenika oziroma na območju, kjer ima obstoječa zazidava
pretežno historični izvor, pa mora biti oblikovanje diskretno,
gabariti se morajo prilagoditi obstoječim v okolici in jih ne
presegati. |
|
8 Objekt za obrt
je nestanovanjska stavba, namenjena za različne dejavnosti, kot
so mizarska, avtomehanična, kovinostrugarska ipd. dejavnost
(manjša industrijska stavba). |
Lega |
Objekte ni dovoljeno
umeščati na odprte, izpostavljene lokacije, pred poslovne in
stanovanjske objekte ali objekte družbene infrastrukture.
Njihova orientacija mora biti skladna z geometrijo okoliškega
prostora. |
Gabariti |
Tlorisna zasnova
objekta za obrt mora biti enostavna, izrazito podolžna,
pravokotna, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5. Objekt za obrt mora
biti v gabaritih usklajen z objekti v neposredni okolici, vendar
ne sme presegati višine K+P+M oziroma P+M. Zazidana površina
objekta ne sme presegati 200 m². Višina posamezne etaže je lahko
največ 3,6 m, kolenčnega zidu največ 1 m. |
Streha |
Pri manjših
dimenzijah objektov je dovoljena simetrična dvokapnica, katere
naklon in kritina morata biti usklajena z naklonom streh v
neposredni okolici. Predvsem pri objektih večjih dimenzij
(širina objekta več kot 14 m) pa je streha lahko tudi ravna ali
blaga enokapnica, skrita za obodnim vencem zaključka objekta.
Dovoli se postavitev sončnih zbiralnikov ter modulov za
pridobivanje električne energije, vendar praviloma ne na
strešini proti javnemu prostoru. |
Fasada |
Fasada se načrtuje
enostavno, brez poudarkov, podrejena tehnologiji obrti. Okolica
objekta se mora urediti, skladiščenje materialov, potrebnih za
dejavnost se uredi v zaprtih prostorih. Izjemoma se dovoli
odprta skladišča, in sicer v zaledju parcele, za gradbeno linijo
objekta, vendar morajo biti od okolice ločena z višjo avtohtono
vegetacijo, ki je v funkciji zelene bariere. |
105.
člen |
(tipologija gospodarskih objektov) |
1 Gospodarska stavba je nestanovanjska stavba,
namenjena za različne dejavnosti, ki omogočajo funkcioniranje
osnovnega objekta. |
Lega |
Pri postavitvi
objekta kot samostojnega, se izbira manj izpostavljene lege,
objekt mora biti v odnosu do stanovanjske stavbe v podrejenem
položaju, postavljen vsaj za gradbeno linijo stanovanjskega
objekta, v njenem zaledju. Če gre za postavitev v nizu ali v
okviru razvitega tlorisa, je objekt lahko postavljen tudi k
stanovanjskemu objektu po vzoru tradicionalnih. |
Gabariti |
Tlorisna zasnova
objektov mora biti enostavna, podolžna, pravokotna, z razmerjem
stranic najmanj 1:1,5. Objekt je lahko zasnovan v obliki črke L
oziroma T po vzoru tradicionalnih. Etažnost je lahko K+P+p, K+M
(v strmem terenu) in P+p. Zazidana površina objekta ne sme
presegati 400 m². Višina posamezne etaže je lahko največ 3,6 m. |
Streha |
Streha mora biti
usklajena s strehami v okviru domačije, dovoljena je simetrična
dvokapnica. Čopi niso dovoljeni. Dovoli se kritina opečne, sive
ali rjave barve. Dovoli se postavitev sončnih zbiralnikov ter
modulov za pridobivanje električne energije, vendar praviloma ne
na strešini proti javnemu prostoru. |
Fasada |
Fasade morajo biti
oblikovane izrazito enostavno in racionalno. Kot fasadno oblogo
ali kot material izdelave se prednostno uporablja les. Objekt je
lahko tudi zidan, pri čemer morajo biti fasade ometane. Dovoli
se omet v odtenkih toplih zemeljskih barv, brez poudarkov,
šivanih robov ali podobnih arhitekturnih elementov. |
|
2 Skladišče
(skladišče, hladilnica, ipd.) je nestanovanjska
stavba, namenjena skladiščenju. |
Lega |
Objekti skladišč se
postavljajo v okviru dejavnosti, za katero so načrtovani in ob
upoštevanju resorne zakonodaje. Objekte skladišč ni dovoljeno
umeščati na odprte, izpostavljene lokacije pred poslovne in
stanovanjske objekte ali objekte družbene infrastrukture.
Njihova orientacija mora biti skladna z geometrijo okoliškega
prostora. |
Gabariti: |
- tlorisna zasnova objektov mora biti enostavna, izrazito
podolžna, pravokotna, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5. Zazidana
površina posameznega objekta ne sme presegati 200 m².
- višinski gabarit:
ne sme presegati višine K+P+p oziroma P+M. Višina posamezne
etaže je lahko največ 3,6 m. |
Streha: |
- dovoljena je simetrična dvokapnica, katere naklon in kritina
morata biti usklajena z naklonom in kritino streh v neposredni
okolici,
- pri skladiščih, ki se gradijo ob objektih z ravno streho ali
blago enokapnico, se tako oblikuje tudi streha skladišča,
- dovoli se
postavitev sončnih zbiralnikov ter modulov za pridobivanje
električne energije. |
Fasada |
Fasada se oblikuje enostavno, brez poudarkov, oblikovanje se
podredi tehnologiji dejavnosti. |
|
3 Servisni objekt
je nestanovanjska stavba, namenjena za potrebe vzdrževanja
zelenih površin, površin v območjih gospodarske infrastrukture,
skladiščenju rekvizitov itd. |
Lega |
Objekti se
postavljajo za javno rabo, za potrebe športnih in drugih vaških
in kulturnih prireditev ter kot servisni objekt za potrebe
vzdrževanja območja. Postavlja se ob komunikacijo oziroma na
manj izpostavljene lege. |
Gabariti: |
– tlorisna zasnova objektov mora biti
pravokotna, zazidana površina objekta je lahko največ 80 m²,
– višinski gabarit: P+p. |
Streha |
Dovoli se simetrična dvokapnica s smerjo slemena po daljši
stranici objekta. |
Fasada |
Oblikovanje objekta mora biti enostavno. |
|
4 Hlev
je nestanovanjska kmetijska stavba.
|
Lega |
Pri postavitvi se
izbira manj izpostavljene lege, objekt mora biti v odnosu do
stanovanjske stavbe v podrejenem položaju, postavljen vsaj za
gradbeno linijo stanovanjskega objekta domačije, v njenem
zaledju. Če to ni mogoče, mora biti proti javnemu prostoru
zasajena zelena bariera (visokodebelni sadovnjak). Nove
tehnološke rešitve objektov ne smejo rušiti harmoničnih
prostorskih odnosov, predvsem pri postavitvi v okvir obstoječih
kmečkih dvorišč, ki naj ohranjajo merilo in velikost značilne
drobne zazidave. |
Gabariti: |
- tlorisna zasnova
objektov mora biti enostavna, izrazito podolžna, pravokotna, z
razmerjem stranic med 1:1,5 in 1:5. Širina objekta je lahko
največ 20 m, pri čemer naj razmerje in velikost objekta sledita
tehnologiji proizvodnje. |
- višinski gabarit: K+P+p, K+M (v strmem terenu) ali P+p. |
Streha |
Streha mora biti
usklajena s strehami objektov v okviru domačije, dovoljena je
simetrična dvokapnica, z naklonom med 30° in 45°, pri objektih
večjih dimenzij (širina objekta več kot 14 m), pa so dopustne
dvokapne strehe z naklonom najmanj 25° ali enokapne strehe
nižjega naklona (manj od 25°). Frčade niso dovoljene. Dovoli se
postavitev sončnih zbiralnikov ter modulov za pridobivanje
električne energije, vendar praviloma na manj izpostavljeni
strešini. |
Fasada |
Oblikovanje objekta mora biti enostavno, dovoli se uporaba lesa. |
|
5 Rastlinjak
je nestanovanjska kmetijska stavba.
|
Lega |
Pri postavitvi se
izbira manj izpostavljene lege, objekt mora biti v odnosu do
stanovanjske stavbe v podrejenem položaju, postavljen vsaj za
gradbeno linijo stanovanjskega objekta domačije, v njenem
zaledju. Če to ni mogoče, mora biti proti javnemu prostoru
zasajena zelena bariera (visokodebelni sadovnjak). Nove
tehnološke rešitve objektov ne smejo rušiti harmoničnih
prostorskih odnosov, predvsem pri postavitvi v okvir obstoječih
kmečkih dvorišč, ki naj ohranjajo merilo in velikost značilne
drobne zazidave. |
Gabariti: |
- tlorisna zasnova
objektov mora biti enostavna, izrazito podolžna, z razmerjem
stranic med 1:1,5 in 1:5. Širina objekta je lahko največ 15 m,
pri čemer naj razmerje in velikost objekta sledita tehnologiji
proizvodnje. |
- višinski gabarit: višina objekta naj sledi tehnologiji
proizvodnje. |
Fasada |
Oblikovanje objekta mora biti enostavno, brez poudarkov. |
|
6 Vinska klet
je nestanovanjska stavba, katere arhitekturna zasnova se podreja
vinogradniški rabi. Zasnova je lahko tradicionalna ali
posodobljena (izhajajoča iz tradicionalne). Stavba je lahko
opredeljena kot: vinska klet, vinska klet s pomožnimi bivalnimi
prostori, vinotoč s predpisanimi prostori, vinska klet za
gospodarsko pridelavo (investitor ima registrirano kmetijsko
gospodarstvo ali turistično kmetijo oziroma drugo gospodarsko
dejavnost, povezano s turizmom ali proizvodnjo vina). |
Lega |
Objekti se umeščajo ob dostopnih poteh. Njihova orientacija mora
biti skladna z geometrijo objektov v neposredni okolici.
|
Gabariti |
Tlorisni gabariti:
osnovni kubus stavbe nad zemeljsko površino mora imeti
pravokoten tloris v razmerju stranic od 1:2 do 1:5, na vidno
manj izpostavljenih fasadah so dopustni prizidki in nadstreški,
ki so osnovnemu kubusu podrejeni.
Zazidana površina
lahko znaša največ 70 m2, pri čemer bruto tlorisna
površina za občasno bivanje lahko meri največ 50 m2.
Kletni del objekta se lahko za vsakih 0,5 ara dodatnega trajnega
nasada (vinograda, sadovnjaka, …) nad 30 arov poveča za 1 m2,
in sicer do največ 100 m2 kleti, če je klet namenjena
lastni pridelavi, oziroma do največ 200 m2, če je
klet namenjena gospodarski pridelavi, pri čemer se lahko poveča
le vkopani del objekta oziroma je lahko viden le morebitni
dodatni vstop v povečano klet.
Višinski gabarit:
K (delno ali v celoti vkopana), K + P, K+M, K+P+M je dovoljen le
pri objektih s popolnoma vkopano kletjo. Višina kolenčnega zidu
je lahko največ 40cm. |
Streha |
dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom 35° do 45°, s
slemenom po daljši stranici objekta; na objektih ali delih
objekta, ki so popolnoma vkopani, so dopustne ravne strehe
(pohodne, zazelenjene)
na strehi vinske kleti se lahko izvedejo strešna okna in strešne
hišice tradicionalnih oblik, po eno na vsaki strešini; dopustni
so čopi;
dopustne so kritine, ki dajejo videz opečnate kritine; strešna
kritina mora biti v temnejših, umirjenih, nebleščečih (mat)
odtenkih rdeče, rjave ali sive barve; ne glede na predhodno
zapisano so dopustne tudi slamnate strehe in strehe, ozelenjene
z rastlinjem; za izkoriščanje energije sonca je na strehah
objektov dopustna namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih
celic. |
Fasada |
-
oblikovanje fasad je lahko tradicionalno ali sodobno (vendar
skladno s kulturno-krajinskim kontekstom). Dopustno je
kombiniranje historičnih stavbnih elementov in avtohtonih
materialov s sodobnimi;
-
dovoljene so samo pastelne barve fasad. Pod nobenimi pogoji niso
dovoljene fluorescentne in fosforescentne (odsevne) oziroma vse
vpijoče-kričeče barve (kričeče rumene, oranžne, modre,
vijolične, rdeče in druge kričeče barve). |
106.
člen |
(tipologija pomožnih objektov) |
1 Drvarnica |
Lega |
Drvarnice se postavlja kot objekte za hrambo trdega goriva na
manj izpostavljene lege. |
Velikost |
Dovoli se pravokoten
tloris, površina ne sme presegati 30 m², višina ne sme presegati
pritličja, merjeno od povprečne točke terena. |
Oblikovanje |
Drvarnice se
oblikujejo kot lesene pritlične stavbe, pri čemer morajo biti
lesene letve postavljene pokončno. Pri oblikovanju naj
spoštujejo proporce in oblikovanje osnovnega objekta in naklon
oziroma obliko strešine. |
|
2 Garaža |
Lega |
Garaže so objekti,
namenjeni zaščiti osebnih motornih vozil in koles, ki se bodisi
vključujejo v objekte (gospodarska stavba, poslovno stanovanjska
stavba, stanovanjska stavba ipd.), se gradijo kot njihovi
pomožni kubusi ali postavljajo kot samostojni objekti (tudi
objekti v nizu). V primeru, ko se zaradi odmika od prometnic
stanovanjski objekt postavlja v zaledje parcele, se garaža (kot
pomožni kubus) postavlja na gradbeno linijo ob prometnici.
Garaža se lahko gradi tudi kot podzemen objekt pod obstoječimi
PM. |
Velikost |
Tlorisna površina
garaže ne sme presegati 60 m², razen pri večstanovanjskih
objektih in podzemnih garažah, v skladu z določili 73. člena.
Višina garaže ne sme presegati K+P oz. P. Streha se oblikovno
prilagodi osnovnemu objektu, lahko je tudi ravna ali blaga
enokapnica, skrita za vencem. Če teren to omogoča, je garaža
lahko popolnoma vkopana in ima pohodno, povozno ali zeleno
streho. |
Oblikovanje |
Garaža se oblikuje
kot lesena, delno kovinska ali zidana pritlična stavba. Pri
oblikovanju se spoštuje proporce in oblikovanje osnovnega
objekta in naklon oziroma obliko strešine, pri čemer se upošteva
določila, ki veljajo za pomožne kubuse, če so dovoljeni v okviru
tipa objekta. V primeru vkopane garaže se vhodni del oblikuje
brez vidnih opornih zidov. Streha garaže mora povzeti naklon in
kritino osnovnega objekta ali se osnovnemu objektu podrediti z
oblikovanjem ravne strehe ali blage enokapnice skrite za vencem. |
|
3 Čebelnjak |
Lega |
Postavlja se na
robovih grajenega tkiva naselja, lahko pa tudi izven naselij,
pod pogoji glede dovoljenih gradenj na kmetijskih in gozdnih
zemljiščih. Pri postavitvi čebelnjaka se pazi na osončenost,
zaščito objekta pred vetrom ter varstvo bivalnega okolja.
Čebelnjaki so zunaj naselij prenosni ali postavljeni na
točkovnih temeljih. |
Velikost |
Dovoli se pravokotna
tlorisna zasnova objekta. Tlorisna površina čebelnjaka je lahko
največ 40 m², višina ne sme presegati 4,5 m. Streha je lahko
simetrična ali nesimetrična dvokapnica po vzoru tradicionalnih
objektov. Kritina je lahko opečni in betonski zareznik rdeče,
sive ali rjave barve. |
Oblikovanje |
Pri oblikovanju se
upošteva elemente tradicionalne arhitekture. Terase, frčade in
podobni arhitekturni elementi niso dovoljeni. Dovoli se uporaba
lesa, uporaba polkrožnih brun ni dovoljena, razen pri izjemah,
ki so določene v splošnih določilih odloka. Okolico objekta se
zaradi ustreznega osenčenja in zaščite pred vetrom ozeleni z
avtohtono vegetacijo. Pri objektih v neposredni bližini
stanovanjskih in drugih objektov se zeleni pas načrtuje kot
bariera. |
|
4 Nadstrešek |
Lega |
Nadstreške se
postavlja v primeru, če to dopušča značaj objekta ali odprtega
prostora, in sicer kot strehe pred vhodom v objekt in kot
zaščito osebnih motornih vozil in koles; postavlja se jih tudi v
okviru gostinskega vrta. |
Velikost |
Tlorisna površina
nadstreška ne sme presegati 50 m², razen nad gostinskim vrtom,
kjer se njegove dimenzije prilagodijo dimenziji (dolžini)
poslovnega oz. poslovno stanovanjskega objekta, višina pa ne sme
presegati 3,5 m, merjeno od povprečne točke terena. Večje
dimenzije so dovoljene tudi pod pogoji 72. člena odloka. |
Oblikovanje |
Nadstreški se
oblikujejo kot lesene oziroma kovinske odprte pritlične
konstrukcije. Pri oblikovanju naj spoštujejo proporce osnovnega
objekta in naklon oziroma obliko strešine. Oblikujejo se lahko
tudi kot ločna prefabricirana zračna konstrukcija. Pri
gabaritih, večjih od 30 m², se dovoli blaga enokapna ali ravna
streha. |
|
5 Podporni zid |
Lega |
Podporni zidovi so
dovoljeni v primerih, kjer brežine pred erozijo ni mogoče
drugače zavarovati. |
Velikost |
Podporni zidovi
praviloma ne smejo biti višji kot 1,5 m. Če je zaradi terenskih
razmer višina opornega zidu večja od 1,5 oziroma 2,0 m, mora
biti to predmet prostorske preveritve. Gradnja višjega opornega
zidu je dopustna tudi v primerih,
ko geomehanska oziroma geološka presoja pokaže nevarnost rušenja
ali plazenja terena. |
Oblikovanje |
Podporni zid se zida
s kamnom, kot suhozid ali fugira (poglobljene in nebarvane
fuge). Pri višini opornega zidu več kot 2,0 m se zid ozeleniti z
avtohtono vegetacijo ali se ga členi v več delov. |
|
6 Pergola |
Lega |
Pergole se postavlja
kot odprte nadstreške, transparentne konstrukcije, namenjene
zaščiti pred soncem in vetrom ob objektih in ob opornih zidovih
kot zelene bariere. |
Velikost |
Tlorisna površina pergol ne sme presegati 30 m², višina pa ne 3
m, merjeno od povprečne točke terena. |
Oblikovanje |
Pergole se oblikujejo
kot lesene ali kovinske pritlične konstrukcije, ozelenjene s
trto, viniko ali drugo, prednostno okrasno rastlino plezalko. |
107.
člen |
(podrobnejši
PIP za posamezne PNRP) |
(1) Podrobnejši PIP za
površine podeželskega naselja |
SK – površine podeželskega naselja v območjih vseh
naselij oziroma opredeljene v okviru naslednjih EUP: v
naselju Biš: BI1/1, BI1/2, BI1/3, BI1/4, BI1/5, v naselju
Bišečki vrh: BV1, BV2, BV3, v naselju Ločič: LO1/1, LO2, v
naselju Trnovska vas: TV1/1, TV1/2, TV1/3, TV1/4, TV2/1, TV4,
TV6 |
1 Tipologija zazidave: Prostostoječi objekti, razviti
tlorisi, redkeje objekti v nizu. Tradicionalne stanovanjske
stavbe, podeželske stanovanjske stavbe, suburbane stanovanjske
stavbe, če so obstoječe v prostoru, poslovno stanovanjske
stavbe, poslovne stavbe, hlevi, gospodarske stavbe, skladišča,
objekti za obrt, objekti družbene infrastrukture (kot so
gasilski domovi in kapele). V vinogradniških območjih so
dovoljene tudi vinske kleti. Dovoljeni so pomožni objekti ter
nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1a. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: |
FZ: do 0,40
|
pri območjih kmetij
do vrednosti 0,3 dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,4
(zlasti pri ravninskih in dolinskih naseljih), če so
zagotovljeni pogoji o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugim
pogojem. |
pri območjih
stanovanjskih in drugih stavb do vrednosti 0,4, dopustno pa je
povečanje do vrednosti 0,6 (zlasti pri ravninskih in dolinskih
naseljih), če so zagotovljeni pogoji o odmikih, legi, varnosti
dostopa in drugim pogojem. |
FI: do 0,60
|
pri kmetijah do
vrednosti 0,6 z možnostjo povečanja do 0,8 (povečanje je odvisno
od povečave faktorja zazidanosti). |
pri stanovanjskih in drugih stavbah do vrednosti 0,8 z možnostjo
povečanja do 1,2 (povečanje je odvisno od povečave faktorja
zazidanosti). |
3 Dopustne dejavnosti:
površine so namenjene bivanju in kmetijstvu ter z njima
združljivimi dejavnostmi.
Ob pogojih iz 62. člena, ki določa splošni PIP za dejavnosti po
PNRP in ob pogojih iz 90. člena, ki določa PIP za varstvo voda,
so dovoljene:
–
A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo,
ribištvo,
–
D Oskrba z električno energijo
plinom in paro: 35.119 druga proizvodnja električne energije,
–
F Gradbeništvo,
–
G Trgovina vzdrževanje in
popravila motornih vozil,
–
H Promet in skladiščenje: 49
kopenski promet in sicer le v naseljih oziroma zaselkih ob
regionalni cesti, 49.3 Drug kopenski potniški promet, 53 poštna
in kurirska dejavnost,
–
I Gostinstvo,
–
J Informacijske in komunikacijske
dejavnosti,
–
K Finančne in zavarovalniške
dejavnosti,
–
L Poslovanje z nepremičninami,
–
M Strokovne, znanstvene in
tehnične dejavnosti,
–
N Druge raznovrstne poslovne
dejavnosti,
–
P Izobraževanje: 85.1 predšolska
vzgoja, 85.5 drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in
usposabljanje, 85.6 pomožne dejavnosti za izobraževanje,
–
Q Zdravstvo in socialno varstvo:
86.2 zunaj bolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost,
86.9 druge dejavnosti za zdravje, 88 socialno varstvo brez
nastanitve,
–
R Kulturne, razvedrilne in
rekreacijske dejavnost: 90 kulturne in razvedrilne dejavnosti,
91 dejavnosti knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne
dejavnosti, 93 športne in druge dejavnosti za prosti čas,
–
S Druge dejavnosti,
–
T Dejavnosti gospodinjstev z
zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, in
dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Izjemoma se dovoli še:
C - predelovalne dejavnosti: razen: 15 proizvodnja usnja,
usnjenih in sorodnih izdelkov, 19 proizvodnja koksa in naftnih
derivatov, 20 proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, 21
proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, 24 proizvodnja
kovin, 25.4 proizvodnja orožja in streliva, 29 proizvodnja
motornih vozil, prikolic in polprikolic ter 30 proizvodnja
drugih vozil in plovil. |
4 Dopustni objekti:
stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti, gradbeno
inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju,
skladno s Prilogo 1b. |
5 Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. Za suburban stanovanjski objekt velja, da se dovoli le
legalizacija, rekonstrukcija in dozidava obstoječega v okviru
dovoljenih gabaritov. Za potrebe dejavnosti se dovoli gradnja
oziroma sprememba namembnosti enega objekta iste vrste. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje:
skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov. |
|
(2) Podrobnejši PIP za
površine razpršene poselitve |
A – površine razpršene poselitve, opredeljene v EUP odprtega
prostora: OP, TV7 in TV8 (Trnovska vas – lovski dom) |
1 Tipologija zazidave: Prostostoječi objekti, razviti
tlorisi, redkeje objekti v nizu. Tradicionalne stanovanjske
stavbe, podeželske stanovanjske stavbe, suburbane stanovanjske
stavbe, če so obstoječe v prostoru, gospodarska stavba,
skladišča, hlevi, objekti za obrt (predvsem objekti, namenjeni
dopolnilni dejavnosti na kmetiji), pomožni objekti in objekti
družbene infrastrukture, kot so gasilski (vaški) dom, lovski dom
in kapela. V vinogradniških območjih so dovoljene tudi vinske
kleti, pod pogojem, da ima investitor v lasti najmanj 30 arov -
na najboljših kmetijskih zemljiščih in 5 a na drugih kmetijskih
zemljiščih - površine vinograda ali sadovnjaka v neposredni
bližini gradbene parcele. Dovoljeni so pomožni objekti ter
nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1a. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na
gradbeni parceli: |
FZ: do 0,40
|
pri kmetijah je
priporočljivi faktor zazidanosti 0,2, v območjih kmetij z
obstoječo večjo zazidanostjo se faktor zazidanosti lahko poveča
na največ 0,8, če je možno zadostiti pogojem o odmikih, legi in
drugim pogojem. |
pri stanovanjskih in
drugih objektih je priporočljivi faktor zazidanosti 0,4, ki pa
se lahko poveča na največ 0,6, če je možno zadostiti pogojem o
odmikih, legi in drugim pogojem. |
FI: do 0,60
|
pri kmetijah do vrednosti 0,4 z
možnostjo povečanja do 1,2 (povečanje je odvisno od povečave
faktorja zazidanosti).
pri stanovanjskih in drugih
stavbah do vrednosti 0,6 z možnostjo povečanja do 1,2 (povečanje
je odvisno od povečave faktorja zazidanosti)./ |
3 Dopustne dejavnosti: površine so namenjene območju
kmetij (pretežno ena kmetija), bivanju in dopolnilnim
dejavnostim na kmetiji. Ob pogojih iz 62. člena, ki določa
splošni PIP za dejavnosti po PNRP in ob pogojih iz 94. člena, ki
določa PIP na poplavnih območjih, so dopustne ostale delujoče
dejavnosti, s katerimi se ohranja razpršena poselitev. Površine
obstoječih dejavnosti se lahko širijo, če so izpolnjeni
naslednji pogoji:
–
dovolj velika gradbena parcela;
–
neposredna navezanost na prometno
infrastrukturo;
–
brez bistveno povečanih
negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana
stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve. |
4 Dopustni objekti:
stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti, gradbeno
inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju,
skladno s Prilogo 1b. |
5 Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. Za suburban stanovanjski objekt velja, da se dovoli le
legalizacija, rekonstrukcija in dozidava obstoječega v okviru
dovoljenih gabaritov. Za potrebe dejavnosti se dovoli gradnja
oziroma sprememba namembnosti enega objekta iste vrste. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje:
skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov. |
7 Drugi pogoji:
Pri objektih, ki nimajo določenega stavbnega zemljišča, ker jih
je dopustno graditi na kmetijskih, gozdnih oziroma ostalih
zemljiščih (na primer enostavni objekti), ali gre za objekte, ki
se ne prikazujejo v zemljiškem katastru (objekti brez trdnih
temeljev), ali pa gre za objekte, zgrajene pred letom 1967, ali
za objekte, ki so zgrajeni skladno z izdanim dovoljenjem za
gradnjo, se kot funkcionalno zemljišče za njihovo nemoteno
obratovanje določi 1,5 kratnik zazidane površine, v kolikor
funkcionalno zemljišče k objektu ni določeno v uradnih evidencah
ali v dokumentaciji za izdajo upravnega akta o dovolitvi posega
v prostor. Na funkcionalnem zemljišču je dopustna gradnja
objektov, ki so glede na namen objektov določeni v PRILOGI 1b k
Odloku o OPN Trnovska vas, ter nezahtevne in enostavne objekte,
določene v PRILOGI 1a k Odloku o OPN Trnovska vas. |
|
(3) Podrobnejši PIP za
površine razpršene vinogradniške poselitve |
Av – površine razpršene vinogradniške poselitve, opredeljene v EUP
odprtega prostora: OP |
1 Tipologija zazidave: Prostostoječi objekti.
Tradicionalna ali posodobljena oblika (izhajajoča iz
tradicionalne oblike) vinske kleti. Dovoljeni so pomožni objekti
ter nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1a. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na
gradbeni parceli: |
/ |
/ |
3 Dopustne dejavnosti:
Ob pogojih iz 62. člena, ki določa splošni PIP za dejavnosti po
PNRP dovoljene:
–
A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo,
ribištvo,
–
I Gostinstvo,
–
R Kulturne, razvedrilne in
rekreacijske dejavnost: 90 kulturne in razvedrilne dejavnosti,
91 dejavnosti knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne
dejavnosti, 93 športne in druge dejavnosti za prosti čas,
–
T Dejavnosti gospodinjstev z
zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, in
dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
4 Dopustni objekti:
nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, če so
namenjeni dejavnostim v območju, skladno s Prilogo 1b. Vinskim
kletem so lahko dodani pomožni bivalni prostori, ki ne ustrezajo
določilom Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev
stanovanjskih stavb in stanovanj. |
5 Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. Za potrebe dejavnosti se dovoli gradnja oziroma sprememba
namembnosti enega objekta iste vrste. Sprememba namembnosti
obstoječih objektov je dopustna, če so izpolnjeni pogoji glede
dostopnosti, parkirnih mest in infrastrukturne opremljenosti,
zaradi katere se ne spremeni velikost in zunanji videz objekta
ter bistveno ne povečujejo vplivi na okolico, skladno z
dopustnimi dejavnostmi. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje:
skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov. |
|
(4) Podrobnejši PIP za
osrednja območja centralnih dejavnosti |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, opredeljena v okviru
naslednjih EUP: TV1/5 (Trnovska vas – središče) |
1 Tipologija zazidave: Prostostoječi objekti, razviti
tlorisi, objekti v nizu, kjer so značilni. Stanovanjsko poslovne
stavbe, poslovne stavbe, objekti družbene infrastrukture in
servisni objekti. Dovoljeni so tudi večstanovanjski in drugi
objekti, če so v območju že prisotni. Dovoljeni so pomožni
objekti ter nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1a. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: |
FZ: do 0,8
FI: do 2,0 |
|
3 Dopustne dejavnosti:
Ob pogojih iz 62. člena, ki določa splošni PIP za dejavnosti po
PNRP so dovoljene:
–
A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo,
ribištvo,
–
D Oskrba z električno energijo
plinom in paro: 35.119 druga proizvodnja električne energije,
–
F Gradbeništvo,
–
G Trgovina vzdrževanje in
popravila motornih vozil,
–
H Promet in skladiščenje: 49.3
Drug kopenski potniški promet, 53 poštna in kurirska dejavnost,
–
I Gostinstvo,
–
J Informacijske in komunikacijske
dejavnosti,
–
K Finančne in zavarovalniške
dejavnosti,
–
L Poslovanje z nepremičninami,
–
M Strokovne, znanstvene in
tehnične dejavnosti,
–
N Druge raznovrstne poslovne
dejavnosti,
–
P Izobraževanje,
–
O Dejavnost javne uprave in
obrambe,
–
Q Zdravstvo in socialno varstvo,
–
R Kulturne, razvedrilne in
rekreacijske dejavnosti,
–
S Druge dejavnosti. |
4 Dopustni objekti:
stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti, gradbeno
inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju,
skladno s Prilogo 1b. |
5 Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. Za suburban stanovanjski objekt in objekt hleva velja, da
se dovoli le legalizacija, rekonstrukcija in dozidava
obstoječega v okviru dovoljenih gabaritov. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje:
skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov.
|
7 Druga merila in pogoji:
zagotovi se parkovne, športne in druge zelene površine, ki
zajemajo najmanj 15% območja CU. |
|
(5) Podrobnejši PIP za
druga območja centralnih dejavnosti |
CD
– druga območja centralnih dejavnosti opredeljena v okviru
naslednjih EUP: TV1/6 (Trnovska vas – večnamenska dvorana).
|
1 Tipologija zazidave: Prostostoječi objekti, razviti
tlorisi, objekti v nizu, kjer so značilni. Stanovanjsko poslovne
stavbe, poslovne stavbe, objekti družbene infrastrukture in
servisni objekti. Pomožni objekti ter nezahtevni in enostavni
objekti iz Priloge 1a. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: |
FZ: do 0,8
FI: do 1,6 |
|
3 Dopustne dejavnosti:
Ob pogojih iz 62. člena, ki določa splošni PIP za dejavnosti po
PNRP so dovoljene:
–
A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo,
ribištvo,
–
D Oskrba z električno energijo
plinom in paro: 35.119 druga proizvodnja električne energije,
–
I Gostinstvo,
–
J Informacijske in komunikacijske
dejavnosti,
–
K Finančne in zavarovalniške
dejavnosti,
–
L Poslovanje z nepremičninami,
–
M Strokovne, znanstvene in
tehnične dejavnosti,
–
N Druge raznovrstne poslovne
dejavnosti,
–
O Dejavnost javne uprave in
obrambe,
–
P Izobraževanje
–
Q Zdravstvo in socialno varstvo,
–
R Kulturne, razvedrilne in
rekreacijske dejavnosti,
–
S Druge dejavnosti. |
4 Dopustni objekti:
stanovanjski objekti,
nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, če so
namenjeni dejavnostim v območju, skladno s Prilogo 1b. |
5 Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. Za suburban stanovanjski objekt velja, da se dovoli le
legalizacija, rekonstrukcija in dozidava obstoječega v okviru
dovoljenih gabaritov. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje:
skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov. |
7 Druga merila in pogoji: zagotovi se zelene bariere z
visokoraslo vegetacijo proti območjem stanovanjskih površin
oziroma proti odprtemu prostoru krajine. |
|
(6) Podrobnejši PIP za
območja proizvodnih dejavnosti |
IK – površine z objekti s kmetijsko proizvodnjo opredeljene v okviru
naslednjih EUP: v naselju Biš: BI3 in BI4, v naselju Trnovska
vas: TV2/2 |
1 Tipologija zazidave:
kmetijski gospodarski objekti, hlevi, rastlinjaki ter nezahtevni
in enostavni objekti iz Priloge 1a. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: |
FZ: do 0,50
FI: do 1,0 |
|
3 Dopustne dejavnosti:
površine so namenjene razvoju kmetijske proizvodnje.
Dopustne so dejavnosti:
–
A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo,
ribištvo,
–
D Oskrba z električno energijo
plinom in paro: 35.119 druga proizvodnja električne energije. |
4 Dopustni objekti:
nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, če so
namenjeni dejavnostim v območju, skladno s Prilogo 1b. |
5 Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje:
skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov. |
7 Druga merila in pogoji:
zagotovi se zelene površine zarasle z visokoraslo avtohtono
vegetacijo, kot zelena bariera proti odprtemu prostoru na
vedutno izpostavljenih delih območja. |
|
(7) Podrobnejši PIP za
območja zelenih površin |
a) ZS
– površine za oddih, rekreacijo in šport opredeljene v okviru
naslednjih EUP: TV1/7 (Trnovska vas – športni park), LO1/2
(Ločič – nogometno igrišče) |
1 Dopustni objekti:
objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem, servisni
objekti, gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni
dejavnostim v območju skladno s Prilogo 1b ter nezahtevni in
enostavni objekti iz Priloge 1a. |
2 Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. |
3 Merila in pogoji:
Na območjih niso dopustne večje spremembe prostorskih
značilnosti območja, ki pomenijo trajno izgubo večjega deleža
naravnih prvin in javne dostopnosti. Travnata ali peščena
igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na
prostoru, ki ga je možno primerno urediti brez večjih zemeljskih
del. |
4 Druga merila in pogoji: Ureditve in objekti na območjih
zelenih površin morajo biti oblikovno poenoteni in skladni v
širšem prostoru. Uporabijo se naravni materiali za gradnjo. |
b) ZP
– parkovne površine opredeljene v okviru naslednjih EUP:
TV1/10 (Trnovska vas – park v središču vasi). |
1 Dopustni objekti:
nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1a. |
2 Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. |
3 Merila in pogoji za oblikovanje: Parkovna ureditev v
središču naselja, ob regionalni cesti, kjer se predvideva tudi
preureditev obstoječega avtobusnega postajališča. |
4 Druga merila in pogoji: Uporabijo se naravni materiali
za gradnjo. |
c) ZD
– druge urejene zelene površine opredeljene v okviru naslednjih
EUP: TV1/9 (Trnovska vas – pod pokopališčem).
|
1 Dopustni objekti:
gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v
območju skladno s Prilogo 1b ter nezahtevni in enostavni objekti
iz Priloge 1a. |
2 Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. |
3 Merila in pogoji:
Gre za območja zelenih barier, kot predah med posameznim rabami
prostora, predvsem v smislu ohranjanja naravnih prostorskih
prvin. Na območjih niso dopustne večje spremembe prostorskih
značilnosti, ki povzročijo trajno izgubo večjega deleža naravnih
prvin in javne dostopnosti. Na območju se uredi pešpot do
pokopališča. |
4 Druga merila in pogoji: Ureditve in objekti na območjih
zelenih površin morajo biti oblikovno poenoteni in skladni v
širšem prostoru. Uporabijo se naravni materiali za gradnjo. |
d) ZK –
pokopališča, opredeljena v okviru naslednjih EUP: TV1/8
(Trnovska vas - pokopališče). |
1 Dopustni objekti in ureditve:
ureditev pokopališč,
verske stavbe in objekti družbene infrastrukture, kot so
poslovilni objekti in kapele ter servisni objekti skladno s
Prilogo 1b; enostavni in nezahtevni objekti iz Priloge 1a;
postavitev klopi, počivališč, stojnic za cvetje in sveče ter
drugih podobnih elementov urbane opreme, gradnja gradbeno
inženirskih objektov, če služijo dejavnostim v območju, gradnja
površin za mirujoči promet za potrebe pokopališča. |
2 Dopustne dejavnosti:
Na območju se dovoli:
–
S Druge dejavnosti: 96.03
pogrebna dejavnost in z njo povezane spremljajoče dejavnosti. |
3 Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah
dopustnih gradenj in drugih del. |
4 Merila in pogoji za oblikovanje:
Ureditve in objekti
na območjih zelenih površin namenjenih pokopališču morajo biti
oblikovno poenotene in skladne v širšem prostoru. Uporabijo se
naravni materiali gradnje.
|
|
(8) Podrobnejši PIP za
območja prometnih površin |
PC – površine cest
opredeljenih v okviru naslednjih EUP: OP, TV1/13 (Trnovska
vas – regionalna cesta) in BI1.6 (Biš – regionalna cesta). |
1 Dopustni objekti in ureditve: gradnja objektov za
promet, površin za mirujoči promet in gradnja gradbeno
inženirskih objektov, če služijo dejavnostim v območju skladno s
Prilogo 1b, enostavni in nezahtevni objekti iz Priloge 1a;. |
2 Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. |
3 Merila in pogoji za oblikovanje: Pri oblikovanju
objektov in površin je obvezno upoštevati urbanistične,
arhitekturne in krajinske značilnosti širšega območja. |
|
(9) Podrobnejši PIP za
območja okoljske infrastrukture |
O
– okoljska infrastruktura, opredeljena v okviru naslednje EUP:
TV1/12 (Trnovska vas – čistilna naprava), TV3 (Trnovska vas –
režijski obrat), LO1/3 (Ločič – čistilna naprava Ločič), LO3
(Ločič – čistilna naprava Kozlovec), BI2 (Biš – čistilna naprava
Biš) |
1 Dopustne
dejavnosti:
-
E Oskrba z vodo, ravnanje z
odplakami in odpadki, saniranje okolja
-
O Dejavnost javne uprave in
obrambe |
2 Dopustni objekti:
gradbeno inženirski objekti povezani z dejavnostjo na območju
(čistilne naprave, cevovodi ipd.) skladno s Prilogo 1b ter
enostavni in nezahtevni objekti iz Priloge 1a. |
3 Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. |
4 Merila in pogoji za oblikovanje: Pri oblikovanju
objektov in površin je obvezno upoštevati urbanistične,
arhitekturne in krajinske značilnosti širšega območja oziroma
vedute in poglede ter homogenost odprtega prostora. Zagotovi se
zelene površine zarasle z visokoraslo avtohtono vegetacijo, kot
zelena bariera proti odprtemu prostoru na vedutno izpostavljenih
delih območja. |
|
(10) Podrobnejši PIP za
območja najboljših kmetijskih zemljišč |
K1
– najboljša kmetijska zemljišča, opredeljena v okviru naslednjih
EUP: OP |
1 Dopustne gradnje in prostorske ureditve:
Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč so poleg primarne
rabe in drugih dejavnosti, varstvenih del ter gradenj, določenih
s področno zakonodajo, dovoljene naslednje gradnje in prostorske
ureditve:
–
vzdrževanje in gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1a,
–
vzdrževalna dela, rekonstrukcija
in odstranitev obstoječih legalno zgrajenih objektov ter
odstranitev nelegalnih objektov kot vzpostavitev prvotnega
stanja,
–
vzdrževalna dela in
rekonstrukcija kozolcev ter ostalih, z dovoljenjem zgrajenih
lesenih tradicionalnih kmetijskih objektov (skednjev, kašč
ipd.), ki služijo izključno osnovni namembnosti (spravilu sena
in pridelkov ipd.), v njihovi izvirni postavitvi in velikosti,
–
agrarne operacije in vodni
zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;
–
pomožni kmetijski objekti:
rastlinjaki, poljske poti, ograje za pašo živine, obore za rejo
divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže
proti toči;
–
omrežja gospodarske javne
infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s
pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi
objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in
priključki nanje;
–
posegi za začasne ureditve za
potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
–
začasni objekti;
–
vzdrževalna dela in
rekonstrukcije lokalnih cest,
–
sanacije nelegalnih kopov
mineralnih surovin (brez izkoriščanja mineralnih surovin) v
skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to
področje. |
2 Druga merila in pogoji
–
upravičenost postavitve
rastlinjakov mora investitor izkazati z mnenjem pristojne
kmetijske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen
objekt nujno potreben za obratovanje kmetije. Pri vodnem
zajetju, vrtini oziroma vodnjaku mora biti v skladu s predpisi,
ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno soglasje za
namakanje kmetijskih zemljišč. |
|
(11) Podrobnejši PIP za
območja drugih kmetijskih zemljišč |
K2
– druga kmetijska zemljišča, opredeljena v okviru naslednje EUP:
OP |
1 Dopustne gradnje in prostorske ureditve
Na območjih drugih kmetijskih zemljišč so poleg primarne rabe in
drugih dejavnosti, varstvenih del ter gradenj določenih s
področno zakonodajo dovoljene naslednje gradnje in prostorske
ureditve:
–
vzdrževanje in gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1a,
–
vzdrževalna dela, rekonstrukcija
in odstranitev obstoječih legalno zgrajenih objektov ter
odstranitev nelegalnih objektov kot vzpostavitev prvotnega
stanja,
–
vzdrževalna dela in
rekonstrukcija kozolcev ter ostalih, z dovoljenjem zgrajenih
lesenih tradicionalnih kmetijskih objektov (skednjev, kašč
ipd.), ki služijo izključno osnovni namembnosti (spravilu sena
in pridelkov ipd.), v njihovi izvirni postavitvi in velikosti,
–
agrarne operacije in vodni
zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;
–
vsi pomožni kmetijski objekti;
–
omrežja gospodarske javne
infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s
pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi
objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in
priključki nanje;
–
posegi za začasne ureditve za
potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
–
začasni objekti;
–
vzdrževalna dela in
rekonstrukcije lokalnih cest,
–
sanacije nelegalnih kopov
mineralnih surovin (brez izkoriščanja mineralnih surovin) v
skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to
področje. |
2 Drugi pogoji:
–
pomožne kmetijsko gozdarske
objekte (razen čebelnjakov) se postavlja v neposredno bližino
kmetijskih gospodarstev oziroma ob grajeno tkivo naselja, pod
pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi
premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče
zgraditi, upravičenost postavitve pa mora investitor izkazati z
mnenjem pristojne kmetijske svetovalne službe, iz katerega
izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje
kmetije.
–
čebelnjake je dovoljeno
postaviti, če gre za postavitev premičnih čebelnjakov z
razložljivimi panji ali ureditev stojišč stalnih naseljenih
čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo, in sicer
na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene
čebelnjake in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo. Lokacije
čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel
iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev je
možna le pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno mnenje
čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je
zemljišče, na katerem naj bi stal takšen čebelnjak, v skladu s
predpisi, ki urejajo čebelarstvo, da je zemljišče vključeno v
kataster čebelje paše in čebelarski pašni red in da je
investitor vpisan v priznano rejsko organizacijo za kranjsko
čebelo. |
|
(12) Podrobnejši PIP za
območja gozdnih zemljišč |
G
–gozdna zemljišča, opredeljena v okviru naslednjih EUP: OP |
1 Dopustne gradnje in prostorske ureditve:
Na območju gozdov so
poleg primarne rabe in drugih dejavnosti, varstvenih del in
gradenj, določenih s področno zakonodajo, dovoljene naslednje
gradnje in prostorske ureditve:
–
vzdrževanje in gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1a,
–
vzdrževalna dela, rekonstrukcija
in odstranitev obstoječih legalno zgrajenih objektov ter
odstranitev nelegalnih objektov kot vzpostavitev prvotnega
stanja,
–
vzdrževalna dela in
rekonstrukcija z dovoljenjem zgrajenih tradicionalnih
kmetijsko-gozdarskih objektov, ki služijo izključno osnovni
namembnosti, v njihovi izvirni postavitvi in velikosti,
–
vzdrževalna dela in gradnja
komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja in
naprav podzemno, le izjemoma je dopustna gradnja nadzemnih vodov
in naprav, če niso možne alternativne rešitve,
–
gradnja brezžičnih
telekomunikacijskih objektov oziroma objektov in naprav omrežja
mobilne telefonije pod pogojem, da vrednosti elektromagnetnega
sevanja, ki jih povzročajo, ne presegajo jakosti, določene s
področno zakonodajo in da je umestitev le-teh skrbno načrtovana
s prostorsko preveritvijo njihove izpostavljenosti ter
upoštevanjem sodobnih principov zakrivanja v ranljivem ali
izpostavljenem prostoru,
–
vzdrževalna dela in gradnja cest
ter gradnja oziroma postavitev prometne signalizacije in naprav
za promet,
–
postavitev stalne gozdne žičnice,
praviloma izven objektov in območij kulturne dediščine in
ostalih varovanih območij,
–
postavitev lovskih prež in krmišč
za divjad, če je takšna postavitev predvidena z lovskogojitvenim
načrtom,
–
sanacije nelegalnih kopov
mineralnih surovin (brez izkoriščanja mineralnih surovin) v
skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to
področje,
–
vodnogospodarske ureditve za
potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda,
–
vzdrževanje in gradnja objektov
za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah,
–
agrarne operacije (medsebojna
menjava kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije in
melioracije) na območjih, na katerih bo izkazan interes
lastnikov kmetijskih zemljišč skladno z zakonskimi in
podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje. Upoštevati je
treba usmeritve za ohranjanje narave in varstvo kulturne
dediščine, prepoznavnost krajine ter načrtovane infrastrukturne
koridorje in
–
krčitev gozda v kmetijske namene
do površine 0,5 ha po pridobljenem dovoljenju pristojne službe. |
2 Drugi pogoji:
–
čebelnjake je dovoljeno
postaviti, če gre za postavitev premičnih čebelnjakov z
razložljivimi panji ali ureditev stojišč stalnih naseljenih
čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo in sicer
na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene
čebelnjake in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo. Lokacije
čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel
iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev je
možna le pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno mnenje
čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je
zemljišče, na katerem naj bi stal takšen čebelnjak, v skladu s
predpisi, ki urejajo čebelarstvo, da je zemljišče vključeno v
kataster čebelje paše in čebelarski pašni red in da je
investitor vpisan v priznano rejsko organizacijo za kranjsko
čebelo,
–
priprava ali gradnja vlak za
spravilo lesa se dovoli, če je tako opredeljeno v
gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela pristojna služba,
–
vzdrževalna dela in gradnjo
gozdnih cest namenjenih predvsem gospodarjenju z gozdom se
dovoli, če je to skladno z gozdnogospodarskim načrtom, pri čemer
je za gozdne ceste v območjih kulturne dediščine potrebno
izdelati variante tras,
–
v območju kulturne dediščine je
za gradnjo gozdnih učnih/tematskih in konjeniških poti potrebno
izdelati celostno podobo učnih oziroma usmerjevalnih tabel,
–
posege in ureditve na stavbnih in
vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je potrebno
načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob,
–
ograditev posameznih delov gozda,
razen v primeru obore za rejo divjadi, ni dovoljena. K ureditvi
obore je potrebno pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske
službe. |
3 Odmiki objektov:
Na podlagi področne zakonodaje so predpisani odmiki, ki znašajo
pri gozdnem robu:
- za stavbe 25
m,
- za ostale objekte, posege in ureditve 1 m,
- za objekte na kmetijskih zemljiščih 4 m od
gozdnega roba. |
|
(13) Podrobnejši PIP za
območja voda |
VC
– celinske vode, opredeljene v okviru naslednjih EUP:
OP |
1
Dopustne gradnje in
prostorske ureditve:
–
vzdrževanje, gradnja in
odstranitev objektov javne gospodarske infrastrukture, pri čemer
se zagotovi poplavno varnost in ne poslabša stanje voda in vodni
režim ter zagotovi ekološko sprejemljiv pretok;
–
vzdrževanje in gradnja objektov
grajenega javnega dobra,
–
vzdrževanje in gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1a,
–
izvajanje ukrepov, ki se nanašajo
na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda,
–
izvajanje ukrepov, ki se nanašajo
na ohranjanje narave,
–
vzdrževanje in gradnja objektov,
potrebnih za rabo voda,
–
vzdrževanje in gradnja objektov,
namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
–
vzdrževanje in gradnja objektov,
namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in
premoženja,
–
za obstoječe objekte in naprave,
ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču velja, da je
na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, ki bistveno
ne spreminja namembnosti in velikosti objekta,
–
raba priobalnega zemljišča, ki je
neposredno povezana s splošno rabo (zadrževanje na priobalnem
zemljišču in odlaganje predmetov za kopanje, potapljanje,
drsanje, plovbo in podobno),
–
raziskovanje voda za oskrbo s
pitno vodo,
–
izvajanje državnega monitoringa
voda,
–
raziskovanje voda, ki se izvaja v
okviru predpisanih raziskovalnih dejavnosti. |
2 Drugi pogoji:
Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in
posegi v prostor, ki bi lahko:
–
ogrožali stabilnost vodnih in
priobalnih zemljišč,
–
zmanjševali varnost pred
škodljivim delovanjem voda,
–
ovirali normalen pretok vode,
plavin in plavja,
–
onemogočili obstoj in
razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov in
–
preprečevali prost prehod ob
vodnem dobru.
Na priobalnem
zemljišču je prepovedano:
–
gnojenje ali uporaba sredstev za
varstvo rastlin,
–
pridobivanje gramoza in proda,
utrjevanje brežin z gradnjo zidov, betoniranje dostopnih ramp in
posegi, ki onemogočajo dostop do vodotokov.
Pri gradnjah in drugih delih znotraj priobalnega
zemljišča se v največji meri zagotavljajo sonaravne
ureditve z uporabo avtohtonih hidrofilnih vrst in
ohranjanje obstoječe vegetacije. Zavarovanja brežin se
prioritetno izvajajo sonaravno, z vegetacijskimi
materiali. Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni
dovoljeno, razen na krajši razdaljah za potrebe ureditve
dostopa oziroma prehoda prek vodotoka, ko gre za objekt
javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih
cestah in poteh). Mostove in ceste na območju vodotokov
se gradi tako, da se ne posega v pretočni profil in se
zagotovi varnost objektov pred visokimi vodami z
zagotovljeno minimalno varnostno višino. Zagotavlja se
redno vzdrževanje vodotokov, vključno s sanitarnimi
sečnjami obvodne zarasti, ki se izvajajo izven gnezdilne
sezone ptic. |
|
3 Odmiki objektov:
Na podlagi področne zakonodaje so predpisani odmiki, ki znašajo
pri celinskih vodah:
- 1. reda – znotraj naselij 15 m,
- 1. reda – zunaj naselij 40 m,
- 2. reda 5 m od meje
vodnega zemljišča. |
|
3.10
Podrobnejši
prostorski izvedbeni pogoji po posamezni EUP |
108.
člen |
(splošna določila) |
(1) V enoti urejanja
prostora veljajo splošna merila, ki izhajajo iz določil PIP. Če so za
enoto predpisane posebnosti, dodatne omejitve ali dodatne dovoljene
dejavnosti, je to navedeno v podrobnih merilih PIP. |
|
(2) Če za posamezno EUP
niso navedena podrobna merila, zanjo veljajo splošna določila tega
odloka. |
|
(3) Za območja
razpršene poselitve, ki so del EUP odprtega prostora, veljajo splošna
določila in prostorski izvedbeni pogoji za območja PNRP, smiselno pa se
uporabljajo tudi podrobna merila za EUP odprtega prostora. |
109.
člen |
(podrobna merila v EUP naselij) |
|
(1) Biš |
1. BI1/1 |
Na območju EUP se nahaja
enota kulturne dediščine Biš – Kapelica v središču vasi (EŠD 23754).
|
Za posege v enoto kulturne
dediščine veljajo PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine iz 85.
člena. Varuje se zunanja podoba in material gradnje. Na območjih vedut
na dediščino kot dominante v prostoru ni dovoljeno zapiranje prostora z
novogradnjami ali postavitvijo objektov za oglaševanje na način, ki bi
okrnil integriteto dediščine v prostoru. Za poseg v območje kulturne
dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za
posege, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. |
2. BI1/2
in BI1/6 |
Na območju EUP se nahaja
enota kulturne dediščine Biš – Peklarova kapelica (EŠD 23739).
|
Za posege v enoto kulturne
dediščine veljajo PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine iz 85.
člena. Varuje se zunanja podoba in material gradnje. Na območjih vedut
na dediščino kot dominante v prostoru ni dovoljeno zapiranje prostora z
novogradnjami ali postavitvijo objektov za oglaševanje na način, ki bi
okrnil integriteto dediščine v prostoru. Za poseg v območje kulturne
dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za
posege, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. |
|
(2) Ločič |
1. LO1/1 |
Na območju EUP se nahajajo
enote kulturne dediščine Ločič – Benkova kapelica (EŠD 23761) in Ločič –
Kužno znamenje (EŠD 23760). Za posege v enoto kulturne dediščine veljajo
PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine iz 85. člena. Varuje se
zunanja podoba in material gradnje. Na območjih vedut na dediščino kot
dominante v prostoru ni dovoljeno zapiranje prostora z novogradnjami ali
postavitvijo objektov za oglaševanje na način, ki bi okrnil integriteto
dediščine v prostoru. Za poseg v območje kulturne dediščine je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege, ki ga izda
organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. |
2. LO2 |
Na območju EUP se nahaja
enota kulturne dediščine Ločič – Rimski gomili (EŠD 6451). Za posege v
enoto kulturne dediščine veljajo PIP za celostno ohranjanje kulturne
dediščine iz 85. člena. Stavbna zemljišča so izven po odloku zavarovanih
zemljišč. V novem odloku bo območje usklajeno z dejanskim območjem
arheoloških ostalin. |
|
(3) Trnovska vas |
1. TV1/1, TV1/2, TV1/5,
TV1/6, TV1/10 in TV1/13 |
Na območju EUP se nahaja
kulturni spomenik Trnovska vas - Cerkev sv. Bolfenka (EŠD 2892) z
vplivnim območjem: |
Za posege v enoto kulturne
dediščine veljajo PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine iz 85.
člena. Pristojna kulturnovarstvena služba izda kulturnovarstvene pogoje
in soglasje, pod katerimi je določen poseg v enoti kulturne dediščine in
njenem vplivnem območju možen ter določa način delovanja obstoječim
rabam s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete,
pričevalnosti, dominantnosti, možnosti delovanja dediščine. Če tega ni
mogoče zagotoviti, lahko služba ugotovi, da določen poseg ali raba v
vplivnem območju nista možna. Spomenik se varuje v avtentični
pričevalnosti raščene arhitekture. Dovoljeni so posegi za njegovo
ohranitev in valorizacijo njegovih spomeniških lastnosti. |
V vplivnih območjih velja
naslednji pravni režim varstva: |
-
ohranja se
prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, |
-
prepovedane
so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na
lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine.
|
2. TV2/1 |
-
Na območju
EUP se nahaja enota kulturne dediščine Trnovska vas – Kapela sv. Štefana
(EŠD 2893). |
Za posege v enoto kulturne
dediščine veljajo PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine iz 85.
člena. Varuje se zunanja podoba in material gradnje. Na območjih vedut
na dediščino kot dominante v prostoru ni dovoljeno zapiranje prostora z
novogradnjami ali postavitvijo objektov za oglaševanje na način, ki bi
okrnil integriteto dediščine v prostoru. Za poseg v območje kulturne
dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za
posege, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. |
-
Enoto
urejanja prostora prečka vodotok Črmlja. Na vodnih in priobalnih
zemljiščih veljajo PIP za varstvo voda iz 90. člena. |
3. TV7 |
Enota urejanja prostora se
nahaja v poplavnem območju (in za katere v tem občinskem prostorskem
načrtu razredi nevarnosti niso določeni), zato je dopustna le
rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje
obstoječih legalno zgrajenih objektov, če je poseg skladen z uredbo, ki
ureja pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na
območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih
voda in morja. Gradnja novih objektov ni dopustna. Z navedenimi posegi
se ne sme poslabšati obstoječa poplavna ogroženost in se ne sme povečati
škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča. Za vsak tovrsten
poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. |
110.
člen |
(podrobna merila v EUP odprtega prostora) |
(1) odprti prostor |
1.
OP |
-
Na območju
EUP se delno ali v celoti nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:
Biš – Gomilno grobišče (EŠD 6495), Bišečki vrh – Požegarjeva kapelica
(EŠD 23755), Črmlja – Kapelica pri domačiji Črmlja 18 (EŠD 23756),
Črmlja – Balažova kapelica (EŠD 23757), Črmlja – Rimska gomila (EŠD
6494), Črmlja – Gomilno grobišče Gomilec I (EŠD 6445), Črmlja – Gomilno
grobišče Gomilec II (EŠD 6446), Črmlja – Gomilno grobišče Črmljenšek
(EŠD 6447), Črmlja – Gomilno grobišče Šamprl (EŠD 6443), Črmlja –
Gomilno grobišče Črmljenski les I (EŠD 6444), Črmlja – Gomilno grobišče
Črmljenski les II (EŠD 6448), Ločič – Znamenje v križišču (EŠD 23759),
Ločič – Rimski gomili (EŠD 6451),Trnovski Vrh – Letnikova kapelica (EŠD
14313), Trnovska vas – Letnikova kapelica (EŠD 23742), Trnovska vas –
Znamenje (EŠD 23741), Trnovska vas – Gomilno grobišče (EŠD 6442),
Trnovska vas - Cerkev sv. Bolfenka - vplivno območje (EŠD 3002892). |
Za posege v enoto kulturne
dediščine veljajo PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine iz 85.
člena. Varuje se zunanja podoba in material gradnje sakralnih objektov.
Na območjih vedut na dediščino kot dominante v prostoru ni dovoljeno
zapiranje prostora z novogradnjami ali postavitvijo objektov za
oglaševanje na način, ki bi okrnil integriteto dediščine v prostoru. Na
kmetijskih zemljiščih na območju arheoloških najdišč (kulturni
spomeniki) je potrebno način poseganja predhodno uskladiti s pristojno
službo za varstvo kulturne dediščine. V gozd na območju arheoloških
najdišč (kulturni spomeniki) se praviloma ne posega oziroma je potrebno
način poseganja predhodno uskladiti s pristojno službo. Gomile se
ohranjajo v nespremenljivi obliki. Ohranja se gozd, s katerim se
gospodari na tradicionalen način. Za poseg v območje kulturne dediščine
je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege, ki
ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. |
-
Na območju
EUP se nahajajo naslednje naravne vrednote: Biš – gozd (evid). št. 7047)
in Jezera pri Bišu – kolonija sivih čapelj (evid). št. 1820). Na robnih
območjih naravnih vrednot je možna ureditev učnih poti na način, ki ne
bo spremenil značilnosti habitata. Drugi posegi v območjih niso
dovoljeni. |
-
Del območja
EUP se nahaja v vodovarstvenem območju državnega nivoja, 3. režim. Pri
umeščanju objektov v prostor veljajo določila za varstvo voda (91.
člen). |
-
V poplavnem
območju ob Pesnici se upošteva splošne PIP (94. člen) in resorno
zakonodajo. Na celotnem območju enote se ohranja naravna struga potokov
in v največji meri tudi gozd v njihovi okolici. V območju običajnih
oziroma zahtevnejših protierozijskih ukrepov se upošteva PIP oziroma
resorno zakonodajo. Meja poplavnega območja in erozijskih območij je
označena v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega odloka.
|
3.11
Prostorski
izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN |
111.
člen |
(splošni pogoji za pripravo OPPN) |
(1) Za območja, ki se
urejajo z OPPN, se pripravi po en OPPN ali več OPPN, pri čemer se
zagotovi, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno
smiselno zaključeno enoto, vključno s predvidenimi zelenimi površinami
in GJI ter da dinamika priprave posameznih OPPN zagotavlja smiselno
faznost prostorskih ureditev. |
|
(2) Če se izdela OPPN
samo za del območja, za katerega je predvidena izdelava OPPN, se
pripravi strokovne podlage za celotno območje OPPN, s katerimi se
predvidijo celovite rešitve GJI za celotno območje. |
|
(3) PNRP in poteki GJI
na območju OPPN, ki so prikazani v grafičnih prikazih tega OPN, se v
fazi priprave OPPN lahko prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in
razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in
infrastrukture. Meje OPPN se lahko spremenijo, če se v strokovnih
podlagah ugotovi utemeljena potreba po spremembi meje OPPN. Z vsakim
novim OPPN je dopustno prekriti in razveljaviti veljavni OPPN, ki ureja
območje. |
|
(4) Na območju OPPN za
stanovanjsko gradnjo se lahko določi, da je del ali celotno območje
urejanja čisto stanovanjsko območje v smislu predpisov o varstvu pred
hrupom, če so pri načrtovanju upoštevani urbanistični, arhitekturni in
tehnični ukrepi varstva pred hrupom. |
|
(5) Na območjih, na
katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, se izdelajo
strokovne podlage in predvidijo prostorske rešitve na način, da
prispevajo k izboljšanju življenjskih pogojev, cestnega in drugega
infrastrukturnega omrežja ter opremljenosti prostora z družbeno
infrastrukturo in javnim prostorom v obstoječih naseljih, v katerih se
načrtujejo. |
|
(6) Določila tega člena
odloka veljajo tudi za spremembe in dopolnitve veljavnih OPPN. |
|
(7) Na območjih
veljavnih OPPN so v grafičnih prikazih tega OPN okvirno (informativno)
prikazane prevladujoče PNRP. Za dovoljevanje posegov v prostor se
uporabljajo določila veljavnega OPPN. |
112.
člen |
(splošni pogoji v območjih, ki se urejajo z OPPN) |
|
(1) Na območjih, ki se
urejajo z veljavnim OPPN, so dopustni postopki spreminjanja in urejanja
mej zemljiških parcel, ki so skladni z določili veljavnega OPPN. |
|
(2) Na območjih, ki se
urejajo s predvidenim OPPN, so do uveljavitve dopustne nove izmere,
obodne parcelacije in geodetski postopki za urejanje obstoječih in
načrtovanih objektov in naprav GJI. |
|
(3) Na območjih, za
katera ta odlok do uveljavitve predvidenega OPPN dovoljuje gradnje
objektov, so dopustni geodetski postopki zaradi določanja gradbene
parcele in pridobitve uporabnega dovoljenja. Dopustne so tudi obodne
parcelacije po meji EUP, v kateri so dopustne gradnje do uveljavitve
OPPN, določene s tem odlokom. |
|
(4) Na območjih, na
katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, so pred
njegovim sprejetjem na obstoječih parcelah dopustni naslednji posegi: |
-
redna in investicijska vzdrževalna
dela na obstoječih objektih ter rekonstrukcije, dozidave obstoječih
objektov, |
-
gradnja enostavnih in nezahtevnih
objektov za lastne potrebe na obstoječih gradbenih parcelah, postavitev
začasnih objektov in ograj, |
-
odstranitve obstoječih objektov, |
-
gradnje, rekonstrukcije,
vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih omrežij in objektov v javni
rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN, |
-
gradnja objektov in naprav za
potrebe obrambe in zaščite ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in |
-
tematske raziskave za namen
določitve varstvenih režimov in evidentiranja stanja. |
113.
člen |
(splošni pogoji za pripravo OPPN in državnih prostorskih načrtov, ki
niso grafično |
prikazani s tem odlokom) |
|
(1) OPPN, ki s tem
odlokom niso posebej opredeljeni, se izdelajo za prostorske ureditve, za
katere so znani investitorji, za načrtovanje in rekonstrukcijo GJI, za
zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb; za
urejanje površin, namenjenih javnemu dobru in za urejanje območij, ki so
predvidena za sanacijo in prenovo naselij ter za sanacije posledic
naravnih nesreč, če so skladni s strateškim delom tega odloka. |
|
(2) Kriteriji za
določanje prostorskih ureditev, za katere se lahko izdela OPPN, kjer tak
prostorski akt s tem odlokom še ni predviden: |
-
gradnja GJI s pripadajočimi
infrastrukturnimi objekti ter objekti GJI, ki obsegajo več kot 0,5 ha
ureditev, razen v primerih, ko gre za kompleksno gradnjo manjšega
obsega, ki je kot taka opredeljena s tem odlokom, |
-
gradnja infrastrukturnih objektov
in naprav, ki niso namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb, |
-
graditev objektov, katerih
dimenzije in oblikovanje ter vrsta PNRP bi zaradi prilagajanja posebnim
zahtevam za energetsko varčno gradnjo, rabo alternativnih virov
energije, delovanje ali prezentacijo posebnih dejavnosti in podobno
bistveno odstopale od PIP, določenih s tem odlokom, |
-
prenova ali delna prenova naselja,
predvsem na območjih naselij s tradicionalno tipologijo objektov in
številnimi enotami kulturne dediščine, |
-
sanacija razpršene poselitve in
razpršene gradnje ter sanacija drugih razvrednotenih območij, |
-
izkoriščanje mineralnih surovin, |
-
prostorske ureditve v naseljih in
zunaj naselij na območjih, pomembnih za prepoznavnost občine in |
-
prostorske ureditve, za katere je
skladno s predpisi o varstvu okolja potrebno izvesti presojo vplivov na
okolje. |
114.
člen |
(podrobna merila v novih območjih oppn) |
(1) Trnovska vas |
TV5 - oppn
(Trnovska vas – novo stanovanjsko območje):
Površine novega naselja so namenjene bivanju in z njim združljivimi
dejavnostmi.
Tipologija zazidave: prostostoječi objekti (sodobne stanovanjske stavbe,
poslovno stanovanjske stavbe). Območje se ureja z občinskim podrobnim
prostorskim načrtom z namenom celovite prometne ureditve in opremljanja
z drugo gospodarsko javno infrastrukturo, določitve skupnih javnih
površin in ureditev, meril in pogojev za parcelacijo, meril in pogojev
za oblikovanje objektov. Grajeno strukturo v območju se prilagodi merilu
naselja, višinski gabariti objektov naj ne presegajo gabarita K+P+p do
K+P+M. |
TV1/11
– oppn (Trnovska vas – gospodarska cona):
Območje opuščenih objektov za kmetijsko proizvodnjo je predvideno
kot območje delne prenove v naselju Trnovska vas. Grajeno strukturo v
območju se prilagodi merilu naselja, višinski gabariti objektov naj ne
presegajo gabarita K+P+1. V del cone vzdolž prometnice se umešča
poslovne, trgovske in podobne dejavnosti, v notranjost cone pa ostale na
namenski rabi dovoljene dejavnosti. Na strehah objektov se spodbuja
montaža fotovoltaičnih modulov za potrebe izrabe sončne energije. Pri
objektih, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m², je treba
izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z
energijo. V okviru zunanjih ureditev ob novih objektih se predvidi
zasaditev z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Za osvetlitev
območja se uporabijo sijalke s senzorjem za izklop,
ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra
(npr. visokotlačne natrijeve sijalke), oblika in namestitev ter vrsta
svetil mora biti skladna z zakonodajo, ki ureja mejne vrednosti
svetlobnega onesnaževanja okolja. Reklamna in okrasna osvetlitev se ne
dovoli. Predvidene dejavnosti v prostoru ne smejo prekoračiti dovoljenih
emisij v zrak in dovoljenih vrednosti za kakovost zraka. Prav tako je
treba zagotoviti, da na okoliškem območju (CD, SK in ZS) ne bodo
presežene predpisane mejne vrednosti kazalcev hrupa za III. območje
varstva pred hrupom. Med cono in območjem
zelenih površin za šport in rekreacijo ter navzven proti odprtemu
prostoru se ohranja/vzpostavlja pas vegetacije, s čimer se omili tudi
vidno izpostavljenost cone v širšem prostoru. Območje se ureja z
občinskim podrobnim prostorskim načrtom. |
|
|
115.
člen |
(prenehanje
veljavnosti
prostorskih aktov) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: |
1. Prostorske
sestavine dolgoročnega plana za območje Občine Trnovska vas:
|
-
Dolgoročni
plan Občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93, 16/94), |
-
Odlok
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana
občine Ptuj za obdobje 1986-2000 za območje Občine Destrnik - Trnovska
vas, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Občine Destrnik-Trnovska
vas, št. 2/97), |
-
Odlok
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana Občine Trnovska vas (Uradni list RS, št.
108/03). |
2. Prostorske
sestavine srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Trnovska
vas: |
-
Družbeni
plan občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93, 16/94),
|
-
Odlok
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega
družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986-1990 za območje Občine
Destrnik-Trnovska vas, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik občine
Destrnik-Trnovska vas, št. 2/97, 4/97-popravek), |
-
Odlok
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana Občine Trnovska vas (Uradni list RS, št.
108/03). |
3. Prostorski
ureditveni pogoj za območje Občine Trnovska vas: |
-
Prostorski
ureditveni pogoji za območje Občine Destrnik – Trnovska vas (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/92-popravek, 27/93, 26/94,
Uradni vestnik Občine Destrnik – Trnovska vas, št. 7/97, Uradni vestnik
Občine
Trnovska vas, št. 1/11-obvezna razlaga). |
116.
člen |
(odstopanja od PIP) |
(1) Odstopanja od PIP,
določenih s tem odlokom, so dopustna pri obstoječih zakonito zgrajenih
objektih. Pri rekonstrukciji, dograditvi ali spremembi namembnosti
obstoječega zakonito zgrajenega objekta so odstopanja od PIP, določenih
s tem odlokom, dopustna, če: |
-
so pogoji za gradnjo v izdanem
gradbenem ali uporabnem dovoljenju za obstoječi objekt v neskladju s PIP
tega odloka, |
-
se uporabna površina ne povečuje za
več kot 30 % ali bi objekt zaradi upoštevanja PIP poslabšal dosežene
kakovosti v soseščini objekta. |
|
(2)
Dopustno je odstopanje od določb tega odloka pri oblikovanju
zahtevnejših objektov, namenjenih trgovskim, oskrbnim, storitvenim,
upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim,
verskim in podobnim dejavnostim, katerim je lahko dodano tudi bivanje,
tako da oblika teh objektov poudarja ali kakovostno nadgrajuje obstoječe
arhitekturne in urbanistične značilnosti naselja ali dela naselja ter
upošteva tehnične zahteve pri posameznih dejavnostih. |
117.
člen |
(legalizacija objektov) |
(1) Na območju občine
so legalizacije objektov, zgrajenih ali rekonstruiranih brez ustreznih
dovoljenj s področja graditve objektov, dopustne, skladno z določbami
tega odloka. |
|
(2) V primeru
neskladnosti izvedene gradnje z določbami tega odloka mora dovoljenje za
že izvedeno gradnjo navesti vse neskladnosti, ki jih je potrebno
odpraviti, da bo gradnja usklajena z določili tega odloka. |
|
(3) Če vinske kleti
niso v celoti skladne s podrobnejšimi PIP za vinske kleti in površine
razpršene vinogradniške poselitve (Av), se lahko zanje pridobi gradbeno
dovoljenje, če je s sanacijskimi ukrepi zagotovljena integracija stavbe
v dani kulturno-krajinski in stavbarski kontekst. Sanacijski ukrepi za
integracijo objekta v dani kulturno-krajinski in stavbarski kontekst
morajo biti strokovno utemeljeni v projektni dokumentaciji. |
|
(4) Če se v postopku
projektiranja in določanja sanacijskih ukrepov ugotovi, da bi bila nujna
izvedba obsežnih konstrukcijskih sprememb za uskladitev s podrobnejšimi
PIP, so dopustne tolerance do 20 % glede pogojev o razmerju stranic
objekta, naklonu strehe, maksimalni tlorisni površini frčad, višini
kolenčnega zidu, razliki med slemenom osnovne stavbe in slemeni
prizidkov in nadstreškov, odmikih in tlorisnem gabaritu. |
118.
člen |
(dokončanje začetih postopkov) |
(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred
uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih izvedbenih
aktov občine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega
dovoljenja. |
119.
člen |
(nejasnost določb) |
(1) V primeru
nejasnosti določb tega odloka se pri izdaji dovoljenja za gradnjo poleg
določil odloka upošteva obvezna razlaga Občinskega sveta Občine Trnovska
vas. |
120.
člen |
(hramba OPN) |
(1) OPN Občine Trnovska
vas je izdelan v digitalni in analogni obliki. Analogna oblika je
tiskana v štirih izvodih (za Občino Trnovska vas, Skupno občinsko upravo
občin v Spodnjem Podravju, Upravno enoto Ptuj ter Ministrstvo za
infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor). |
|
(2) OPN Občine Trnovska
vas v analogni in digitalni obliki se hrani in je v času uradnih ur na
vpogled javnosti na sedežu Občine Trnovska vas in na sedežu Skupne
občinske uprave občin v Spodnjem Podravju. |
121.
člen |
(nadzorstvo) |
(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za
prostor. |
122.
člen |
(začetek veljavnosti) |
(1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku
Občine Trnovska vas. |
|
Številka:
032 0/20-1/2013-2 |
Alojz Benko |
Datum:
24.5.2013 |
Župan Občine Trnovska vas |
|
|
|
priloga 1a |
|
priloga 1b |