Na
podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2,
76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) je Občinski svet
Občine Grosuplje na 17. redni seji dne 18. 10. 2017 sprejel |
|
S T A T
U T |
Občine
Grosuplje |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
|
Občina
Grosuplje je temeljna samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z
zakonom na območju naslednjih naselij: |
Bičje,
Blečji Vrh, Brezje pri Grosupljem, Brvace, Cerovo, Cikava, Čušperk,
Dobje, Dole pri Polici, Dolenja vas pri Polici, Gabrje pri Ilovi Gori,
Gajniče, Gatina, Gorenja vas pri Polici, Gornji Rogatec, Gradišče,
Grosuplje, Hrastje pri Grosupljem, Huda Polica, Kožljevec, Lobček, Luče,
Mala Ilova Gora, Mala Loka pri Višnji Gori, Mala Račna, Mala Stara vas,
Mala vas pri Grosupljem, Male Lipljene, Mali Konec, Mali Vrh pri Šmarju,
Malo Mlačevo, Medvedica, Paradišče, Pece, Peč, Perovo, Plešivica pri
Žalni, Podgorica pri Št. Juriju, Podgorica pri Šmarju, Polica, Ponova
vas, Praproče pri Grosupljem, Predole, Rožnik, Sela pri Šmarju, Spodnja
Slivnica, Spodnje Blato, Spodnje Duplice, Škocjan, Šmarje - Sap, Št.
Jurij, Tlake, Troščine, Udje, Velika Ilova Gora, Velika Loka, Velika
Račna, Velika Stara vas, Velike Lipljene, Veliki Vrh pri Šmarju, Veliko
Mlačevo, Vino, Vrbičje, Zagradec pri Grosupljem, Zgornja Slivnica,
Zgornje Duplice, Žalna, Železnica. |
Sedež
občine je v Grosupljem, Taborska cesta 2. |
Občina
je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
Občino
predstavlja in zastopa župan. |
Območje,
ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga
določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom
spremenijo z občinskim odlokom. |
V
statutu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so
uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. |
2. člen
|
Na
območju Občine Grosuplje so ustanovljene krajevne skupnosti. Naloge,
organizacija, pristojnosti in delovanje ter pravni status krajevnih
skupnosti so določeni s tem statutom in odlokom občine. |
V občini
so ustanovljene krajevne skupnosti: |
– Grosuplje: k.o. Grosuplje naselje, k.o. Grosuplje, k.o. Stranska vas
in naselje Spodnje Duplice v k.o. Stara vas; |
– Ilova
Gora: k.o. Ilova Gora in naselje Mala Ilova Gora v k.o. Zdenska vas;
|
– Mlačevo: naselja Veliko Mlačevo, Malo Mlačevo, Zagradec in Lobček v
k.o. Slivnica; |
– Polica: k.o. Polica, k.o. Blečji Vrh in naselja Dobje, Mala Stara vas,
Velika Stara vas, Gradišče, Dole pri Polici in Zgornje Duplice v k.o.
Stara vas; |
– Št.
Jurij: k.o. Ponova vas, k.o. Vino in naselje Medvedica v k.o. Velike
Lipljene; |
– Račna:
k.o. Račna; |
– Spodnja Slivnica: naselje Spodnja Slivnica v k.o. Slivnica;
|
– Škocjan: naselja Velike Lipljene, Male Lipljene, Rožnik, Železnica,
Škocjan in Zabukovje v k.o. Velike Lipljene; |
– Šmarje
- Sap: k.o. Mali Vrh, k.o. Šmarje in k.o. Sela; |
– Žalna:
k.o. Luče in k.o. Žalna. |
3. člen
|
Občina
Grosuplje (v nadaljevanju: občina) v okviru ustave in zakona samostojno
ureja in opravlja naloge, določene z zakonom, in naloge, določene s
predpisi občine na podlagi zakona, ter naloge iz državne pristojnosti,
ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom in za
katere mora država zagotoviti potrebna sredstva. |
4. člen
|
Osebe,
ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani
odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko župana in občinskega
sveta, ki jih volijo na podlagi neposredne, enake in splošne volilne
pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem, ter neposredno
sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih
občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
Na
podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja
in v javno razpravo vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno
prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na
območju občine. |
5. člen
|
Občina
pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
Občina
lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
Občina
sodeluje z drugimi občinami zaradi skupnega urejanja in opravljanja
lokalnih zadev javnega pomena. V ta namen lahko združuje sredstva in v
skladu z zakonom ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske
uprave, ustanavlja in upravlja sklade, javne zavode, javna podjetja in
ustanove ter se povezuje v skupnosti, zveze in združenja. |
6. člen
|
Občina
ima svoj grb, zastavo, župansko verigo in praznik, katerih oblika,
vsebina in uporaba se določi z odlokom. |
Župan
ima župansko verigo kot simbol županske funkcije in županske časti. Ta
simbol je prehodnega značaja, kar pomeni, da ga vsakokratni župan preda
svojemu nasledniku. |
Občina
ima žig, ki je okrogle oblike, ki vsebuje označbo (grb) in ime občine.
Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s svojim aktom.
|
Praznik
občine je 25. junij. |
Za
prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja v skladu s posebnim odlokom.
|
II. NALOGE OBČINE
7. člen
|
Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: |
– normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena; |
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja ter ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem; |
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj občine;
|
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj; |
– zagotavlja javne vrtce in druge oblike predšolskega varstva;
|
– gradi
in vzdržuje objekte javnih vrtcev, osnovnih šol, splošne knjižnice,
zdravstvenega doma, ambulant, športne dvorane …; |
– zagotavlja obvezne in izbirne lokalne gospodarske službe v skladu z
zakonom; |
– gradi
in vzdržuje komunalno infrastrukturo; |
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost; |
– skrbi
za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje
in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja;
|
– gradi
in vzdržuje ter upravlja občinske ceste, ulice, javne poti, površine za
pešce in kolesarje, igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine;
|
– v
skladu z zakonom opravlja naloge s področja gospodarstva, gostinstva,
turizma in kmetijstva; |
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja
promet v občini ter organizira komunalno-redarstveno službo;
|
– skrbi
za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih
nesreč; |
– lahko
podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih
ali obletnicah občanov; |
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe; |
– ureja
druge lokalne zadeve javnega pomena. |
8. člen
|
V okviru
lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
– vodenje evidence volilne pravice; |
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja; |
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine in za
uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom; |
– določanje namembnosti prostora; |
– odločanje o rabi prostora; |
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami; |
– ureja
druge lokalne zadeve javnega pomena. |
9. člen
|
Občina
opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe
ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od
pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
|
Od
upravljalca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe
izvajanja svojih nalog pridobiva naslednje podatke: |
– enotno
matično številko občana, |
– ime in
priimek, |
– datum
rojstva ali smrti, |
– kraj
rojstva, |
– državljanstvo, |
– stalno
in začasno prebivališče, |
– zakonski stan. |
Osebne
podatke iz prejšnjega odstavka lahko pridobi občina v pisni obliki, na
elektronskih medijih, po elektronski pošti; za fizične osebe, ki imajo v
občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko
računalniške povezave. |
Za
potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev
zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno
prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter
podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del
premoženja v občini. |
10. člen
|
Občina
predpisuje davke in druge dajatve v okviru pooblastil in pod pogoji, ki
jih določa zakon. |
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
11. člen
|
Organi
občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor občine. |
Občina
ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom, ki ureja lokalne volitve, ter splošnimi akti občine skrbi za
izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih
postopkov. |
Občina
ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
|
Volitve
oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se
izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega
sveta. |
Člani
občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
|
Razloge
in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in
župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve
ureja zakon. |
12. člen
|
Mandatna
doba organov občine traja štiri leta, razen če zakon ne določa drugače.
|
13. člen
|
Občina
ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti
občine: |
– opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti;
|
– odloča
o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na prvi stopnji;
|
– opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma
drugih služb nadzora; |
– opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe in organe ožjih delov občine. |
Občinsko
upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote oziroma organi
občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet na
predlog župana z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo
organizacijo in delovno področje. |
Posamezne naloge občinske uprave lahko opravlja organ skupne občinske
uprave, ki ga na predlog župana soustanovi občinski svet s posebnim
odlokom, s katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje,
vodenje in organizacija. |
Delo
občinske uprave vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa
jo župan. |
14. člen
|
Če ni v
zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo
na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov
organa občine. Odločitev je sprejeta, če prejme večino opredeljenih
glasov navzočih članov. |
15. člen
|
Delo
organov občine je javno. |
Javnost
dela občinskih organov se zagotavlja z obveščanjem javnosti o njihovem
delu, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na
spletni strani občine, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi
splošnih aktov občine, z objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in
gradiv za točke dnevnega reda teh sej, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov, z
vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje
občinskih organov. |
Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
Občani
in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so
podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in
pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
2. Občinski svet
16. člen
|
Občinski
svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in
dolžnosti občine. |
Občinski
svet šteje 25 članov, od katerih je do 1 član predstavnik romske
skupnosti v občini, kateri se voli po večinskem načelu. |
Člani
občinskega sveta se volijo za štiri leta. |
Občinski
svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov občinskega sveta. S konstituiranjem
novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat prejšnjim članom
občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi članstvo v odborih in
komisijah občinskega sveta. |
Do prve
seje novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi: |
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih
volitvah po razpustitvi prejšnjega občinskega sveta ali odstopu večine
članov občinskega sveta; |
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki
so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po
rednih volitvah v občinski svet. |
Prvo
sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po
izvolitvi članov občinskega sveta; če je za izvolitev župana potreben
drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev
župana. |
Prvo
sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma
član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.
|
Mandat
članov občinskega sveta v organih javnih zavodov, javnih podjetij ter
skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani
kot predstavniki občinskega sveta, traja in preneha v skladu z
ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja, skladov in drugih
organizacij. |
17. člen
|
Volitve
občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice
z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom, ki ureja lokalne
volitve. |
Občinski
svet se voli po proporcionalnem volilnem sistemu v eni volilni enoti.
|
18. člen
|
Pristojnosti občinskega sveta določata zakon in ta statut. |
V okviru
svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
– sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge
akte občine; |
– sprejema prostorske plane, prostorske izvedbene akte in druge plane
razvoja občine; |
– sprejema občinski proračun in zaključni račun; |
– na
predlog župana sprejme organizacijo in delovno področje občinske uprave;
|
– v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave; |
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja
odločitev občinskega sveta; |
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskega funkcionarja; |
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter predsednike,
podpredsednike in člane komisij in odborov občinskega sveta;
|
– izvaja
ustanoviteljske pravice do zavodov, podjetij, skladov in drugih
organizacij, če ni glede izvrševanja določenih ustanoviteljskih pravic z
zakonom, s tem statutom, ustanovitvenim ali drugim aktom občinskega
sveta drugače določeno; |
– odloča
o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja na način, določen z
zakonom; |
– določa
vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb;
|
– odloča
o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut. |
19. člen
|
Člani
občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Funkcija
člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela
občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
|
Član
občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana
občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem
času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
Funkcija
člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne
enote, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi
na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z
nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela
organov občine. |
20. člen
|
Župan
predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa
glasovalne pravice. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta
pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan
odsoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. |
Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni
član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi
najstarejši član občinskega sveta. |
Župan
sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in
poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem
svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko
skliče sejo le na podlagi posamičnega pooblastila župana, če je župan
odsoten ali zadržan, sklic seje pa je glede na potrebe odločanja
načrtovan ali nujen. |
Župan,
pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo
občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega
sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh, potem ko je bila podana
pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku
sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega
sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora
biti priložen dnevni red. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti
pogoje za izvedbo seje. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti
priložen predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma
utemeljena zahteva občinski upravi za pripravo gradiva. |
21. člen
|
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi, sklicevanju in vodenju
sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska
uprava. |
22. člen
|
Občinski
svet dela in odloča na sejah. |
Dnevni
red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan in najstarejši član
občinskega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta v skladu s tem
statutom sklicatelja. |
Vsak
član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
Župan
mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
|
O
sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
|
Na vsaki
seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in
odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
Za vsako
sejo občinskega sveta se vabilo pošlje županu, podžupanu in članom
občinskega sveta. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna
občila. |
23. člen
|
Občinski
svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov občinskega
sveta. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
Občinski
svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v
primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
|
Način
dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom
občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
|
Župan
ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave o
izvrševanju odločitev občinskega sveta poroča občinskemu svetu najmanj
štirikrat letno. |
24. člen
|
Članu
občinskega sveta in podžupanu kot članu občinskega sveta predčasno
preneha mandat: |
– če
izgubi volilno pravico; |
– če
postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije; |
– če je
s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest
mesecev; |
– če v
treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki
ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana;
|
– če
nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo člana občinskega sveta in podžupana; |
– če
nastopi funkcijo ali začne opravljati delo, oziroma če v enem mesecu po
potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski
upravi oziroma državni upravi, ki na podlagi zakona in tega statuta ni
združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana; |
– in v
drugih primerih, določenih z zakonom. |
Razlogi
za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje
alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne
sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet pisno
obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alineo
prvega odstavka tega člena. Članu občinskega sveta in podžupanu preneha
mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za
prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka. Zoper ugotovitev občinskega
sveta lahko član občinskega sveta, župan in podžupan, ki mu je prenehal
mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče.
|
Če
odstopi član občinskega sveta, mu preneha mandat z dnem, ko je podal
pisno odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko
volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku 8 dni
od prejema pisne odstopne izjave. |
Če župan
v roku 8 dni ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije,
lahko občinski svetnik, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka
roka, v katerem mora župan obvestiti občinski svet o odstopu člana
občinskega sveta, vloži tožbo na upravno sodišče. |
Postopki
za nadomestitev člana občinskega sveta se lahko začno po preteku roka za
vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev
pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena
oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča. |
Za
izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta
se upoštevajo določbe zakona, ki ureja lokalne volitve. |
2.1 Odbori in komisije občinskega
sveta
25. člen
|
Občinski
svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo
imenuje občinski svet izmed svojih članov praviloma na prvi oziroma
konstitutivni seji občinskega sveta. |
Občinski
svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali
občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih
delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi tudi sestavo in naloge delovnega telesa. |
26. člen
|
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika,
podpredsednika in pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih
članov. |
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet; |
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini; |
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačili za
opravljanje funkcije ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter
izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo
plačila za opravljanje funkcije in druge prejemke občinskih
funkcionarjev; |
– opravlja naloge po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij
s pridobitno dejavnostjo; |
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet;
|
– izdaja
akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev. |
Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdaja
posamične akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih razmerij
občinskih funkcionarjev in materialnih pravic iz dela in v zvezi z delom
ter druge akte Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
27. člen
|
Stalna
delovna telesa občinskega sveta so: |
– Statutarno-pravna komisija, |
– Komisija za vloge, pritožbe, peticije in poravnave, |
– Odbor
za družbene dejavnosti, |
– Odbor
za prostor, komunalno infrastrukturo in ekologijo, |
– Odbor
za gospodarstvo in turizem, |
– Odbor
za mednarodno sodelovanje, |
– Odbor
za kmetijstvo. |
Komisija
iz prve in odbor iz sedme alinee imata predsednika, podpredsednika in
pet članov, komisija iz druge alinee pa predsednika in dva člana. Odbori
iz tretje, četrte in pete alinee imajo predsednika, podpredsednika in
sedem članov, odbor iz šeste alinee ima predsednika, podpredsednika in
tri člane. |
28. člen
|
Člane
odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa
tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Predlog
kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
Delo
delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik. |
Prvo
sejo delovnega telesa se skliče najpozneje v roku 90 dni po
konstituiranju občinskega sveta. |
Članstvo
v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
Za
delovanje delovnih teles se smiselno uporabljajo določbe poslovnika
občinskega sveta. |
29. člen
|
Komisije
in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu
s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
Komisije
in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
30. člen
|
Občinski
svet lahko razreši predsednika, podpredsednika, posameznega člana
delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na
obrazložen predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog
novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje
seje občinskega sveta. |
2.2 Občinsko glasilo
31. člen
|
Občinsko
glasilo ima odgovornega urednika in šestčlanski uredniški odbor, katerih
mandatna doba traja štiri leta. |
Odgovorni urednik se izbere na podlagi javnega razpisa, v katerem se
določijo razpisni pogoji. |
Kandidat
mora v prijavi na razpis oddati programsko zasnovo v kompletu z grafično
zasnovo, pripravo in tiskom časopisa ter s finančnim in terminskim
načrtom časopisa. |
Po
pregledu prispelih ponudb in morebitnem razgovoru s kandidati Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga občinskemu svetu,
da imenuje izbranega kandidata. |
Odgovornega urednika imenuje in razrešuje občinski svet. |
32. člen
|
Odgovorni urednik predlaga člane uredniškega odbora Komisiji za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, ki jih na predlog komisije imenuje
občinski svet. |
Novi
uredniški odbor z odgovornim urednikom začne z delom šele, ko ga imenuje
občinski svet. Do tega trenutka naloge opravlja stari uredniški odbor.
|
Namestnika odgovornega urednika, ki ga predlaga odgovorni urednik izmed
članov uredniškega odbora, potrdi uredniški odbor na eni izmed prvih sej
uredniškega odbora. |
Odgovornega urednika po njegovem pooblastilu ali v času njegove daljše
napovedane ali nenapovedane odsotnosti, ki traja več kot 14 dni,
nadomešča namestnik odgovornega urednika. |
Odgovorni urednik, namestnik in člani uredniškega odbora opravljajo to
funkcijo nepoklicno. |
Uredniški odbor lahko sklepa, če so na seji prisotni odgovorni urednik
ali, skladno s tretjim odstavkom tega člena, njegov namestnik ter trije
člani uredniškega odbora. |
3. Župan
33. člen
|
Župana
volijo volilci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in
tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
|
Mandatna
doba župana traja štiri leta. |
Potek
štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora
nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi
mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana, oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
Do prve
seje novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi: |
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po
prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe;
|
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz
kakršnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih
volitvah v občinski svet. |
Župan
opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan pisno obvestiti
občinski svet na prvi naslednji seji. |
Funkcija
župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, s
članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter drugimi
funkcijami, za katere tako določa zakon. |
34. člen
|
Župan
predstavlja in zastopa občino. |
Poleg
tega župan predvsem: |
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta;
|
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna; |
– skrbi
za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta;
|
– odloča
o pridobitvi in odtujitvi premičnega in nepremičnega premoženja, če
zakon ali predpis občine ne določata drugače; |
– skrbi
za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine; |
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave in organov skupne
občinske uprave, določi njihovo delovno področje in notranjo
organizacijo, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
odloča o imenovanju javnih uslužbencev v naziv ter o sklenitvi delovnega
razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske
uprave za te naloge; |
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov
občinske uprave oziroma notranjih organizacijskih enot in vodjo organa
skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic;
|
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave; |
– opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut.
|
Župan v
skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
35. člen
|
Župan
lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje v pisni obliki. Občinski svet
mora o zadevi ponovno odločiti na prvi naslednji seji. |
Če
občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan
pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti
z ustavo in zakonom. |
Župan
zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita
ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in
predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči, pri čemer mora
navesti razloge za zadržanje v pisni obliki. Občinski svet mora o zadevi
ponovno odločiti na prvi naslednji seji. |
Ob
zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno
sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
Če se
odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
36. člen
|
Župan
opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
predvsem pa: |
– skrbi
za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
za uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih
in drugih nesreč; |
– imenuje poveljnika in člane štaba civilne zaščite občine ter
poverjenike za civilno zaščito; |
– sprejme načrt zaščite in reševanja; |
– vodi
zaščito, reševanje in pomoč; |
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči, in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja; |
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine; |
– sprejema začasne nujne ukrepe, če se občinski svet ne more pravočasno
sestati; |
– v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev; |
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
|
37. člen
|
V
primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
38. člen
|
Za pomoč
pri opravljanju nalog župana ima lahko občina najmanj enega podžupana,
ki ga izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan in o tem
na prvi seji po imenovanju oziroma razrešitvi obvesti občinski svet.
|
Podžupan
pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz
pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan
nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času
nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in
tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
V
soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči
občinski svet na predlog župana. |
Podžupan
v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno do nastopa
mandata novoizvoljenega župana opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki
opravlja funkcijo župana zaradi predčasnega prenehanja mandata župana,
nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
39. člen
|
Kadar
nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje
funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če
ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
40. člen
|
Če je
tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje
komisije in druge strokovne organe občine. |
Župan
lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
41. člen
|
Županu
preneha mandat: |
– če
izgubi volilno pravico; |
– če
postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije; |
– če je
s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest
mesecev; |
– če
nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo župana; |
– če v
treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki
ni združljiva s funkcijo župana; |
– če
nastopi funkcijo ali začne opravljati delo, oziroma če v enem mesecu po
potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski
upravi oziroma državni upravi, ki ni združljiva s funkcijo župana;
|
– v
drugih primerih, določenih z zakonom. |
Županu z
dnem imenovanja po zakonu preneha mandat, če je imenovan: |
– na
funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo
oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in
občinske uprave; |
– za
načelnika upravne enote ali vodjo notranje organizacijske enote v
upravni enoti, na katere območju je občina; |
– na
položaj ali uradniško mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo
pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad
primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave.
|
O
imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno
komisijo. |
Razlogi
za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka
tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan je
dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto,
šesto in sedmo alineo prvega odstavka tega člena. Župan mora o odstopu
pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo, mandat pa mu
preneha z dnem, ko je podal odstopno izjavo občinskemu svetu in obvestil
občinsko volilno komisijo. |
Postopki
za izvolitev novega župana se lahko začno po preteku roka za vložitev
tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe
zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma
po pravnomočni odločitvi sodišča. |
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega
člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta. Podžupanu preneha
mandat podžupana, če ga župan razreši, in z izvolitvijo novega župana,
če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. |
4. Nadzorni odbor
42. člen
|
Nadzorni
odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s
pristojnostmi, ki jih določa zakon. |
Nadzorni
odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja nadzor nad ravnanjem s premoženjem občine; |
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega
proračuna; |
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
|
Nadzorni
odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost
poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih
skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter
drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z
občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev ter
upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.
|
43. člen
|
Nadzorni
odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet
izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega
odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe. Kandidate
za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Člani
nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave,
javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov,
javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so
uporabniki proračunskih sredstev. |
Članstvo
v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka
mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
|
44. člen
|
Občinski
svet imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po svoji prvi
seji. Prvo sejo nadzornega odbora občine skliče župan najpozneje v roku
90 dni po konstituiranju občinskega sveta. Nadzorni odbor se
konstituira, če je na prvi seji navzoča večina vseh članov. |
Člani
nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
|
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje,
koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge
naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora.
|
Nadzorni
odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, priporočila in predloge
na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. |
45. člen
|
Nadzorni
odbor samostojno določa in sprejema svoj program dela, ki vsebuje letni
nadzorni program in predlog finančnega načrta. Letni nadzorni program in
njegove dopolnitve in spremembe se objavijo na občinski spletni strani.
Z letnim nadzornim programom in njegovimi dopolnitvami in spremembami
mora nadzorni odbor seznaniti občinski svet in župana. Predlog
finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave
proračuna. |
Nadzorni
odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem
nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni
vključen v letni nadzorni program, mora najprej dopolniti letni nadzorni
program. |
Nadzorni
odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu
svetu do konca meseca februarja za preteklo leto, ob zaključku mandata
pa najkasneje do izteka mandata. V letnem poročilu mora nadzorni odbor
podati poročilo o svojem delu, ugotovitvah in opažanjih ter priporočila
za odpravo nepravilnosti ali izboljšanje poslovanja. |
46. člen
|
Nadzorni
odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi vsebino
nadzora in čas, v katerem bo potekal nadzor, kraj nadzora, člana
nadzornega odbora, ki bo nadzor izvajal, in navedbo nadzorovane osebe.
Sklep o izvedbi nadzora se posreduje nadzorovani osebi. |
Nadzorni
odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi
preverjanj poslovnih poročil, zaključnih računov, pogodb, finančnih
dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma
opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in
gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega
proračuna, ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim
premoženjem. |
Nadzorni
odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim bi
omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih uporabnikov
občinskega proračuna. |
Za
posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen s
sklepom o izvedbi nadzora (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik
pripravi osnutek poročila o nadzoru, ki mora vsebovati podatke o
nadzorovani osebi, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene
in mnenje ter morebitna priporočila ter predloge ukrepov, in ga pošlje
nadzorovani osebi. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake
sestavine kot poročilo o nadzoru razen odzivnega poročila nadzorovane
osebe. |
V
postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno
dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve
in dajati pojasnila. Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati
in dobiti podatke, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog.
|
Osnutek
poročila o nadzoru po postopku, določenem s poslovnikom odbora,
obravnava in sprejme nadzorni odbor na seji. Če osnutek poročila o
nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za
njegovo spremembo ali dopolnitev, ki jih mora upoštevati nadzornik, in
osnutek poročila o nadzoru dopolniti. Osnutek poročila o nadzoru pošlje
nadzorni odbor nadzorovani osebi najpozneje v roku 8 dni po sprejemu.
Nadzorovana oseba ima pravico v roku 15 dni od prejema osnutka poročila
o nadzoru vložiti odzivno poročilo in odgovoriti na posamezne navedbe.
Po preteku tega roka sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga
pošlje nadzorovani osebi. Poročilo o nadzoru se objavi na občinski
spletni strani. |
Če je
nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
V
primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
Nadzorni
odbor v primerih iz sedmega in osmega odstavka tega člena hkrati obvesti
tudi občinski svet in župana. |
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega
odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in
predloge nadzornega odbora. |
47. člen
|
Član
nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru,
če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali
videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi član nadzornega odbora
sporoči predsedniku pisno. |
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko predlaga tudi
nadzorovana oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev
mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti
okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi
odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. |
48. člen
|
Delo
nadzornega odbora je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem
javnosti z objavo letnega programa dela in njegovih končnih poročil na
spletni strani občine. |
Na sejah
nadzornega odbora so lahko prisotni le člani nadzornega odbora in
vabljeni k posameznim točkam dnevnega reda. Zaradi varovanja osebnih in
tajnih podatkov oziroma podatkov, ki se nanašajo na državne, uradne in
poslovne skrivnosti, in zagotavljanja spoštovanja dostojanstva, dobrega
imena in integritete pravnih in fizičnih oseb so seje nadzornega odbora
zaprte za javnost. |
Za
obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora. Predsednik nadzornega odbora sme javnost obvestiti o
svojih ugotovitvah takrat, ko je njegovo poročilo o nadzoru dokončno in
izkazano vročeno nadzorovani osebi. Ob obveščanju javnosti mora
spoštovati pravice strank. |
Pri
opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati
državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako
opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in
organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih
oseb. |
49. člen
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga
na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem
sklene župan. |
Sredstva
za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na
posebni proračunski postavki na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora, s katerim se opredeli višina
potrebnih sredstev za izvedbo letnega programa dela. |
Sredstva
za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na
posebni proračunski postavki. V ta namen nadzorni odbor v postopku
priprave proračuna sprejme letni program dela, katerega sestavni del je
finančni načrt. |
50. člen
|
Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga sprejme
nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. |
5. Občinska uprava
51. člen
|
Upravne
naloge občine izvaja občinska uprava. |
Občina
ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom
in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti,
odloča o upravnih zadevah na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge
in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter
strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske
organe. |
Občinska
uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
|
Občinsko
upravo ustanovi občinski svet na predlog župana s splošnim aktom, s
katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo. |
Občinsko
upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi direktor
občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Direktor občinske
uprave je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev.
|
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
52. člen
|
Občinski
svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali drugimi
občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
|
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim
aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog sprejmeta/jo občinska/i
sveta/i občin. |
Župan se
lahko dogovori z drugimi občinami, da se naloge skupnega organa občinske
uprave ali skupne službe opravljajo v eni od občinskih uprav.
|
53. člen
|
Organi
občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb
ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
|
Občina
odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in
iz prenesene državne pristojnosti. |
O
upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
O
pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
54. člen
|
Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje
direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje
pooblastilo za pooblaščanje drugih javnih uslužbencev občinske uprave,
ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
55. člen
|
Direktor
občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o
splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in
zagotavlja upravno poslovanje v skladu z vladno uredbo. |
56. člen
|
O
upravnih zadevah iz občinske pristojnosti lahko odloča samo uradna
oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje,
določene z uredbo, ki ureja strokovno izobrazbo, ki jo morajo imeti
zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku, in strokovni
izpit iz upravnega postopka. |
57. člen
|
O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
|
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z
zakonom. |
58. člen
|
O
izločitvi vodje notranje organizacijske enote občinske uprave ali
zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v
primeru izločitve vodje notranje organizacijske enote o zadevi tudi
odloči, če je vodja notranje organizacijske enote pooblaščen za
odločanje v upravnih zadevah. |
O
izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan, o izločitvi župana pa
odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o zadevi tudi odloči.
|
O
izločitvi vodje organa skupne občinske uprave ali zaposlenega v skupni
občinski upravi odloča direktor občinske uprave, v katere krajevno
pristojnost zadeva spada, ki v primeru izločitve vodje občinske uprave o
zadevi tudi odloči. |
59. člen
|
Naloge
občinske uprave opravljajo občinski uradi. |
Uradi so
opredeljeni z odlokom. |
Za delo
uradov so vodje odgovorni županu in direktorju občinske uprave.
|
Občinska
uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem
območju. |
Župan v
skladu z zakonom imenuje pooblaščenca za dostop do informacij javnega
značaja. |
6. Drugi organi občine
60. člen
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
61. člen
|
Občina
ima štab civilne zaščite, ki jo vodi poveljnik civilne zaščite. Štab
civilne zaščite izvaja operativno strokovno vodenje civilne zaščite in
drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.
|
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
IV. KRAJEVNE SKUPNOSTI
62. člen
|
Zaradi
zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih
naselij so v občini, kot ožji deli občine, ustanovljene krajevne
skupnosti. |
Krajevne
skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem,
premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
Pobudo
za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo
njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10
odstotkov volilcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen
s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
Krajevne
skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s
statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju
krajevne skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki
jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.
Sprememba ali ukinitev ožjega dela občine začne veljati s prvim dnem
proračunskega leta, ki sledi letu, v katerem je na rednih lokalnih
volitvah izvoljen nov občinski svet. |
63. člen
|
Krajevne
skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
|
– dajejo
predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na
področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri
izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na
njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli;
|
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za
dela s področja gospodarskih javnih služb; |
– dajejo
predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo
pri njihovi sanaciji; |
– dajejo
predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in
vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo; |
– dajejo
pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev
dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.); |
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih,
planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti;
|
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine; |
– dajejo
mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge namene,
predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti,
za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih
bi prišlo do spremembe režima vodnih virov; |
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
krajevne skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja;
|
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev;
|
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja; |
– dajejo
soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem
občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog.
|
64. člen
|
Krajevne
skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno
nanašajo na prebivalce skupnosti. |
Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti lahko opredelijo z odlokom.
|
65. člen
|
Krajevna
skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja
samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti
delodajalec. |
Skupnost
iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za
svoj račun v okviru nalog, ki so določene s statutom občine.
|
Krajevna
skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in
sredstvi, s katerimi razpolaga. |
Pravni
posli, ki jih sklene ožji del občine brez predhodnega soglasja župana,
so nični. Občinski svet lahko s proračunom občine določi, katere pravne
posle in v kateri višini lahko sklene krajevna skupnost brez predhodnega
soglasja župana. |
Občina
odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. |
66. člen
|
Organ
krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim
prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov
sveta določa zakon. |
Volitve
članov sveta krajevne skupnosti razpiše župan in se opravijo hkrati z
volitvami članov občinskega sveta. |
Mandat
članov sveta traja štiri leta. Člani sveta opravljajo svojo funkcijo
nepoklicno. |
Število
članov sveta določi občinski svet s tem statutom ali odlokom, s katerim
določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti. |
Svet KS
Grosuplje šteje 13 članov. |
Svet KS
Ilova Gora šteje 5 članov. |
Svet KS
Mlačevo šteje 9 članov. |
Svet KS
Polica šteje 9 članov. |
Svet KS
Št. Jurij šteje 11 članov. |
Svet KS
Račna šteje 9 članov. |
Svet KS
Spodnja Slivnica šteje 5 članov. |
Svet KS
Škocjan šteje 5 članov. |
Svet KS
Šmarje - Sap šteje 11 članov. |
Svet KS
Žalna šteje 9 članov. |
Mandat
članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat
članov občinskega sveta. |
Funkcija
člana sveta je nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana, člana
nadzornega odbora in zaposlenega v občinski upravi. Določbe zakona in
tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega
sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta
krajevne skupnosti. Funkcija člana sveta je častna. |
67. člen
|
Prvo
sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje trideset dni po
izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Do izvolitve predsednika
sveta vodi prvo sejo župan ali njegov pooblaščenec. Svet je
konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe
statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta. Svet krajevne
skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
|
Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno
skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter opravlja druge naloge,
določene s statutom in poslovnikom občinskega sveta. |
Svet na
predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča
predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
|
Svet
krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri
je navzočih večina članov z večino glasov navzočih članov. |
Župan
ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in
razpravljati, vendar nima pravice glasovati. |
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na
leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora
sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj
polovica članov sveta. |
Za
delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe
statuta občine in poslovnika občinskega sveta. |
68. člen
|
Svet
krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge
krajevne skupnosti. Svet tudi: |
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na
območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja
stališča in mnenja, |
– daje
pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
|
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter
gospodarjenju s premoženjem skupnosti. |
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj
za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan
ali občinska uprava, in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom
ali odlokom drugače določeno. |
Svet
krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore
krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se
smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor
občanov. |
Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršujeta župan in občinska uprava.
|
69. člen
|
Zaradi
obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz
občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov
krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
70. člen
|
Financiranje krajevnih skupnosti ureja zakon. |
Krajevne
skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo denarna sredstva in
pravice. Stvarno premoženje krajevnih skupnosti (premičnine in
nepremičnine) je premoženje občine. |
Krajevna
skupnost mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za
razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države in občine,
določbe zakona, ki ureja javne finance, ter določbe tega statuta.
|
Če
krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna
subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
|
71. člen
|
Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s
prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za
storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevne
skupnosti. |
Sredstva, ki jih krajevna skupnost pridobi s prostovoljnimi prispevki
fizičnih in pravnih oseb ter s plačili za storitve, so namenjena za
financiranje njenih nalog. |
Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih
skupnosti iz proračuna občine se lahko določijo z odlokom. Krajevne
skupnosti se ne smejo zadolževati. |
Prihodki
in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih,
ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu
predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del
občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski
svet. |
Občina
ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v
proračunu občine. |
Za
izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik
sveta. |
Krajevne
skupnosti imajo lahko svoje transakcijske račune. Sklep o posebnem
transakcijskem računu skupnosti izda župan. |
Za
izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe
predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o
proračunu občine. |
Nadzor
nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor
občine. |
72. člen
|
Občinski
svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov
sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti
svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
– če se
po najmanj trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane;
|
– če ne
izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane, oziroma jih
izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine;
|
– če se
ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se
sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo
nenamensko. |
Občinski
svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi,
da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za
člane sveta, oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za
opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI
ODLOČANJU V OBČINI
73. člen
|
Oblike
neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so zbor občanov,
referendum in ljudska iniciativa. |
1. Zbor občanov
74. člen
|
Občani
na zboru občanov: |
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja;
|
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij; |
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic; |
– opravljajo naloge zborov volilcev v skladu z zakonom, dajejo predloge
občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja;
|
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari;
|
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine,
ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
|
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
75. člen
|
Zbor
občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih
skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
Zbor
občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali
sveta krajevne skupnosti. |
Župan
mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali tem
statutom, za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volilcev v
občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5
odstotkov volilcev v tej skupnosti. |
Zahteva
volilcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog
zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam
volilcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek
volilca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove
podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni
podprlo zadostno število volilcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči
pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volilcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. Če župan ne skliče zbora občanov v 30-tih dneh po
pravilno vloženi zahtevi, ga lahko skliče tisti, ki je pobudo za sklic
občanov dal. |
76. člen
|
Sklic
zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
|
Sklic
zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na
občinski spletni strani. |
77. člen
|
Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma član
občinskega sveta. |
Zbor
občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj petdeset odstotkov volilcev z
območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je
sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volilcev, ki so glasovali.
|
Javni
uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave,
ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volilcev je glasovalo za
njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
2. Referendum o splošnem aktu občine
78. člen
|
Občani
lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
Občinski
svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na
predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati
referendum, če to zahteva najmanj 5 odstotkov volilcev v občini in če
tako določata zakon ali statut občine. |
79. člen
|
Predlog
za razpis referenduma lahko vložita župan ali član občinskega sveta
najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
|
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba
občinski svet pisno seznaniti s pobudo volilcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma. |
Če je
vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volilcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
80. člen
|
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo
ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
|
Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen,
ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni
akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volilcev ne spremeni.
|
Odločitev volilcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine
zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje
občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum,
sprejel, do konca njegovega mandata. |
81. člen
|
Pobuda
volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu
občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano
zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo
vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo
volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volilec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volilcev v občini. Podporo
pobudi dajo volilci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
|
Pobudnik
o pobudi volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno
seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če župan
meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega
člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih
dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
Pobudnik
lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva,
naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
82. člen
|
Volilci
dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
|
Župan
določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno
izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
|
Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice ali preko enotnega državnega portala s
kvalificiranim elektronskim podpisom. |
Šteje
se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem
roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volilcev. |
83. člen
|
Občinski
svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o
predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
petnajstih dneh od vložitve zahteve volilcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva ustavnosodno presojo take zahteve. |
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni
od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
Z aktom
o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni
akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja. |
Akt o
razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za
objavo splošnih aktov občine. |
Petnajst
dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
84. člen
|
Pravico
glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta. |
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev,
ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da zanjo glasuje najmanj petina
vseh volilcev. |
85. člen
|
Postopek
za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O
ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska
volilna komisija. |
Glede
glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o
lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo
o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija
občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen
za objavo splošnih aktov občine. |
3. Svetovalni referendum
86. člen
|
Občinski
svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
razpiše svetovalni referendum. |
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
|
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine, in zakonom, ki ureja
referendum in ljudsko iniciativo. |
Odločitev volilcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
4. Drugi referendumi
87. člen
|
Občani
lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala
večina volilcev, ki so glasovali v občini ali delu občine, za katerega
se bo samoprispevek uvedel, pod pogojem, da se je glasovanja udeležila
večina volilnih upravičencev, oziroma če zakon ne določa drugače.
|
5. Ljudska iniciativa
88. člen
|
Najmanj
pet odstotkov volilcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
Glede
pobude volilcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s
pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s
katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine. |
Če se
zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
Če se
zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej
odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
|
89. člen
|
Sredstva
za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih
občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem
proračunu. |
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE IN SKLADI
90. člen
|
Občina
zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih
služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
Za
izvajanje svojih nalog ustanavlja občina javne zavode, združenja,
interesne zveze, organe skupne občinske uprave, javne sklade, režijske
obrate, javna podjetja in javne gospodarske zavode, vlaga svoje
premoženje, podeljuje koncesije, oblikuje režijske obrate v okviru
občinske uprave in z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb
zasebnega prava. |
91. člen
|
Na
področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
– osnovnošolsko izobraževanje, |
– predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
– osnovno zdravstvo in lekarna, |
– osebna
pomoč družini in |
– knjižničarstvo. |
Občina
lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju
glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih
dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
92. člen
|
Občina
lahko z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega
zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje javne službe. |
Občina
lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti
gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru
zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.
|
93. člen
|
Na
področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za:
|
– oskrbo
s pitno vodo, |
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih
odpadkov, |
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
– javno
snago in čiščenje javnih površin, |
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,
|
– vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako
določa zakon. |
94. člen
|
Občina
lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so
pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
95. člen
|
Občinski
svet z odloki določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega
izvajanja. |
Občinski
svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni
zavod in imenuje svoje predstavnike v svet podjetja ali zavoda.
|
96. člen
|
Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene
za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic
ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
|
V aktu o
ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
Pod
pogoji, ki jih določa zakon, lahko občina ustanovi tudi javni sklad ali
javno agencijo. |
97. člen
|
Občina
mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
98. člen
|
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
Občina
mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po postopku
in na način, ki ga določa zakon. |
Občinski
svet na predlog župana v postopku sprejemanja proračuna sprejme načrt
razpolaganja s stvarnim premoženjem občine, ki ga lahko občinski svet na
predlog župana spremeni in dopolni. |
Za
neodplačno pridobitev premoženja je potrebno pridobiti predhodno
soglasje občinskega sveta, če bi taka pridobitev povzročila večje
stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili
obveznosti za občino. |
99. člen
|
Občina
pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev v skladu z zakonom. |
Občina
je upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev
sofinanciranja iz državnega proračuna pod pogoji, določenimi z zakonom.
|
100. člen
|
Prihodki
in odhodki so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po
postopku, predvidenem v poslovniku občinskega sveta. |
Proračun
občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov
ter obrazložitve. |
Splošni
del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun
finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
Posebni
del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih proračunskih
uporabnikov občine. |
Načrt
razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih
programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja. |
101. člen
|
Za
pripravo in izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
V okviru
izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugim splošnim aktom občine. |
102. člen
|
Župan
mora predložiti občinskemu svetu osnutek občinskega proračuna oziroma
sprememb občinskega proračuna za naslednje leto v 30-tih dneh po
predložitvi državnega proračuna oziroma sprememb proračuna državnemu
zboru. |
103. člen
|
Župan
mora predložiti občinskemu svetu: |
– predlog proračuna z obrazložitvami, |
– predlog načrta razvojnih programov z obrazložitvami, |
– predlog prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja z
obrazložitvami, |
– predlog predpisov, ki so potrebni za izvršitev proračuna. |
Sestavni
del obrazložitve proračuna so načrt delovnih mest oziroma kadrovski
načrt in načrt nabav in gradenj z obrazložitvami. |
104. člen
|
Postopek
sprejemanja proračuna se določi s poslovnikom občinskega sveta.
|
105. člen
|
Občinski
svet sprejme občinski proračun ali spremembe občinskega proračuna v
roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1. januarjem proračunskega
leta, za katerega se proračun sprejema. Občinski svet na predlog župana
skupaj s proračunom za naslednje leto sprejme tudi proračun za leto, ki
mu sledi, vendar samo znotraj mandatnega obdobja. |
106. člen
|
Predlogi
za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje
prejemkov proračuna ali zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti
višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali
splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
|
107. člen
|
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se
financiranje občine ter njenih nalog začasno nadaljuje na podlagi
zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. |
Župan
sprejme sklep o začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. Župan
je dolžan o svoji odločitvi obvestiti občinski svet in nadzorni odbor
občine. Če tudi v tem roku ni sprejet proračun občine, se začasno
financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta
za največ tri mesece. |
V
obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine
sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo
leto. |
O
izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev
javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s sklepom.
|
108. člen
|
Občinski
svet sprejme proračun z odlokom o proračunu občine. |
Odlok o
proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
V odloku
o proračunu se določi obseg zadolževanja in obseg predvidenih poroštev
ter druge elemente, ki jih določa zakon. |
109. člen
|
Sredstva
proračuna se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi, z zakonom ali
drugim aktom, predpisani pogoji, le za namene in v višini, ki so
določeni s proračunom. |
V imenu
občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v
proračunu predvidena za posamezne namene. |
110. člen
|
Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. |
Za
izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti tudi posamezne javne
uslužbence v občinski upravi ali podžupana. |
111. člen
|
Če se
med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika v
okviru področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna oziroma v
skladu z določbami odloka o proračunu občine. |
Če se
proračunski uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug
uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali
se prerazporedijo med druge uporabnike. |
112. člen
|
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, ki jih določa zakon in odlok o proračunu občine. |
113. člen
|
Če v
teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine, župan
predlaga občinskemu svetu rebalans proračuna. |
Rebalans
proračuna sprejme občinski svet z odlokom. |
114. člen
|
Župan v
mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče
leto. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, ki jih določa
zakon. |
115. člen
|
Občina
se lahko zadolžuje pod pogoji, ki jih določa zakon. |
116. člen
|
Župan
mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z
zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na
podlagi zakona. |
Župan
zagotavlja posebno obliko finančnega nadzora proračuna pri neposrednih
in posrednih uporabnikih občinskega proračuna v skladu z merili, ki jih
predpiše minister za finance. |
117. člen
|
Župan
predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna v sprejem do
15. aprila tekočega leta. |
O
sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo,
pristojno za finance, v 30-tih dneh po sprejetju na občinskem svetu.
|
118. člen
|
Občina
se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet
v skladu s pogoji, ki jih določa zakon. |
119. člen
|
Javna
podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko
zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in
pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.
|
O
poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski
svet. |
Kadar
občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o
soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin
ustanoviteljic. |
120. člen
|
Finančno
poslovanje občine izvršuje finančna služba občine v okviru občinske
uprave. |
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega
nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje
strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi
predpisi. |
121. člen
|
Nabavo
gradenj, naročanje storitev in izvedbo gradenj se izvaja v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
122. člen
|
Splošni
akti občine so statut, poslovnik, odloki, odredbe, pravilniki in
navodila. |
Občinski
svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
Kadar ne
odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni
ali posamični akt. |
Postopek
za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
|
123. člen
|
Statut
je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
Statut
se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega
sveta za sprejem odloka. |
124. člen
|
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih
članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela občinskega sveta
in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju nalog iz pristojnosti
občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela občinskega sveta,
uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta in druge
zadeve, pomembne za delo občinskega sveta. |
Poslovnik občinskega sveta smiselno uporabljajo pri svojem delu sveti
krajevnih skupnosti in delovna telesa občinskega sveta. |
125. člen
|
Z
odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela,
ustanavlja javne službe in ureja druge zadeve, če je tako določeno z
zakonom. |
Z
odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
126. člen
|
Z
odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali
odreja način ravnanja v takih razmerah. |
127. člen
|
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
128. člen
|
Z
navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske
uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
129. člen
|
S
proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne
namene financiranja v občini. |
Občinski
proračun se sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov
občinskega sveta. |
130. člen
|
Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu
Republike Slovenije kot uradnem glasilu občine in pričnejo veljati
petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. Statut, odloki
in drugi predpisi se lahko objavijo tudi v uradnem glasilu slovenskih
občin ali uradnem glasilu občine. |
V
Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako določi občinski svet. |
Na
svetovnem spletu se objavljajo: |
– prečiščena besedila statuta, poslovnika, odlokov in drugih predpisov,
programov ter strategij, povezana z državnim registrom predpisov na
spletu; |
– programi, strategije, stališča, mnenja, študije in drugi podobni
dokumenti, ki se nanašajo na delo občine; |
– predlogi predpisov, programov, strategij in drugih podobnih
dokumentov, ki se nanašajo na delo občine; |
– dnevni
redi sej in sprejeti sklepi občinskega sveta; |
– vse
objave in razpisne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo javna
naročila; |
– podatki o upravnih storitvah; |
– druge
informacije javnega značaja v skladu s predpisi, ki urejajo dostop do
informacij javnega značaja. |
2. Posamični akti občine
131. člen
|
Posamični akti občine so odločbe, sklepi ter drugi posamični akti, ki
jih določa zakon ali drug predpis. |
S
posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih
zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti in o
upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil. |
132. člen
|
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
O
pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
|
O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
IX. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC
POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ
133. člen
|
Občinski
svet lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države in pokrajine, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice
občine. |
134. člen
|
Občinski
svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti,
če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
135. člen
|
Župan
lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
|
136. člen
|
Župan
lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in
zakoni. |
137. člen
|
Delovna
telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
X. MEDOBČINSKO SODELOVANJE IN
POVEZOVANJE
138. člen
|
Dve ali
več občin lahko zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih
upravnih nalog širšega pomena, pomembnih za občino, ter zaradi izvajanja
razvojnih in investicijskih programov z aktom o ustanovitvi, ki ga
sprejmejo občinski sveti teh občin, ustanovi enonamenske ali večnamenske
interesne zveze. |
Dve ali
več občin lahko zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne
samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja svojih interesov z
aktom o ustanovitvi ustanovijo združenje. |
Občina
lahko sodeluje z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
139. člen
|
Z dnem
uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Grosuplje, ki je
bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 1/10. |
140. člen
|
Ta
statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
007-1/2017 |
Grosuplje, dne 18. oktobra 2017 |
|
Župan |
Občine Grosuplje |
dr. Peter Verlič
l.r. |
|