|
Na podlagi določil
zakona o lokalni samoupravi (Uradni
list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98), 19.
člena statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95 in
72/99) je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 12. redni seji dne
6. 3. 2000 sprejel |
|
|
P O S L O V N I K |
|
|
Občinskega sveta
občine Slovenska Bistrica |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega
sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
članov občinskega sveta. |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za
delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih
teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o
ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Za člana občinskega sveta se na podlagi tega poslovnika
uporablja naziv občinska svetnica in občinski svetnik (v nadaljevanju:
svetnik). |
|
|
Za tajnika občine/direktorja občinske uprave se na podlagi
tega poslovnika uporablja naziv tajnik občine. |
|
|
4. člen |
|
|
Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem
jeziku. |
|
|
5. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo
razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, kateri so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim
aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve
javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet dela na rednih in izrednih sejah. |
|
|
Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
|
|
7. člen |
|
|
Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa
predsednik delovnega telesa. |
|
|
8. člen |
|
|
Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom
občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa
“OBČINSKI SVET”. |
|
|
Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih
in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. |
|
|
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna
telesa sveta. |
|
|
Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo strokovni
delavec v uradu župana |
|
|
II. KONSTITUIRANJE
SVETA |
|
|
9. člen |
|
|
Svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih
več kot polovica mandatov svetnikov. |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji župan
najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov, vendar ne kasneje kot poteče
njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče
predsednik volilne komisije. |
|
|
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce
kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. |
|
|
10. člen |
|
|
Prvo sejo sveta vodi dotedanji župan do predaje mandata
novoizvoljenemu županu. |
|
|
Na prvi seji svet izmed navzočih svetnikov najprej imenuje
petčlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga župan, lahko pa
tudi vsak svetnik. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni
izglasovan pa o predlogih svetnikov. Izvoljeni so kandidati, ki dobijo
najvišje število glasov. |
|
|
Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o
izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni
za svetnike, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah
kandidatov za svetnike ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga
potrditev mandatov za svetnike. |
|
|
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in
potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov
kandidatur. |
|
|
Mandatni komisiji preneha mandat z imenovanjem komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
11. člen |
|
|
Mandate svetnikov potrdi svet na predlog mandatne komisije
potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini
in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
|
|
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o
vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. |
|
|
Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o
potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem
mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature
oziroma kandidatne liste. |
|
|
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o
morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
|
|
12. člen |
|
|
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana,
nastopijo mandat novoizvoljeni svetniki in novi župan, mandat dotedanjim
svetnikom in županu pa preneha. |
|
|
S prenehanjem mandata svetnikom preneha članstvo v stalnih
in občasnih delovnih telesih sveta. |
|
|
S konstituiranjem novega sveta preneha mandat članov
nadzornega odbora. |
|
|
13. člen |
|
|
Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svetnikov
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno
delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati
članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih
zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina, ter pripraviti poročilo. |
|
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI SVETNIKOV |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
14. člen |
|
|
Pravice in dolžnosti svetnikov so določene z zakonom,
statutom občine in tem poslovnikom. |
|
|
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in
sodelovati pri delu sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so.
Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo
pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
|
|
Svetnik ima pravico: |
|
|
– predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen
proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, ter obravnavo
vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
|
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih
aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje)
teh predlogov; |
|
|
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej sveta; |
|
|
– predlagati kandidate za člane občinskih organov,
delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in
skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma
v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
|
|
Svetnik ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so
kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z
zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
|
|
Svetnik ima pravico do povračila stroškov v zvezi z
opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom
občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije
občinskega funkcionarja. |
|
|
15. člen |
|
|
Svetnik ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja,
izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
|
|
Svetnik nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso
povezana s pravicami in dolžnostmi svetnika, odškodninsko in kazensko
odgovoren. |
|
|
16. člen |
|
|
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo svetniki, izvoljeni z
istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice,
ki gredo posameznemu svetniku. |
|
|
2. Vprašanja in pobude
svetnikov |
|
|
17. člen |
|
|
Svetnik ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih
organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v
zvezi z delom v svetu in njegovih delovnih telesih. |
|
|
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni
odgovoriti na vprašanja svetnikov in jim posredovati zahtevana
pojasnila. Če svetnik to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma
posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
|
|
Svetnik ima pravico županu ali tajniku občine postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
|
18. člen |
|
|
Svetnik zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki
ali ustno. |
|
|
Prva tri vprašanja ali pobude imajo svetniki iz
opozicijskih vrst. |
|
|
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna
točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov. |
|
|
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene
tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan
ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma svetnik na to opozori
in svetnika pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
|
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3
minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
|
|
Pisno postavljeno vprašanje se posreduje tistemu, na
katerega je naslovljeno. |
|
|
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji
obvezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine
zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
|
|
Na ustno postavljena vprašanja se odgovarja ustno na seji,
na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Na pisno postavljeno vprašanje
se odgovarja pisno. |
|
|
Če zahteva odgovor na ustno postavljeno vprašanje
podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali
tajnik občine oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji. Če
svetnik ni zadovoljen z ustnim odgovorom podanim na seji, lahko postavi
vprašanje v pisni obliki. |
|
|
Župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik lahko na
posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti
tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni
odgovor mora biti posredovan vsem svetnikom s sklicem, najkasneje pa na
prvi naslednji redni seji. |
|
|
19. člen |
|
|
Če svetnik ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje
oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni
zadovoljen, ali če meni, da je pobuda posebej pomembna, lahko predlaga
svetu, da se o zadevi razpravlja, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
|
|
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan
uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
|
3. Odgovornost in
ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
|
|
20. člen |
|
|
Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih
teles, katerih član je. |
|
|
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa,
katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti urad župana
oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če
zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti urada župana
oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje,
mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
|
|
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne
udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik
delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev. |
|
|
Če svetnik brez opravičila trikrat ne pride na sejo sveta,
mora župan na to opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi politično
stranko oziroma predlagatelja njegove kandidature, katere član je. |
|
|
Ob koncu koledarskega leta komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja poda poročilo o prisotnosti svetnikov na sejah
sveta preteklega koledarskega leta. |
|
|
O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih
se lahko razpravlja tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje
sveta. |
|
|
IV. DELOVNO PODROČJE
SVETA |
|
|
21. člen |
|
|
Svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru
pravic in dolžnosti občine. |
|
|
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa
na podlagi ustave in zakona statut občine. |
|
|
Na predlog župana sprejme občinski svet program dela za
tekoče leto. |
|
|
V. SEJE SVETA |
|
|
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
22. člen |
|
|
Svet dela in odloča na sejah. |
|
|
Seje sveta sklicuje župan. |
|
|
Župan sklicuje seje sveta po potrebi, po sklepu sveta in
na predlog najmanj četrtine svetnikov, mora pa jih sklicati najmanj
štirikrat letno. |
|
|
23. člen |
|
|
Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se
pošlje svetnikom najkasneje 10 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj
z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev
na dnevni red. |
|
|
Vabilo na sejo sveta se pošlje županu, predsedniku
nadzornega odbora občine, tajniku občine ter vodjem oddelkov v občinski
upravi. |
|
|
Vabilo se pošlje v vednost tudi krajevnim skupnostim in
političnim strankam. |
|
|
24. člen |
|
|
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje
o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Izredno sejo
sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta ali na
zahtevo ene četrtine članov sveta ali na lastno pobudo. |
|
|
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo
biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti
priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča. Če seja sveta ni
sklicana v roku sedem dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga
oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko
skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem
primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. |
|
|
Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno
svetnikom najkasneje tri dni pred sejo. |
|
|
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta
skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi
svetniki in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red
seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom
tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane
izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da
ni bilo razlogov, se seja ne opravi. |
|
|
25. člen |
|
|
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke
dnevnega reda, ki jih povabi župan. Župan da soglasje k vabilu tajnika
občine s katerim le-ta nekoga vabi na sejo. |
|
|
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na
dnevni red seje potrebna. |
|
|
26. člen |
|
|
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
|
|
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. |
|
|
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le
točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem
poslovnikom. |
|
|
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so
pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
|
|
Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo
zadeve, če svetnikom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal
svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil
predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik. |
|
|
27. člen |
|
|
Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta
pooblasti podžupana ali drugega svetnika (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči). |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali
predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa
tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši svetnik. |
|
|
28. člen |
|
|
Seje sveta so javne. |
|
|
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
|
|
Predstavnike sredstev javnega obveščanja se povabi na sejo
z vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. |
|
|
Občan, ki izkaže pravni interes in se želi udeležiti seje,
ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena svetnikom za to sejo. |
|
|
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v
katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo
sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen
od prostora za svetnike. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik
sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej
opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani
iz prostora. |
|
|
Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v
celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako
točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je
lahko poleg župana, predsedujočega in svetnikov navzoč na seji. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
29. člen |
|
|
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed
svetnikov mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
|
|
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Svet je
sklepčen če je na seji prisotnih več kot polovica svetnikov.
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
|
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi
z delom na seji in drugimi vprašanji. |
|
|
30. člen |
|
|
Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu
zapisnika prejšnje seje. |
|
|
Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in
zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti
zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
|
|
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso
bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in
dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
31. člen |
|
|
Svet na začetku seje določi dnevni red. |
|
|
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o
predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o
predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za
skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. |
|
|
Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in
glasovanja umaknejo z dnevnega reda. |
|
|
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo
le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom do seje
izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O
predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
|
|
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za
razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega
reda v celoti. |
|
|
32. člen |
|
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem
(sprejetem) vrstnem redu. |
|
|
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave
posameznih točk dnevnega reda. |
|
|
33. člen |
|
|
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda
župan oziroma predlagatelj ali oseba, ki jo določi župan oziroma
predlagatelj, obrazložitev. Obrazložitev sme trajati največ petnajst
minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet sklene, je
predlagatelj dolžan podati še dopolnilno obrazložitev. |
|
|
Če ni župan predlagatelj, lahko poda župan ali drugi
predsedujoči mnenje k obravnavani zadevi. Obrazložitev županovega mnenja
lahko traja največ po deset minut. |
|
|
Po tem dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se
priglasili k razpravi. Razprava posameznega svetnika praviloma ni
omejena. Svet lahko sklene, da posamezen svetnik iz utemeljenih razlogov
lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot trideset minut. |
|
|
Razpravljavec lahko o posamezni točki dnevnega reda
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega razpravljavca. Replika se mora nanašati na označeno
razpravo, sicer lahko predsedujoči svetniku vzame besedo. Replike smejo
trajati največ tri minute in imajo prednost. |
|
|
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan,
predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave
lahko trajajo le po tri minute. |
|
|
34. člen |
|
|
Razpravljavec sme razpravljati le o vprašanju, ki je na
dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči
pozval. |
|
|
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači
čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne
drži dnevnega reda oziroma nadaljuje razpravo, mu predsedujoči lahko
vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O
ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
|
35. člen |
|
|
Svetniku, ki ima proceduralni predlog oziroma, ki želi
govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči prednost. |
|
|
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede proceduralne
zahteve, kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen
s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave. |
|
|
36. člen |
|
|
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi,
sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi
razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se
razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi
teh predlogov. |
|
|
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je
to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V
primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni
več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih
primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker
seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje,
predsedujoči sejo konča. |
|
|
37. člen |
|
|
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave
ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na
isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če mu časovno ni uspelo
obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
|
|
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na
seji |
|
|
38. člen |
|
|
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme
nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
|
|
Predsedujoči skrbi, da razpravljavca nihče ne moti med
nastopom. Razpravljavcu lahko seže v besedo le predsedujoči. |
|
|
39. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči
naslednje ukrepe: |
|
|
– opomin, |
|
|
– odvzem besede, |
|
|
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
|
40. člen |
|
|
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni
dobil besede, če sega razpravljavcu v besedo ali če na kak drug način
krši red na seji. |
|
|
Odvzem besede se lahko izreče razpravljavcu, če s svojo
razpravo na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej
seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
|
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče
svetniku oziroma razpravljavcu, če kljub opominu ali odvzemu besede krši
red na seji, tako da onemogoča delo sveta. |
|
|
Svetnik oziroma razpravljavec, ki mu je izrečen ukrep
odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v
katerem je seja. |
|
|
41. člen |
|
|
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz
poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji
oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se
odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
42. člen |
|
|
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na
seji sveta, jo prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
43. člen |
|
|
Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh
svetnikov. |
|
|
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim
glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma
prekinitvi. |
|
|
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost občinskih
svetnikov v sejni sobi (dvorani). |
|
|
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska
večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve
tretjini vseh svetnikov. |
|
|
44. člen |
|
|
Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih
svetnikov, razen če zakon ali statut določa drugačno večino. Predlagana
odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih svetnikov izrekla “ZA”
njen sprejem. |
|
|
45. člen |
|
|
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene
pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno
glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh svetnikov. |
|
|
46. člen |
|
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o
katerem se odloča. |
|
|
Svetnik ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta
poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega
glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
|
|
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in
objavi izid glasovanja. |
|
|
47. člen |
|
|
Svetniki glasujejo tako, da se opredelijo “ZA” ali “PROTI”
sprejemu predlagane odločitve. |
|
|
48. člen |
|
|
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, s poimenskim
izjavljanjem, raznobarvnimi kartoni ali z glasovalno napravo. |
|
|
Poimensko glasujejo svetniki, če svet tako odloči na
predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh svetnikov. |
|
|
Svetnike se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem
redu prve črke njihovih priimkov. Svetnik glasuje tako, da glasno izjavi
“ZA”, “PROTI” ali “NE GLASUJEM”. |
|
|
49. člen |
|
|
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
|
|
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska
komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog
predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim
glasovanjem opravljajo strokovni delavci občinske uprave. |
|
|
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je
svetnikov. |
|
|
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja
svet. |
|
|
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas
glasovanja. |
|
|
Komisija vroči glasovnice svetnikom in sproti označi,
kateri svetnik je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je
določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
|
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in
praviloma opredelitev “ZA” in “PROTI”. “ZA” je na dnu glasovnice za
besedilom predloga na desni strani, “PROTI” pa na levi. Glasuje se tako,
da se obkroži besedo “ZA” ali besedo “PROTI”. |
|
|
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
|
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena
in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk
njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko
pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in
največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z
navodilom na glasovnici treba imenovati. |
|
|
Ko svetnik glasovnico izpolni jo odda v glasovalno
skrinjico. |
|
|
50. člen |
|
|
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid
glasovanja. |
|
|
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
|
|
– število razdeljenih glasovnic, |
|
|
– število oddanih glasovnic, |
|
|
– število neveljavnih glasovnic, |
|
|
– število veljavnih glasovnic, |
|
|
– število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, pri
glasovanju o kandidatih pa število glasov, ki jih je dobil posamezni
kandidat, |
|
|
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino
ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri
kandidat je imenovan. |
|
|
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki
ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. |
|
|
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid
glasovanja na seji sveta. |
|
|
51. člen |
|
|
Če svetnik utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali
ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na
predlog svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja,
ali na predlog predsedujočega. |
|
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
|
52. člen |
|
|
O vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
|
|
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa
podatke o udeležbi na seji, o razpravljavcih, o predlogih, o izidih
glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti.
Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo
predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
|
Za zapisnik seje sveta skrbi strokovni delavec v uradu
župana. Župan lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti tudi
drugega delavca občinske uprave. |
|
|
Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo
zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej sveta. Vsak
svetnik ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb
odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
|
|
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo
vodil in strokovni delavec oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave,
ki je vodil zapisnik. |
|
|
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je
bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno
sejo sveta in ne objavlja. Svetnike z njim pred potrjevanjem zapisnika
seznani predsedujoči. |
|
|
53. člen |
|
|
Potek seje sveta se snema na magnetofonski trak, ki se
hrani še eno leto po koncu mandata svetnikov, ki so sestavljali svet,
katerega seja je bila snemana. |
|
|
Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim
gradivom s seje. |
|
|
Svetnik ima pravico poslušati magnetogram, drug udeleženec
seja pa, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega. Poslušanje se
opravi v prostorih občinske uprave. |
|
|
Svetnik lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno
prepiše. |
|
|
54. člen |
|
|
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi
svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
|
|
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta,
zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles se hrani
v arhivu občinske uprave. |
|
|
O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva
izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo
pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. |
|
|
55. člen |
|
|
Svetnik ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se
hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to
potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi župan na
podlagi pisne zahteve svetnika. Original zahteve, odredba oziroma sklep
o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
|
|
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o
vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta. |
|
|
6. Strokovna in
administrativno-tehnična opravila za svet |
|
|
56. člen |
|
|
Strokovno in administrativno delo za svet in za delovna
telesa sveta zagotavlja tajnik občine z zaposlenimi v občinski upravi. |
|
|
Tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki pomaga
pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za
nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno
mesto. |
|
|
Za zapisnik sveta in delovnih teles sveta skrbi strokovni
delavec v uradu župana oziroma drugi pooblaščeni delavec občinske
uprave. |
|
|
7. Delovna telesa
sveta |
|
|
57. člen |
|
|
Svet ustanovi komisije in odbore kot svoja stalna in
občasna delovna telesa. |
|
|
Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega
področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo
zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu svoja mnenja in predloge. |
|
|
Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
|
|
58. člen |
|
|
Stalna delovna telesa sveta ustanovljena s statutom so: |
|
|
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
|
|
– statutarno-pravna komisija, |
|
|
– komisija za pritožbe in ugovore občanov, |
|
|
– komisija za priznanja in odlikovanja. |
|
|
59. člen |
|
|
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
imenuje svet izmed svetnikov na prvi seji po volitvah takoj, ko se
konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima
pet članov in opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– svetu predlaga kandidate za delovna telesa sveta in
druge organe, ki jih imenuje svet, |
|
|
– svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta, |
|
|
– pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami
ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih
funkcionarjev, |
|
|
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet. |
|
|
60. člen |
|
|
Statutarno-pravna komisija ima pet članov in opravlja
zlasti naslednje naloge: |
|
|
– obravnava predlog statuta občine in poslovnika
občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in
drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki predpisov, |
|
|
– oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti
obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter
glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine, |
|
|
– lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve
statuta občine in poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih
aktov občine. |
|
|
Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva
predsedujoči sveta, statutarno-pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
|
|
61. člen |
|
|
Komisija za pritožbe in ugovore občanov šteje pet članov
in opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– obravnava posamične vloge občanov, v katerih opozarjajo
na določene probleme pri izvajanju odlokov in drugih splošnih aktov
občine, |
|
|
– obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamične zadeve,
jih po potrebi preverja pri ustreznih organih ter ustrezne organe
opozarja, da se take zadeve rešijo po ustreznih predpisih, |
|
|
– obvešča svet in župana o pojavih, ki nastanejo pri
uporabi odlokov in jim predlaga ustrezne ukrepe. |
|
|
62. člen |
|
|
Komisija za priznanja in odlikovanja šteje pet članov in
opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– razpisuje kriterije za podelitev občinskih priznanj v
skladu s pravilnikom za podelitev občinskih nagrad in priznanj, |
|
|
– sprejema in razpravlja o prispelih predlogih, preverja
resničnost navedb v predlogih in se po potrebi posvetuje s
predlagatelji, |
|
|
– oblikuje predloge za potrjevanje na svetu. |
|
|
63. člen |
|
|
Poleg stalnih delovnih teles, določenih s statutom občine,
ustanavlja svet delovna telesa tudi s sklepi, s katerimi določi tudi
njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje. |
|
|
64. člen |
|
|
Člane delovnih teles imenuje svet na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svetnikov in največ
polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ali zakon ne
določata drugače. |
|
|
Predsednika delovnega telesa imenuje svet izmed svetnikov. |
|
|
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. |
|
|
Članstvo v delovnem telesu sveta ni združljivo s članstvom
v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
65. člen |
|
|
Svet lahko razreši predsednika, posameznega člana komisije
ali odbora sveta ter komisijo ali odbor v celoti na predlog najmanj
četrtine svetnikov. Predlog novih kandidatov za člane komisij ali
odborov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
do prve naslednje seje sveta. |
|
|
66. člen |
|
|
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V
aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava
in naloge. |
|
|
67. člen |
|
|
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo,
organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in
zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v svetu. |
|
|
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih
zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na
zahtevo župana. |
|
|
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom
delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v
izjemnih in utemeljenih primerih, ko se lahko predloži na sami seji. |
|
|
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno
sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov
in je med navzočimi večina svetnikov. Delovno telo sprejema svoje
odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih
članov. |
|
|
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
|
|
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila
tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. |
|
|
68. člen |
|
|
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni
delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih
odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki
organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je
neposredno povezano z obravnavano problematiko. |
|
|
VI. AKTI SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
69. člen |
|
|
Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in
statutom naslednje akte: |
|
|
– poslovnik občinskega sveta, |
|
|
– proračun občine in zaključni račun, |
|
|
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene
akte, |
|
|
– odloke, |
|
|
– odredbe, |
|
|
– pravilnike, |
|
|
– navodila, |
|
|
– sklepe. |
|
|
Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila,
obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje
mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
|
|
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in
statutom občine. |
|
|
70. člen |
|
|
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v
zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan. |
|
|
Komisije in odbori sveta ter vsak svetnik lahko predlagajo
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog
župana. |
|
|
Najmanj deset odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od
sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
|
71. člen |
|
|
Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
|
|
Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v arhivu
občinske uprave. |
|
|
2. Postopek za sprejem
odloka |
|
|
72. člen |
|
|
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod,
besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja,
cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo
imelo sprejetje odloka. |
|
|
Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali svetnik,
pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma svetniku, ki je
pooblaščen za vodenje sej sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
73. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval
v obravnavah predloga odloka na sejah sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na
sejah sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
|
74. člen |
|
|
Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
|
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih,
ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih
rešitvah predloga odloka. |
|
|
Če svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
|
|
Odlok je sprejet v prvi obravnavi, če je zanj glasovala
večina navzočih svetnikov. |
|
|
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni
predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob
prvi obravnavi predloga odloka. |
|
|
75. člen |
|
|
V drugi obravnavi razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem
členu predloga odloka. Ko svet konča razpravo o posameznem členu
predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. |
|
|
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po
končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči svet. |
|
|
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih
vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo
enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog
predlagatelja sprejme sklep, da se na isti seji opravi še druga
obravnava predloga odloka. |
|
|
76. člen |
|
|
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove
spremembe in dopolnitve svetniki in predlagatelj z dopolnili. |
|
|
Župan lahko predlaga dopolnila (amandmaje) tudi, kadar ni
sam predlagatelj odloka. |
|
|
Dopolnilo mora biti predloženo svetnikom v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagano dopolnilo,
ali na sami seji, na kateri lahko predlaga dopolnilo najmanj ena
četrtina vseh svetnikov in predlagatelj odloka. |
|
|
Predlagatelj dopolnila ima pravico na seji do konca
obravnave dopolnilo obrazložiti, spremeniti, dopolniti oziroma ga
umakniti. |
|
|
77. člen |
|
|
Dopolnilo, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če
zanje na seji sveta glasuje večina navzočih svetnikov. |
|
|
O vsakem dopolnilu se glasuje posebej. |
|
|
78. člen |
|
|
Statut občine in poslovnik občinskega sveta se sprejemata
po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. |
|
|
O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa
drugače, odloča svet na eni obravnavi. |
|
|
79. člen |
|
|
Svet mora do prenehanja mandata svetnikov praviloma
zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
|
|
V primeru, da postopki niso zaključeni, svet v novi
sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem
občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel
obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. |
|
|
3. Hitri postopek za
sprejem odlokov |
|
|
80. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne
nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku
sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
|
|
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava
predloga odloka na isti seji. |
|
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati dopolnila
(amandmaje) na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
|
Dopolnilo lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj
odloka. |
|
|
O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri
določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj
odloka. |
|
|
Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem
postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo
predloga odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za
posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
|
4. Skrajšani postopek
za sprejem odlokov |
|
|
81. člen |
|
|
Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da
bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se
sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: |
|
|
– za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, |
|
|
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih
posameznih določb v skladu z zakonom, |
|
|
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom,
drugimi predpisi Državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega
sveta, |
|
|
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami
ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov. |
|
|
V skrajšanem postopku se dopolnila vlagajo samo k členom
sprememb in dopolnitev odloka. Dopolnila se lahko vlagajo na sami seji
vse do konca obravnave odloka. |
|
|
Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti
sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih svetnikov. |
|
|
Po končani prvi obravnavi lahko vsak svetnik predlaga, da
svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se
druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po
vložitvi predloga. |
|
|
82. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in začnejo
veljati osmi dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere
tako določi svet. |
|
|
83. člen |
|
|
Proračun občine se sprejema po enakem postopku, kot to
velja za ostale druge odloke. |
|
|
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki
za posamezne namene financiranja javne porabe občini. Iz proračuna
morajo biti razvidni primerjalni kazalci. |
|
|
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se
začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun,
praviloma do decembra tekočega leta. |
|
|
84. člen |
|
|
Če proračun občine ni sprejet, določi svet rok, v katerem
mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna
občine svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri sprejem odloka. |
|
|
85. člen |
|
|
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
|
Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku.
Predlagatelj dopolnila k rebalansu proračuna občine, ki mora biti
predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati
pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki. |
|
|
5. Postopek za sprejem
obvezne razlage |
|
|
86. člen |
|
|
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo
za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. |
|
|
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev
določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
|
|
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava
statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih
teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če
komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne
razlage in ga predloži svetu v postopek. |
|
|
Svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem
poslovnikom občine določen za sprejem odloka po rednem postopku. |
|
|
6. Postopek za sprejem
prečiščenega besedila |
|
|
87. člen |
|
|
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih
vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden,
lahko predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta
v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt. |
|
|
Tak splošni akt sprejema svet po postopku, ki ga ta
poslovnik določa za sprejem odloka. |
|
|
7. Sprejem drugih
aktov sveta |
|
|
88. člen |
|
|
O drugih aktih odloča svet praviloma na isti seji. Na tej
seji se opravi hkrati splošna razprava, razprava in glasovanje po delih
akta ter razprava in glasovanje o aktu v celoti. |
|
|
Svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaznem
postopku. |
|
|
Za spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se
smiselno uporabljajo odločbe, ki veljajo za odločanje o dopolnilih k
predlogu odloka. |
|
|
VII. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
|
89. člen |
|
|
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po
zakonu ali statutu občine imenuje svet, se opravijo po določilih tega
poslovnika. |
|
|
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede
po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
90. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati. |
|
|
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje
tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”. |
|
|
Kandidat je imenovan, če je glasovala večina svetnikov in
je zanj glasovala večina tistih svetnikov, ki so glasovali. |
|
|
91. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče
od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se
opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri
prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke
njihovih priimkov. |
|
|
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena
po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
|
92. člen |
|
|
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri
drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi ta
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
|
1. Imenovanje članov
delovnih teles sveta |
|
|
93. člen |
|
|
Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste
kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
|
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se
na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso
imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se
opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. |
|
|
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do
imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na
naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega
telesa. |
|
|
2. Imenovanje
podžupana – podžupanov |
|
|
94. člen |
|
|
Na predlog župana imenuje svet enega ali več podžupanov
izmed svetnikov. |
|
|
O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi
javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o
imenovanju. |
|
|
Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov
navzočih svetnikov. |
|
|
3. Postopek za
razrešitev |
|
|
95. člen |
|
|
Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih
imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje. |
|
|
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev,
določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje
kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo
razrešitev. |
|
|
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za
imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. |
|
|
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je
določeno za njihovo imenovanje. |
|
|
4. Odstop svetnikov,
članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
|
|
96. člen |
|
|
Svetniki in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti.
Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in
statutom občine predčasno preneha mandat. |
|
|
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki
komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati
svetu novega kandidata. |
|
|
VIII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN SVETOM |
|
|
97. člen |
|
|
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi
njegove seje. |
|
|
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo
programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje
in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga
župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca
izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so
sodelovali pri pripravi odlokov ali drugih aktov. |
|
|
98. člen |
|
|
Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni
seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
|
|
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej
obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za
neizvršitev sklepa. |
|
|
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu
predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
|
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov
sveta. |
|
|
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet
sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v
skladu z zakonom in statutom občine. |
|
|
IX. JAVNOST DELA |
|
|
99. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in
sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov
občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
Župan obvešča občane in sredstva javnega obveščanja o delu
sveta, delovnih teles sveta, župana in o delu občinske uprave. |
|
|
Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za
javnost. |
|
|
Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi
sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta
in drugih organov občine. |
|
|
100. člen |
|
|
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s
predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na
sejah sveta. |
|
|
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in
dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o
delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in
delovnih teles, ki so zaupne narave. |
|
|
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski
in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
X. DELO SVETA V
IZREDNEM STANJU |
|
|
101. člen |
|
|
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je
delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina
delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja
sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za
obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče
tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma
jih potrdi svet, ko se sestane. |
|
|
XI. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
102. člen |
|
|
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. |
|
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z
dvetretjinsko večino glasov navzočih svetnikov. |
|
|
103. člen |
|
|
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika,
razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne
more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži
statutarno-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe. |
|
|
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna
komisija. |
|
|
Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga
je dala statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
|
|
XII. KONČNI DOLOČBI |
|
|
104. člen |
|
|
S sprejemom tega poslovnika preneha veljati poslovnik
občinskega sveta (Uradni list RS, št. 52/95). |
|
|
105. člen |
|
|
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 10/032-01/12-5/2000 |
|
|
Slovenska Bistrica, dne 6. marca 2000. |
|
|
Župan
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l. r. |
|
|
|