Na podlagi
prvega odstavka 36. člena
Zakona
o lokalni samoupravi /ZLS/
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF)
ter 16. in 117. člena
Statuta Občine Ajdovščina
(Uradni list RS, št. 44/12) je Občinski svet Občine Ajdovščina na 6.
redni seji dne 21. 4. 2015 sprejel |
|
P O S L O
V N I K
Občinskega sveta Občine Ajdovščina |
|
1. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(vsebina poslovnika) |
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
|
2. člen |
(uporaba izrazov) |
V tem poslovniku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
3. člen |
(smiselna uporaba določil poslovnika) |
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje
delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se
lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
4. člen |
(javnost dela) |
(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(2) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so
varovani z zakonom, drugim predpisom ali aktom občine oziroma druge
javne ali zasebno pravne osebe, oziroma so tajni (v nadaljevanju: zaupni
podatki). |
(3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
5. člen |
(seje sveta) |
(1) Svet dela na rednih, izrednih, korespondenčnih in slavnostnih sejah.
|
(2) Redne seje se skličejo praviloma enkrat na mesec, na vnaprej določen
dan v tednu. Redna seja se praviloma ne skliče v mesecu avgustu.
|
(3) Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na
rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
(4) Korespondenčne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v
primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic redne ali izredne seje.
|
(5) Slavnostne seje se sklicujejo ob prazniku občine in drugih svečanih
priložnostih. |
|
6. člen |
(predstavljanje sveta) |
Svet predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega
telesa. |
|
7. člen |
(uporaba žiga) |
(1) Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine.
|
(2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o
drugih odločitvah ter na dopisih. |
(3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa
sveta. |
(4) Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske
uprave. |
|
2. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
8. člen |
(konstituiranje sveta) |
(1) Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih
več kot polovica mandatov članov sveta. |
(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan najkasneje 20 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga
volitev župana. Prvo sejo vodi do potrditve mandata župana in članov
sveta najstarejši član sveta oziroma član, ki ga na predlog
najstarejšega člana določi občinski svet. |
(3) Vabilu za sejo sveta se priloži kopijo statuta občine in poslovnika
občinskega sveta. Na sejo sveta se povabi občinsko volilno komisijo v
celoti. |
(4) Vabilo za sejo sveta vsebuje tudi navodilo, da se novoizvoljeni
člani sveta in novoizvoljeni župan pred pričetkom seje izkažejo s
potrdilom občinske volilne komisije o izvolitvi in osebnim dokumentom. |
|
9. člen |
(obvezni dnevni red konstitutivne seje sveta) |
(1) Obvezni dnevni red prve (konstitutivne) seje sveta je: |
– ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
– seznanitev s poročilom občinske volilne komisije o izidu volitev v
svet in volitev župana, |
– imenovanje mandatne komisije za pregled potrdil o izvolitvi za člane
sveta in za župana, za pregled vsebine in upravičenosti prispelih
pritožb ter za pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in
ugotovitve izvolitve župana, |
– poročilo mandatne komisije v zvezi z mandati članov sveta in potrditev
mandatov članov sveta, |
– poročilo mandatne komisije v zvezi z mandatom župana in ugotovitev
izvolitve župana, |
– slovesna prisega in pozdravni nagovor župana, |
– imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
(2) O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.
|
(3) Slovesna prisega župana iz prvega odstavka tega člena se glasi:
»Izjavljam, da bom svojo funkcijo opravljal po ustavi in zakonih, vestno
in odgovorno, v dobrobit občine in občanov Občine Ajdovščina.«. |
|
10. člen |
(imenovanje in delo mandatne komisije) |
(1) Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje
5-člansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb, pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana.
Člane mandatne komisije imenuje svet izmed svojih članov, tako da javno
glasuje o vseh predloženih in veljavnih listah kandidatov. Na listo mora
biti uvrščenih 5 kandidatov, pri čemer mora biti navedeno, kdo je
predlagan za predsednika in kdo za člana. Posamezno listo lahko
predlagajo najmanj 3 člani sveta. |
(2) Komisija je imenovana, ko ena od predlaganih list kandidatov prejme
večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta. |
(3) Mandatna komisija na podlagi poročila občinske volilne komisije o
izidu volitev v svet, potrdil o izvolitvi članov sveta in morebitnih
pritožb kandidatov ali predstavnikov list kandidatov za člane sveta poda
svetu poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb. V poročilu predlaga svetu odločitev o
morebitnih pritožbah in odločitev o potrditvi mandatov članov sveta.
|
(4) Mandatna komisija na podlagi poročila občinske volilne komisije o
izidu volitev župana, potrdila o izvolitvi župana in morebitnih pritožb
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana poda svetu poročilo o
pregledu potrdila o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih
pritožb. V poročilu predlaga svetu odločitev o morebitnih pritožbah in
odločitev o ugotovitvi izvolitve župana. |
|
11. člen |
(potrditev mandatov članov sveta, odločitev o pritožbi zoper mandat
župana) |
(1) Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem,
ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma list kandidatov. |
(2) Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov članov sveta, ki niso
sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloči posebej. |
(3) Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi
svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu
odločil tudi o pritožbi kandidata ali liste kandidatov. |
(4) Svet na podlagi poročila občinske volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana ter na podlagi poročila mandatne komisije posebej
odloči o morebitnih pritožbah kandidatov ali predstavnikov kandidatur za
župana. |
(5) Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za
člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, pri
odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj
pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
12. člen |
(mandatna doba članov sveta) |
(1) Mandatna doba članov sveta se začne s potekom mandatne dobe
prejšnjih članov sveta, traja pa do prve seje novoizvoljenega sveta.
|
(2) S potekom mandatne dobe članom sveta preneha članstvo v stalnih in
občasnih delovnih telesih sveta. |
|
13. člen |
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
Ko je svet konstituiran, imenuje izmed svojih članov komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kot svoje stalno delovno
telo. Če komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se imenuje
najkasneje na naslednji seji. |
|
3. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
14. člen |
(pravice in dolžnosti članov sveta) |
(1) Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom
občine in tem poslovnikom. |
(2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in
njegovih delovnih teles, katerih člani so. Na predlog župana lahko svet
za svoje seje določi stalni sedežni red svojih članov. Člani sveta se
lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles, razen če ni s tem
poslovnikom določeno drugače. Če se član sveta udeleži seje delovnega
telesa, v katerem ni član, lahko na njej razpravlja le po sklepu
delovnega telesa, nima pa pravice glasovati. |
(3) Člani sveta imajo: |
– pravico predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen
proračuna občine, zaključnega računa proračuna občine in drugih aktov,
za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na
predlog župana, |
– pravico predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove
pristojnosti, |
– pravico glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in
odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov,
|
– pravico sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih
redov njegovih sej, |
– pravico ustanavljati svetniške skupine, |
– pravico predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih
teles sveta, organov javnih zavodov, javnih podjetij, javnih agencij,
javnih skladov ter drugih pravnih oseb, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina, oziroma v katerih ima občina svoje
predstavnike, |
– pravico dostopa do sejnega gradiva za seje sveta in do zvočnega
posnetka sej sveta v skladu z zakonom ali drugim predpisom, ki ureja to
področje, |
– druge pravice, določene s tem poslovnikom. |
(4) Člani sveta imajo dolžnost varovati zaupne podatke, za katere izvejo
pri svojem delu in ohraniti njihovo tajnost. |
(5) Člani sveta imajo dolžnost krepiti delovanje pravne države, krepiti
integriteto in transparentnost, delovati po najvišjih etičnih in
moralnih standardih, ter dolžnost izogibati se in preprečevati korupcijo
ter nasprotja interesov. |
(6) Člani sveta imajo pravico do povračil, nadomestil in drugih
prejemkov v skladu s predpisi. |
|
15. člen |
(svetniške skupine) |
(1) Svetniška skupina je skupina najmanj 3 članov sveta, izvoljenih z
ene, dveh ali več istoimenskih list kandidatov. Svetniško skupino
predstavlja njen vodja, ki ga imenujejo člani svetniške skupine. Namesto
vodje lahko svetniško skupino predstavlja namestnik, ki ga imenuje
vodja. |
(2) Člani sveta, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, imajo pravico
ustanoviti le eno svetniško skupino, razen v primeru iz tretjega,
četrtega in petega odstavka tega člena. Član sveta je lahko član le ene
svetniške skupine. |
(3) Če je število članov sveta, ki so bili izvoljeni z istoimenske
liste, manjše od 3, takšni člani sveta lahko pristopijo k različnim
svetniškim skupinam, oziroma ustanovijo svetniško skupino. |
(4) Člani sveta, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, katerih
predlagatelji so bile politične stranke, lahko ustanovijo novo svetniško
skupino, če se politična stranka razdeli na dve ali več novih političnih
strank, če se iz dela članstva te stranke ustanovi nova politična
stranka, ali če razpade koalicija političnih strank, ki so vložile
skupno istoimensko listo. |
(5) Člani sveta, ki jim je prenehalo članstvo v politični stranki, so iz
svetniške skupine izstopili ali so bili iz nje izključeni, imajo pravico
pristopiti k že ustanovljeni svetniški skupini, ali pa ustanoviti
svetniško skupino nepovezanih članov sveta oziroma k takšni skupini
pristopiti, če je že ustanovljena. Tekom istega mandata se lahko
ustanovi le ena skupina nepovezanih članov sveta. |
(6) Člani sveta ustanovijo svetniške skupine praviloma v roku 10 dni po
konstitutivni seji sveta, lahko pa tudi kadarkoli med mandatom.
|
(7) Vodja svetniške skupine obvesti župana o ustanovitvi svetniške
skupine ter o imenu vodje in članov, ter mu predloži seznam članov z
njihovimi podpisanimi pristopnimi izjavami. Člani sveta, ki k svetniški
skupini niso pristopili ob njeni ustanovitvi, lahko k njej kadarkoli
pristopijo. |
(8) Vodja svetniške skupine obvesti župana o morebitnih spremembah
sestave svetniške skupine v 5 dneh po nastali spremembi in mu predloži
podpisane pristopne ali izstopne izjave članov. |
(9) Župan obvesti člane sveta o sestavi svetniških skupin in o
spremembah v njihovi sestavi na prvi naslednji seji sveta po prejemu
obvestila iz šestega in sedmega odstavka tega člena. |
(10) Če župan ugotovi, da svetniška skupina ne izpolnjuje pogojev za
njen obstoj po tem poslovniku, o tem obvesti njenega vodjo. Dokler ne
zagotovi izpolnjevanja pogojev, se za takšno svetniško skupino šteje,
kot da ni ustanovljena. |
(11) Svetniška skupina lahko oblikuje stališča glede posameznih
vprašanj, ki se obravnavajo na seji sveta, daje županu in občinski
upravi vprašanja ter pobude in opravlja druge naloge, določene s tem
poslovnikom in drugimi občinskimi predpisi. |
(12) Zaradi preveritve stopnje podpore gradivom, ki se pripravljajo za
obravnavo in sprejem na sejah sveta, lahko župan skliče vodje svetniških
skupin, oziroma člane sveta. |
|
16. člen |
(vpogled v gradivo) |
(1) Član sveta ima pravico vpogleda v zbirko dokumentarnega gradiva, ki
ga hrani občinska uprava, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove
funkcije. O vpogledu odloči direktor občinske uprave v skladu z zakonom
ali drugim predpisom, ki ureja to področje. |
(2) V primeru dokumentarnega gradiva, ki je zaupne narave, oziroma
vsebuje zaupne podatke, odloči o vpogledu župan, v skladu z zakonom in
aktom sveta. |
|
17. člen |
(pravica do informiranosti) |
(1) Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov
in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v
svetu in njegovih delovnih telesih. |
(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na
vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član
sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati
pojasnila tudi v pisni obliki. |
|
18. člen |
(vprašanja in pobude članov sveta) |
(1) Člani sveta lahko županu in občinski upravi zastavljajo vprašanja s
področja delovanja občine in dajejo pobude za ureditev posameznih zadev
oziroma za sprejem določenih ukrepov iz njene pristojnosti. Vprašanja in
pobude lahko podajo v pisni obliki ali ustno. Na vsaki redni seji sveta
mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude
članov sveta. |
(2) Ustna vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene
tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru
predsedujoči na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma
pobudo ustrezno dopolni. Ustno postavljeno vprašanje oziroma
obrazložitev pobude ne sme trajati več kot 3 minute. |
(3) Pisno vprašanje ali pobudo član sveta predloži županu, ta pa jo
posreduje tistemu, na katerega je naslovljena in z njo seznani člane
sveta. |
(4) Če župan ali občinska uprava na seji sveta ne podata odgovora na
vprašanje oziroma pobudo ali če vlagatelj z ustnim odgovorom ni
zadovoljen, mora biti odgovor na takšno vprašanje podan v pisni obliki
praviloma na prvi naslednji seji sveta. Odgovor na vprašanje ali pobudo
mora biti podan pisno tudi v primeru, če tako zahteva vlagatelj. |
|
19. člen |
(zahteva za dodatna pojasnila) |
(1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma
pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen,
lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči
svet z glasovanjem. |
(2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
20. člen |
(udeležba na sejah sveta in sejah delovnih teles sveta) |
(1) Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in sej delovnih teles
sveta, katerih član je. |
(2) Če ne more priti na sejo sveta ali sejo delovnega telesa, katerega
član je, mora o tem obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa najpozneje do začetka seje. Če ne more obvestiti župana oziroma
predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to
opraviti takoj, ko je to mogoče. |
(3) Članu sveta, ki se ne udeleži seje sveta ali seje delovnega telesa
sveta, oziroma ni prisoten na več kot polovici točk dnevnega reda in več
kot na polovici časa trajanja seje, ne pripadajo prejemki iz šestega
odstavka 14. člena tega poslovnika. |
(4) Če se član sveta ne udeleži več kot 3 sej delovnega telesa sveta v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu
njegovo razrešitev kot člana delovnega telesa. |
(5) Pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda so lahko posamezni člani
sveta ali svetniške skupine odsotni zaradi izražanja protesta v zvezi z
obravnavano točko dnevnega reda. Odsotnost mora napovedati in
obrazložiti posamezen član sveta ali vodja svetniške skupine pred
potrditvijo dnevnega reda ali neposredno pred pričetkom obravnave
posamezne točke dnevnega reda. Takšna odsotnost se šteje za opravičeno
in odsotnim članom sveta za čas odsotnosti pripadajo prejemki iz šestega
odstavka 14. člena tega poslovnika. |
(6) Določila od prvega do petega odstavka tega člena veljajo tudi za
člane delovnih teles sveta, ki niso člani sveta. |
(7) Za vodenje evidence prisotnosti skrbi predsedujoči sveta ali
delovnega telesa sveta. |
|
4. SEJE SVETA |
|
4.1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
21. člen |
(sklic seje) |
(1) Svet dela in odloča na sejah. |
(2) Seje sveta sklicuje župan. Župan mora sklicati sejo sveta, če to
zahteva najmanj četrtina članov sveta, seja pa mora biti v 15 dneh
potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, skupaj s
predlaganim dnevnim redom seje in nujno potrebnim gradivom. |
(3) Če župan seje sveta ne skliče v roku 7 dni po prejemu pisne zahteve,
jo lahko skličejo člani sveta, ki so zahtevo podali. V tem primeru lahko
sejo vodi član sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic seje zahtevali.
Vabilo za sklic seje se pošlje tudi županu. |
(4) Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na
podlagi sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s
statutom občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. |
(5) Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno
sklicana redna seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne
konča prejšnje redne seje. |
|
22. člen |
(programiranje dela sveta) |
(1) Župan določi predlog okvirnega letnega programa dela sveta, skupaj s
predlogom letnega terminskega plana sej sveta, ki ju predlaga svetu v
sprejem najpozneje na drugi redni seji sveta tekočega leta, za katerega
se oba akta sprejemata. Okvirni program dela mora biti usklajen s
programom dela občinske uprave za tekoče leto. |
(2) Delovna telesa sveta oblikujejo in medsebojno usklajujejo svoje
programe dela v skladu s programom dela in terminskim planom sveta. |
|
23. člen |
(redna seja) |
(1) Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje
članom sveta praviloma 10 dni pred dnem, določenim za sejo, vendar
najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. Gradivo za posamezno točko ali del točke se lahko izjemoma pošlje
tudi kasneje, če takšnega gradiva ni bilo mogoče poslati skupaj z
vabilom. |
(2) Vabilo z gradivom se pošlje tudi županu, podžupanoma, predsedniku
nadzornega odbora, direktorju občinske uprave, vodjem notranjih
organizacijskih enot občinske uprave, vodji občinskega inšpektorata in
vodji organa skupne občinske uprave. |
(3) Vabilo z gradivom iz prejšnjih dveh odstavkov se pošlje prejemnikom
v elektronski obliki, v primerih, ko to ni mogoče, pa v fizični obliki
po pošti ali z osebno vročitvijo. |
(4) Vabilo z gradivom se objavi v katalogu informacij javnega značaja
občine na spletni strani občine. O sklicu seje in o objavi vabila z
gradivom se obvesti predsednike svetov krajevnih skupnosti, politične
stranke, zastopane v občinskem svetu ter medije. |
|
24. člen |
(izredna seja) |
(1) Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni rednih zasedanj sveta, ali v času rednih zasedanj,
kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
(2) Izredno sejo lahko župan skliče na svojo pobudo ali na zahtevo
najmanj četrtine članov sveta. |
(3) Če zahteva sklic izredne seje najmanj četrtina članov sveta, morajo
biti v pisni zahtevi za sklic navedeni razlogi za sklic takšne seje.
Zahtevi mora biti priložen dnevni red seje in gradivo o zadevah, o
katerih naj svet odloča. Če župan izredne seje sveta ne skliče v roku 7
dni od predložitve obrazložene pisne zahteve za sklic s priloženim
ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic
zahtevali. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo
člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
(4) Vabilo z gradivom za izredno sejo sveta mora biti poslano članom
sveta najkasneje 5 dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z drugim,
tretjim in četrtim odstavkom 23. člena tega poslovnika. |
(5) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v
skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani
sveta. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na
sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom
dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov
za sklic. Če svet ugotovi, da ni razlogov, se seja ne opravi in se
skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
25. člen |
(korespondenčna seja) |
(1) Ko gre za zadevo, o kateri je mogoče odločati na način, kot je
določen za izvedbo korespondenčne seje, se lahko skliče korespondenčno
sejo. |
(2) Na korespondenčni seji svet odloča o zadevah, v katerih je za
glasovanje mogoče postaviti jasno in nedvoumno vprašanje oziroma predlog
sklepa. Na korespondenčni seji ni mogoče odločati o proračunu občine in
o zaključnem računu proračuna občine, o statutu občine, o poslovniku
sveta ter o odlokih, s katerimi se predpisujejo občinski davki in druge
dajatve. |
(3) Korespondenčna seja se skliče z vabilom s predlogom dnevnega reda,
kateremu je priloženo gradivo in predlagani sklepi, ter obrazložitev
vzroka za izvedbo takšne seje, kar se članom sveta posreduje v skladu s
tretjim odstavkom 23. člena tega poslovnika. Sklic seje mora vsebovati
tudi rok trajanja seje (točen datum in čas trajanja seje, to je, do
katere ure se šteje čas trajanja seje). |
(4) Člani sveta glasujejo tako, da svojo odločitev sporočijo po telefonu
ali po elektronski pošti. |
(5) Korespondenčna seja se ne izvede, če več kot četrtina vseh članov
sveta glasuje proti njeni izvedbi. V takšnem primeru se skliče redna ali
izredna seja sveta. |
(6) Če se korespondenčna seja izvede, je sklepčna, če je bilo vabilo
poslano vsem članom sveta, od katerih je njegov prejem potrdila večina
vseh članov sveta. |
(7) Predlog sklepa je sprejet, če je za sklep glasovala večina
opredeljenih glasov članov sveta, ki so potrdili prejem vabila, oziroma
drugačna predpisana večina članov sveta. |
(8) Poimenski seznam članov sveta, ki glasujejo »ZA« ali »PROTI« izvedbi
korespondenčne seje, pripravi uslužbenec občinske uprave, ki na seznamu
evidentira odločitev posameznega člana sveta. Če se korespondenčna seja
izvede, se na isti seznam evidentira potrditev prejema vabil članov
sveta, oziroma sklepčnost korespondenčne seje, ter odločitev »ZA« ali
»PROTI« posameznega člana sveta o predlogu sklepa. |
(9) Izpolnjeni seznam iz prejšnjega odstavka se najkasneje naslednji
delovni dan po izvedeni korespondenčni seji pošlje z elektronsko
pošiljko članom sveta z opozorilom, naj morebitne pripombe na svoje
glasovanje oziroma posledično na ugotovljeni rezultat glasovanja podajo
v roku 24 ur, kajti v nasprotnem primeru se bo štelo, da nimajo pripomb.
|
(10) O korespondenčni seji se vodi zapisnik, v katerem se navede tudi
vzrok za izvedbo takšne seje. Zapisnik mora poleg sestavin, določenih s
tem poslovnikom, vsebovati še podatke o tem, koliko članov sveta je
glasovalo za predlog in koliko proti predlogu, rezultat glasovanja in
sklep, ki je bil sprejet. Potrditev predloga zapisnika korespondenčne
seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
(11) Za korespondenčno sejo članu sveta ne pripadajo prejemki iz šestega
odstavka 14. člena tega poslovnika. |
|
26. člen |
(slavnostna seja) |
(1) Na slavnostni seji se svet sestane ob občinskem prazniku in ob
drugih svečanih priložnostih. |
(2) Za izvedbo slavnostne seje se ne uporabljajo določila tega
poslovnika, ampak se jo praviloma izvede kot slavnostno prireditev.
|
(3) Za slavnostno sejo članu sveta ne pripadajo prejemki iz šestega
odstavka 14. člena tega poslovnika. |
|
27. člen |
(predlog dnevnega reda) |
(1) Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
(2) Predlog dnevnega reda predlaga najmanj četrtina članov sveta v
primerih, ko ti člani sveta zahtevajo sklic seje. Župan lahko predlagani
dnevni red dopolni še z novimi točkami. |
(3) Posamezne točke dnevnega reda lahko predlagajo posamezni člani sveta
in delovna telesa sveta. |
(4) Predlog dnevnega reda pripravi najmanj četrtina članov sveta v
primeru, ko ti člani sveta sami skličejo sejo sveta. |
(5) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za
katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
|
(6) Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o
aktu z enako ali podobno vsebino. |
(7) Na dnevni red se prednostno uvrstijo splošni akti občine, med njimi
tisti, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
(8) Na dnevni red se ne morejo uvrstiti zadeve: |
– glede katerih se članom sveta ne predloži gradiva, |
– če gradiva ne obravnava pristojno delovno telo sveta, razen v
naslednjih primerih: če svet odloči, da se zadevo kljub temu uvrsti na
dnevni red; če delovno telo še ni ustanovljeno, pa je obravnava na seji
sveta nujna; če nobeno delovno telo ni matično. |
(9) O sprejemu dnevnega reda svet odloči na začetku seje. |
|
28. člen |
(predhodna obravnava gradiva) |
V zvezi s pripravo gradiv za seje sveta se župan lahko posvetuje z
osebami, za katere oceni, da bodo prispevale k oblikovanju gradiv in
predlaganju ustreznih rešitev. |
|
29. člen |
(vodenje seje) |
(1) Sejo sveta vodi župan, ali pa za vodenje pooblasti podžupana ali
drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). Če župan ni
prisoten na seji sveta, ga je predsedujoči dolžan obvestiti o vsebini
obravnave, ki jo je svet opravil in o sklepih, ki jih je svet sprejel.
|
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsedujoči ne more voditi že
sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta. |
(3) Pri izvedbi tehničnih opravil v zvezi z vodenjem seje predsedujočemu
pomaga direktor ali drugi uslužbenec občinske uprave. |
|
30. člen |
(poročevalci) |
(1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega
reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave ali drug
sklicatelj seje sveta. |
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni
red seje, potrebna. |
|
31. člen |
(javnost seje) |
(1) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
medijev na sejah sveta. |
(2) Predstavnike medijev v občini in občane se o seji obvesti z objavo
vabila, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj 7 dni
pred sejo na spletni strani občine v katalogu informacij javnega
značaja. Medijem, ki so prisotni na območju občine, se pošlje še
obvestilo o seji po elektronski pošti. |
(3) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem
poteka seja sveta, primeren ločen del prostora, da lahko spremlja delo
sveta ter pri tem ne moti njegovega dela. |
(4) Predstavniki medijev lahko zvočno in slikovno snemajo posamezne dele
seje, razen če svet ne odloči drugače. O zahtevi občana za snemanje
posameznih delov seje odloči svet. |
(5) Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik medija moti delo sveta,
ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti
dela sveta, ga odstrani iz prostora, v katerem poteka seja. |
(6) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradivo za seje sveta, ki
vsebuje zaupne podatke. |
|
32. člen |
(izključitev javnosti) |
(1) Predsedujoči lahko predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za
javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če bo
obravnavano gradivo, ki vsebuje zaupne podatke. |
(2) Svet lahko sklene, da bo seja ali del seje potekal brez navzočnosti
javnosti, tudi če ne obravnava gradiva, ki vsebuje zaupne podatke, kadar
je utemeljeno pričakovati, da bodo v razpravi lahko sprožena vprašanja v
zvezi s temi podatki, ali če obravnava posebej občutljive zadeve, pri
katerih bi prisotnost javnosti ovirala delo sveta. |
(3) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost, oziroma da bo katero
izmed točk dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči
tudi, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč
na seji. |
|
4.2. Potek seje |
|
33. člen |
(ugotavljanje sklepčnosti) |
(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu
je sporočil, da se seje ne more udeležiti. |
(2) Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči
obvesti svet tudi o tem, kdo je k posamezni točki dnevnega reda
povabljen na sejo. |
(3) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na
seji in drugimi vprašanji. |
|
34. člen |
(dnevni red) |
(1) Svet na začetku seje določi dnevni red. |
(2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi, nato o predlogih za skrajšanje rokov, združitev
obravnav ali hitri postopek ter o spremembi vrstnega reda obravnave
posameznih točk. |
(3) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
(4) Predlog za razširitev dnevnega reda se lahko sprejme, če so razlogi
za uvrstitev predlagane točke na dnevni red nastali po sklicu seje, ali
zaradi drugih utemeljenih razlogov, in če je bilo članom sveta
posredovano gradivo, ki je podlaga za uvrstitev točke na dnevni red. O
predlogu za razširitev dnevnega reda lahko poda mnenje občinska uprava.
O predlogu za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
|
(5) Po sprejetih posameznih odločitvah iz drugega odstavka tega člena da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
35. člen |
(vrstni red obravnave točk dnevnega reda) |
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem
redu. |
(2) Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave
posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine,
zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko
dnevnega reda, na katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave
je potrebno obrazložiti. |
|
36. člen |
(sprejem zapisnika prejšnje seje in poročila o izvajanju sklepov
prejšnje seje) |
(1) Na vsaki redni seji, razen na konstitutivni, svet pod prvo točko
dnevnega reda obravnava in odloča o: |
– potrditvi zapisnika prejšnje redne seje in zapisnikov vseh vmesnih
izrednih oziroma korespondenčnih sej sveta, |
– potrditvi poročila o izvajanju sklepov prejšnje redne seje in poročila
o izvajanju sklepov, sprejetih na vseh vmesnih izrednih oziroma
korespondenčnih sejah sveta. |
(2) Član sveta lahko da pripombe k predlogu zapisnika prejšnje seje in
zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni. O utemeljenosti
zahtevanih sprememb ali dopolnitev predloga zapisnika prejšnje seje
odloči svet. |
(3) Zapisnik prejšnje seje svet lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj
niso bile podane pripombe, lahko pa ga sprejme ustrezno spremenjen in
dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
(4) Poročilo o izvajanju sklepov prejšnje seje svet lahko sprejme v
predloženem besedilu, lahko pa ga sprejme ustrezno spremenjeno oziroma
dopolnjeno, ali pa ga zavrne in zahteva, da župan oziroma občinska
uprava do naslednje seje popravi poročilo. Sestavni del poročila so tudi
odgovori na vprašanja in pobude članov sveta, ki so bili postavljeni na
prejšnji seji, pa nanje ni bil dan ustni odgovor na prejšnji seji, ali
pa član sveta s podanim odgovorom ni bil zadovoljen. Če odgovor še vedno
ni pripravljen, je v poročilu v zvezi s tem treba podati pojasnilo.
Poročilu se priloži tudi zapisnik seje, ki ga je svet potrdil na
prejšnji seji. |
|
37. člen |
(obrazložitev in razprava) |
(1) Župan, drug predlagatelj ali poročevalec poda na začetku obravnave
vsake točke dnevnega reda obrazložitev vsebine obravnavane točke.
Obrazložitev sme trajati največ 15 minut. Župan, drug predlagatelj ali
poročevalec po potrebi pojasnjuje vsebino obravnavane točke tudi med
potekom razprave. |
(2) Če župan ni predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor
občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. |
(3) Za obrazložitvijo dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki
je zadevo obravnavalo. |
(4) Zatem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se
priglasili k razpravi. Predsedujoči predhodno najavi razpravljavca z
imenom in priimkom in mu da besedo. Razpravljavci se lahko prijavijo k
razpravi od začetka do konca razprave o posamezni točki. |
(5) Razpravljavec lahko govori o istem vprašanju le enkrat, v trajanju
največ 5 minut. Pravico ima do 2 replik, od katerih vsaka lahko traja
največ 2 minuti. Če je bil v predhodni razpravi posebej imenovan ali
pozvan, ima pravico do še 1 dodatne replike, ki sme trajati največ 2
minuti. |
(6) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči
vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le
po 3 minute. Če je v zvezi z obravnavano zadevo na seji prisotna tudi
tretja oseba, ji lahko na njeno zahtevo predsedujoči da besedo.
|
(7) Če član sveta zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil
navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali
izrazi potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko
jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegova
razprava ne sme trajati več kot 5 minut. |
|
38. člen |
(opomin) |
(1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in
o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
(2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za
razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po opominu ne drži dnevnega
reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. |
|
39. člen |
(kršitve poslovnika) |
(1) Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi
dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Njegova
razprava ne sme trajati več kot 5 minut. |
(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali
dnevnega reda. Če član sveta ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o
tem vprašanju brez razprave. |
|
40. člen |
(zaključitev razprave, prekinitev dela sveta) |
(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, zaključi
razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave
treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki
točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
|
(2) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to
potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih, pridobitvi dodatnih strokovnih mnenj ali če to
zahtevata najmanj 2 svetnika zaradi posvetovanja v skupini oziroma
zaradi odmora. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja
nadaljevala. |
(3) Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več
sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu sveta in v
drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato,
ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje,
predsedujoči sejo konča. |
|
41. člen |
(začetek seje in odmor) |
(1) Seje sveta se praviloma sklicujejo v popoldanskem času. |
(2) Predsedujoči odredi 15 minutni odmor po treh urah neprekinjenega
dela, oziroma po potrebi. |
(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog člana
sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave
amandmajev, mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma
pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ 30 minut,
odredi pa ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.
|
(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti
iz prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
42. člen |
(preložitev razprave oziroma odločanja) |
(1) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni
pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti
seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Preložitev lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta
ali predlagatelj obravnavane zadeve. Enako lahko svet odloči, če časovno
ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
(2) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana. |
|
4.3. Vzdrževanje reda na seji |
|
43. člen |
(red na seji) |
(1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče
govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na kršenje poslovnika le predsedujoči.
|
(3) Vsi udeleženci seje sveta si morajo prizadevati, da seja poteka v
duhu strpnosti in kulturnega dialoga. |
|
44. člen |
(ukrepi za zagotovitev reda na seji) |
(1) Predsedujoči lahko zaradi kršitve reda na seji sveta izreče
naslednje ukrepe: |
– opomin, |
– odvzem besede. |
(2) Svet lahko na predlog predsedujočega odloči, da se člana sveta ali
razpravljavca zaradi kršitve reda na seji odstrani s seje ali z dela
seje. |
(3) Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil
besede, če sega razpravljavcu v besedo ali če na kak drug način krši red
na seji. |
(4) Odvzem besede se lahko izreče razpravljavcu, če s svojim govorom na
seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že
dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. Zoper
odvzem besede član sveta lahko ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
(5) Člana sveta oziroma razpravljavca se lahko odstrani s seje ali z
dela seje, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. Član sveta oziroma razpravljavec, ki mu je izrečen
ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor,
v katerem je seja. |
(6) Če je članu sveta izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje,
mu prejemki iz šestega odstavka 14. člena tega poslovnika ne pripadajo.
|
(7) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji, oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
(8) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo
vsi poslušalci. |
(9) Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji
sveta, jo prekine. |
|
4.4. Sklepčnost in odločanje na seji sveta |
|
45. člen |
(sklepčnost) |
(1) Svet veljavno odloča, oziroma sklepa, če je na seji navzoča večina
vseh članov sveta. |
(2) Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh
članov sveta, svet veljavno odloča oziroma sklepa, če je pri točki, za
katero se takšna večina zahteva, navzočih najmanj dve tretjini vseh
članov sveta. |
(3) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in
na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
(4) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni
sobi in se ugotavlja na način, kot velja za glasovanje (glasovalna
naprava, dvig rok, poimensko glasovanje). Praviloma se sklepčnost
ugotavlja z uporabo glasovalne naprave, o vsakem drugačnem načinu
ugotavljanja sklepčnosti odloči predsedujoči. Preverjanje sklepčnosti
lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli. |
(5) Zaradi zagotovitve podlage za izplačilo prejemkov iz šestega
odstavka 14. člena tega poslovnika člani sveta svojo navzočnost potrdijo
s svojimi podpisi na listi navzočnosti, na kateri se z uro in točko
dnevnega reda evidentira tudi vsak poznejši prihod ali predčasen odhod
posameznega člana sveta. |
|
46. člen |
(odločanje na seji sveta) |
Predlagana odločitev je sprejeta, če je na sklepčni seji za odločitev
glasovala večina opredeljenih glasov navzočih članov, oziroma drugačna
večina, če tako določa zakon. |
|
47. člen |
(glasovanje) |
(1) Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. Javno glasovanje se
opravi z uporabo glasovalne naprave, izjemoma pa tudi z dvigom rok, ali
s poimenskim glasovanjem. Člani sveta glasujejo z dvigom rok, če tako
odloči predsedujoči. Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako
odloči na predlog predsedujočega ali najmanj četrtine vseh članov sveta.
|
(2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred
odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno
glasovanje lahko da predsedujoči ali najmanj četrtina vseh članov sveta.
S tajnim glasovanjem svet odloča tudi v primeru, če tako določa ta
poslovnik ali drugi predpis. |
(3) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano
besedilo. |
(4) Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, oziroma glasove članov
svoje svetniške skupine, razen če ta poslovnik ne določa drugače.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat
in sme trajati največ 2 minuti. |
(5) Predsedujoči oziroma direktor ali drugi uslužbenec občinske uprave
po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
48. člen |
(javno glasovanje) |
(1) Vsak član sveta glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je
glasovanje v celoti ponovljeno. |
(2) Člani sveta glasujejo z uporabo glasovalne naprave tako, da
pritisnejo na tipko, označeno z »ZA« ali na tipko, označeno s »PROTI« na
glasovalni napravi. Člani sveta, ki se ob evidentiranju prisotnosti pri
posamezni točki ne prijavijo, ne morejo glasovati. |
(3) Člani sveta glasujejo z dvigom rok tako, da najprej dvignejo roko
»ZA« sprejem predlagane odločitve, potem pa dvignejo roko »PROTI«
sprejemu predlagane odločitve. Predsedujoči lahko odloči, da zaradi
transparentnosti glasovanja dvignejo zeleni ali rdeči karton, pri čemer
zeleni karton pomeni »ZA«, rdeči pa »PROTI«. |
(4) Pri poimenskem glasovanju predsedujoči pozove člane sveta k
glasovanju po abecednem redu njihovih priimkov tako, da pokliče priimek
in ime posameznega člana sveta. Član sveta glasuje tako, da glasno
izjavi »ZA« ali »PROTI« ali izjavi, da ne bo glasoval. O poimenskem
glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše,
kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je
sestavni del zapisnika seje. |
|
49. člen |
(tajno glasovanje) |
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami. |
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izid 3-članska komisija, ki jo
vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave.
|
(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov
sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet.
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
(4) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas začetka in konca
glasovanja. Ob izteku tega časa predsedujoči zaključi glasovanje.
|
(5) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti evidentira, kateri
član je prejel glasovnico, kar član sveta potrdi tudi s svojim podpisom
na evidenčnem listu. Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani
sveta, ki so prevzeli glasovnice. |
(6) Glasuje se v prostoru, ki je določen za glasovanje in v katerem je
zagotovljena tajnost glasovanja. |
(7) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Član sveta glasuje tako,
da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
(8) Ko član sveta izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico.
|
(9) Vsebino glasovnic za volitve, imenovanja in razrešitve določa ta
poslovnik v delu, v katerem ureja volitve in imenovanja. |
|
50. člen |
(izid tajnega glasovanja) |
(1) Ko je tajno glasovanje zaključeno, se komisija umakne, da ugotovi
izid glasovanja in sestavi poročilo o izidu glasovanja. |
(2) Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
– datumu in številki seje sveta, |
– predmetu glasovanja, |
– sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
– številu razdeljenih glasovnic, |
– številu oddanih glasovnic, |
– številu neveljavnih glasovnic, |
– številu veljavnih glasovnic, |
– številu glasov »ZA« in število glasov »PROTI«, oziroma kadar se pri
volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo,
število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati, |
– ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano
večino, oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, kateri kandidat je izvoljen ali imenovan.
|
(3) Poročilo o izidu glasovanja podpišejo člani komisije. |
(4) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja
na seji sveta. |
|
51. člen |
(ponovitev glasovanja) |
(1) Če član sveta z obrazloženim ugovorom ugovarja poteku glasovanja ali
ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. Ugovor mora
biti podan med glasovanjem ali takoj po glasovanju, pred prehodom na
novo točko dnevnega reda. Član sveta je dolžan spremljati evidentiranje
njegovega glasu na glasovalni napravi in, če je le mogoče, že med
glasovanjem opozoriti na to, da njegov glas ni pravilno zabeležen.
|
(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana
sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na
predlog predsedujočega. |
(3) Če je izid glasovanja nejasen, o ponovitvi glasovanja odloči
predsedujoči. |
|
4.5. Zapisnik seje sveta |
|
52. člen |
(vsebina zapisnika seje sveta) |
(1) O vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o
odsotnosti članov sveta, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in
občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, o imenih razpravljavcev in
povzetkih njihovih razprav, o predlogih sklepov, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh
postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih
statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih in o vprašanjih ter
pobudah članov sveta, postavljenih v okviru posebne točke, ter odgovorov
nanje. Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je
bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
53. člen |
(vodenje zapisnika seje sveta) |
(1) Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave, ki za njegovo
vodenje pooblasti uslužbenca občinske uprave. |
(2) Predlog zapisnika podpišeta predsedujoči, ki je sejo vodil in
direktor občinske uprave, oziroma pooblaščeni uslužbenec, ki je vodil
zapisnik. |
(3) Predlog zapisnika se v sklopu gradiva za prvo naslednjo redno sejo
sveta pod točko, ki obravnava sprejem zapisnika prejšnje seje objavi na
spletnih straneh občine. Po njegovi potrditvi na naslednji redni seji
sveta postane dokončen, in se objavi na spletnih straneh občine v sklopu
gradiva za naslednjo redno sejo sveta pod točko, ki obravnava sprejem
poročila o izvajanju sklepov prejšnje seje. |
(4) Če zaradi utemeljenih razlogov predloga zapisnika ni mogoče
pripraviti za prvo naslednjo redno sejo sveta, se ga pripravi za redno
sejo, ki sledi tej seji. |
(5) Predlog zapisnika nejavne seje oziroma tisti del predloga zapisnika,
ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za
redno sejo sveta in se ne objavlja. Člane sveta s predlogom zapisnika
pred njegovo potrditvijo seznani predsedujoči. |
|
54. člen |
(zvočno snemanje ter zvočno in slikovno javno predvajanje seje sveta) |
(1) Seja sveta se zvočno snema, razen če to ni mogoče zaradi tehničnih
razlogov. Zvočni posnetek seje služi za namen priprave zapisnika seje in
za naknadno preverjanje dejanskega poteka seje ter vsebine izjav
udeležencev seje. |
(2) Občinska uprava lahko pripravi dobesedni zapisnik seje sveta, ki je
prepis zvočnega posnetka seje sveta (magnetogram), in se hrani v sejnem
dosjeju, skupaj z zapisnikom seje in sejnim gradivom. |
(3) Po predhodni odločitvi sveta se lahko zvočno snema tudi nejavno sejo
ali del nejavne seje. |
(4) Dostop do zvočnega posnetka se dovoli v skladu z zakonom ali drugim
predpisom, ki ureja to področje, pri čemer lahko član sveta zahteva
tudi, da se za posamezno točko dnevnega reda pripravi magnetogram.
|
(5) Seja sveta se po predhodni odločitvi sveta lahko zvočno in slikovno
javno predvaja. |
(6) Mediji lahko, v zvezi s četrtim odstavkom 31. člena tega poslovnika,
zvočno in slikovno predvajajo posamezne dele seje, razen če svet ne
odloči drugače. |
|
55. člen |
(ravnanje z gradivom sveta) |
(1) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter
vse sejno gradivo sveta in njegovih delovnih teles se kot trajno gradivo
hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. Zvočni
posnetki sej sveta niso trajno gradivo. Hranijo se 8 let. |
(2) Arhiviranje dokumentarnega gradiva opravlja občinska uprava v skladu
z zakonom in splošnimi akti, ki urejajo upravno poslovanje. |
(3) Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, oziroma vsebuje
zaupne podatke, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
|
4.6. Organizacijsko, strokovno in administrativno delo za svet |
|
56. člen |
(organizacijsko, strokovno in administrativno delo za svet) |
(1) Za organizacijsko, strokovno in administrativno delo za svet in za
delovna telesa sveta je odgovoren direktor občinske uprave. |
(2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo
gradiv za potrebe sveta in lahko določi uslužbenca občinske uprave, ki
pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna
za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno
mesto. |
|
4.7. Delovna telesa sveta |
|
57. člen |
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je stalno
delovno telo sveta. Ima 5 članov, ki so imenovani izmed članov sveta.
Delo komisije vodi predsednik. |
(2) Komisija opravlja naslednje naloge: |
– svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta in za člane
drugih organov, ki jih imenuje svet, |
– svetu pripravi predlog za podelitev občinskih priznanj, |
– svetu ali županu daje pobude oziroma predloge odločitev v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta, |
– obravnava vse druge predloge in vprašanja v zvezi z volitvami,
imenovanji in razrešitvami, ki so v pristojnosti sveta, in daje svetu
ustrezne predloge, |
– pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačili za opravljanje
funkcije in drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih
organov in delovnih teles ter drugih organov, in izvršuje sprejete
odločitve sveta, |
– opravlja naloge po zakonu, ki ureja preprečevanje korupcije,
|
– opravlja naloge po zakonu, ki ureja lokalne volitve, |
– izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev,
|
– obravnava in daje svetu mnenja ter predloge odločitev, ki se nanašajo
na organizacijo občinske uprave, |
– opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti in naloge po naročilu
sveta, |
– opravlja druge naloge na podlagi zakona ali drugega predpisa. |
|
58. člen |
(stalna in občasna delovna telesa sveta) |
(1) Svet ustanovi komisije in odbore kot svoja stalna delovna telesa,
lahko pa ustanovi tudi komisije in odbore kot svoja občasna delovna
telesa. Organizacijo, delovno področje in način imenovanja stalnih
delovnih teles občinskega sveta določa ta poslovnik. Občasna delovna
telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa
in število članov ter opravi imenovanje. |
(2) Delovna telesa v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem
poslovnikom obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta ter dajejo svetu
mnenja in predloge ter vlagajo amandmaje. |
(3) Delovna telesa v skladu s tem poslovnikom predlagajo svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njihove pristojnosti, razen proračuna občine in
zaključnega računa proračuna občine in drugih aktov, za katere je v
zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog
župana. |
(4) Če delovno telo pri obravnavi posamezne vloge ali pobude ugotovi, da
vloga ali pobuda ni primerna za obravnavo na svetu, zaključi postopek
obravnave in to sporoči vlagatelju. |
|
59. člen |
(stalna delovna telesa) |
Stalna delovna telesa sveta so: |
– statutarno pravna komisija, |
– komisija za vloge in pobude občanov, |
– odbor za finance in premoženjske zadeve, |
– odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe, |
– odbor za urejanje prostora in varstvo okolja, |
– odbor za družbene zadeve, |
– komisija za kmetijstvo. |
|
60. člen |
(statutarno pravna komisija) |
(1) Statutarno pravna komisija sveta ima 5 članov, od katerih so 3
imenovani izmed članov sveta, 2 pa izmed drugih občanov. Delo komisije
vodi predsednik, ki je član sveta. |
(2) Komisija opravlja naslednje naloge: |
– obravnava in daje svetu mnenja ter predloge odločitev glede sprejema
statuta občine in poslovnika sveta ter njunih sprememb oziroma
dopolnitev, |
– predlaga svetu v sprejem akte iz svoje pristojnosti, |
– pripravi predlog in predlaga svetu v sprejem obvezno razlago določb
splošnih aktov občine, |
– pripravi uradna prečiščena besedila splošnih aktov občine in jih
predlaga svetu v sprejem, |
– na predlog sveta obravnava odloke in druge akte, ki jih sprejema svet
in daje v zvezi z njimi svetu mnenja in predloge, |
– daje svetu mnenja glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z
ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z
drugimi veljavnimi akti občine, |
– opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti in naloge po naročilu
sveta, |
– opravlja druge naloge na podlagi zakona ali drugega predpisa.
|
(3) Statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta med dvema sejama
sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta. |
|
61. člen |
(komisija za vloge in pobude občanov) |
(1) Komisija za vloge in pobude občanov ima 3 člane, od katerih sta 2
imenovana izmed članov sveta, 1 pa izmed drugih občanov. Delo komisije
vodi predsednik, ki je član sveta. |
(2) Komisija opravlja naslednje naloge: |
– obravnava vloge in pobude, ki so naslovljene na svet, in so izven
pristojnosti drugih delovnih teles sveta, |
– obravnava in daje mnenja o prejetih razvojno naravnanih pobudah,
|
– obravnava in daje mnenja o razvojno naravnanih pobudah v postopku
priprave proračuna občine, |
– daje svetu mnenja ter predloge odločitev za tiste vloge in pobude, za
katere oceni, da sodijo v pristojnost sveta, |
– pridobiva podatke in obvestila zaradi preverjanja utemeljenosti
prejetih vlog in pobud, |
– v okviru svoje pristojnosti pomaga pobudnikom pri iskanju ustreznih
rešitev, |
– obravnava in predlaga svetu v sprejem akte iz svoje pristojnosti,
|
– opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti in naloge po naročilu
sveta, |
– opravlja druge naloge na podlagi zakona ali drugega predpisa. |
|
62. člen |
(odbor za finance in premoženjske zadeve) |
(1) Odbor za finance in premoženjske zadeve ima 5 članov, od katerih so
3 imenovani izmed članov sveta, 2 pa izmed drugih občanov. Delo odbora
vodi predsednik, ki je član sveta. |
(2) Odbor opravlja naslednje naloge: |
– obravnava in daje svetu mnenja ter predloge odločitev glede sprejema
proračuna občine in zaključnega računa proračuna občine, |
– v okviru svojih pristojnosti spremlja in daje mnenje k izvrševanju
proračuna občine, |
– obravnava in daje svetu mnenja ter predloge odločitev k odlokom, s
katerimi občina predpisuje svoje davke ter spremlja izvajanje teh
odlokov, |
– obravnava in daje svetu mnenja ter predloge odločitev v zvezi z
ravnanjem s finančnim in stvarnim premoženjem občine ter z njegovim
obremenjevanjem, |
– obravnava in daje svetu mnenja ter predloge odločitev v zvezi z
zadolževanjem, upravljanjem z dolgovi in izdajanjem poroštev,
|
– obravnava in predlaga svetu v sprejem akte iz svoje pristojnosti,
|
– na zahtevo sveta daje mnenja glede vprašanj s področja financ in
premoženjskih zadev iz pristojnosti občine in krajevnih skupnosti,
|
– opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti in naloge po naročilu
sveta, |
– opravlja druge naloge na podlagi zakona ali drugega predpisa. |
|
63. člen |
(odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe) |
(1) Odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe ima 5 članov, od
katerih so 3 imenovani izmed članov sveta, 2 pa izmed drugih občanov.
Delo odbora vodi predsednik, ki je član sveta. |
(2) Odbor opravlja naslednje naloge: |
– obravnava in daje svetu mnenja ter predloge odločitev glede sprejema
aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine s področja gospodarstva
in gospodarskih javnih služb, |
– obravnava vprašanja s področja izvajanja investicij, kmetijstva,
turizma, drobnega gospodarstva in obrti, ter daje v zvezi s tem svetu
mnenja in predloge odločitev, |
– obravnava in predlaga svetu v sprejem akte iz svoje pristojnosti,
|
– na zahtevo sveta daje mnenja in predloge odločitev glede posameznih
vprašanj s področja gospodarstva, |
– obravnava in daje svetu mnenja ter predloge odločitev iz svoje
pristojnosti glede sprejema proračuna občine in zaključnega računa
proračuna občine, |
– opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti in naloge po naročilu
sveta, |
– opravlja druge naloge na podlagi zakona ali drugega predpisa. |
|
64. člen |
(odbor za urejanje prostora in varstvo okolja) |
(1) Odbor za urejanje prostora in varstvo okolja ima 5 članov, od
katerih so 3 imenovani izmed članov sveta, 2 pa izmed drugih občanov.
Delo odbora vodi predsednik, ki je član sveta. |
(2) Odbor opravlja naslednje naloge: |
– obravnava in daje svetu mnenja ter predloge odločitev glede vodenja
politike prostorskega razvoja občine in spremlja njeno izvajanje,
|
– obravnava in daje svetu mnenja ter predloge odločitev glede sprejema
aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine s področja urejanja
prostora in varstva okolja, |
– obravnava in predlaga svetu v sprejem akte iz svoje pristojnosti,
|
– oblikuje mnenja k izjemnim posegom v prostor za objekte lokalnega
pomena ter obravnava druga vprašanja s področja urbanizma, |
– obravnava in daje svetu mnenja ter predloge odločitev glede prometne
ureditve, |
– na zahtevo občinskega sveta daje mnenja in predloge odločitev glede
posameznih vprašanj s področja urejanja prostora, urbanizma in varstva
okolja, |
– obravnava in daje svetu mnenja ter predloge odločitev iz svoje
pristojnosti glede sprejema proračuna občine in zaključnega računa
proračuna občine, |
– opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti in naloge po naročilu
sveta, |
– opravlja druge naloge na podlagi zakona ali drugega predpisa. |
|
65. člen |
(odbor za družbene zadeve) |
(1) Odbor za družbene zadeve ima 5 članov, od katerih so 3 imenovani
izmed članov sveta, 2 pa izmed drugih občanov. Delo odbora vodi
predsednik, ki je član sveta. |
(2) Odbor opravlja naslednje naloge: |
– obravnava in daje svetu mnenja ter predloge odločitev glede sprejema
aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine s področja
negospodarskih dejavnosti in javnih služb družbenih dejavnosti,
|
– obravnava in predlaga svetu v sprejem akte iz svoje pristojnosti,
|
– spremlja izvajanje ukrepov socialne politike iz pristojnosti občine,
|
– obravnava in daje svetu mnenja ter predloge odločitev glede drugih
zadev s področja družbenih dejavnosti in socialnega varstva,
|
– obravnava in daje svetu mnenja ter predloge odločitev iz svoje
pristojnosti glede sprejema proračuna občine in zaključnega računa
proračuna občine, |
– obravnava in daje mnenja županu glede izjemnih dodelitev občinskih
neprofitnih stanovanj, |
– opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti in naloge po naročilu
sveta, |
– opravlja druge naloge na podlagi zakona ali drugega predpisa. |
|
66. člen |
(komisija za kmetijstvo) |
(1) Komisija za kmetijstvo ima 5 članov, od katerih so 3 imenovani izmed
članov sveta, 2 pa izmed drugih občanov. Delo komisije vodi predsednik,
ki je član sveta. |
(2) Komisija opravlja naslednje naloge: |
– obravnava in daje svetu mnenja in predloge odločitev glede sprejema
aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine s področja kmetijstva,
|
– predlaga svetu v sprejem akte iz svoje pristojnosti, |
– obravnava in daje svetu mnenja ter predloge odločitev iz svoje
pristojnosti glede sprejema proračuna občine in zaključnega računa
proračuna občine, |
– spremlja izvajanje ukrepov s področja kmetijstva, ki so v pristojnosti
občine, |
– opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti in naloge po naročilu
sveta, |
– opravlja druge naloge na podlagi zakona ali drugega predpisa. |
|
67. člen |
(sklic seje delovnega telesa) |
(1) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in
vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova
mnenja, stališča in predloge odločitev na seji sveta. |
(2) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo: |
– zadev, dodeljenih na podlagi dnevnega reda seje sveta ali po sklepu
sveta, |
– zadev, ki izhajajo iz programa dela sveta ali sklepov delovnega
telesa, |
– zadev, glede katerih tako odloči predsednik delovnega telesa sam,
|
– zadev, ki jih predlaga župan. |
(3) Seje delovnih teles se praviloma sklicujejo pred sklicem seje sveta,
na kateri se obravnavajo zadeve, o katerih delovna telesa dajejo mnenja
in predloge odločitev. |
(4) Predsednik delovnega telesa mora sklicati sejo v čim krajšem času,
kadar je to potrebno za pripravo mnenj in predlogov za sejo sveta ali za
izvajanje drugih nalog. Če predsednik delovnega telesa, kljub zahtevi po
sklicu, seje ne skliče v roku 3 dni od vložitve zahteve, jo skliče
župan. Župan lahko skliče in vodi sejo delovnega telesa tudi v primeru
odsotnosti predsednika delovnega telesa oziroma njegovega namestnika.
|
(5) Na sejo delovnega telesa so vabljeni predstavniki občinske uprave in
predstavniki drugih predlagateljev, katerih gradivo se obravnava, lahko
pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij, skladov
in drugih pravnih oseb, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. Predstavniki predlagateljev lahko sodelujejo v
razpravi o obravnavanem gradivu. |
(6) Predstavnik občinske uprave se zaradi zagotavljanja strokovne
podpore delovnemu telesu udeleži njegove seje tudi pri obravnavanju
predloga gradiva, ki ga vloži drug predlagatelj. |
(7) Vabilo z gradivom za sklic seje delovnega telesa mora biti poslano
članom delovnega telesa najmanj 3 dni pred sejo delovnega telesa, v
izjemnih in utemeljenih primerih pa lahko tudi pozneje. |
(8) Vabilo z gradivom se pošlje županu, podžupanoma in direktorju
občinske uprave. Vabilo se pošlje političnim strankam, zastopanim v
občinskem svetu. |
|
68. člen |
(odločanje delovnega telesa) |
(1) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema
odločitve v okviru svoje pristojnosti, če je na seji navzoča večina
njegovih članov, in če je za posamezno odločitev glasovala večina
opredeljenih glasov navzočih članov. |
(2) Glasovanje je javno. |
(3) Za delo na seji delovnega telesa se smiselno uporabljajo določila
tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. |
|
69. člen |
(poročilo delovnega telesa in zapisnik) |
(1) Po obravnavi in odločanju o zadevi sestavi delovno telo poročilo, ki
vsebuje njegovo mnenje in predlog odločitve svetu glede obravnavane
zadeve, lahko pa tudi razloge za sprejeto odločitev ter poglavitne
dileme iz razprave. |
(2) Poročilo o obravnavi predloga vsebuje mnenje o predlagani zadevi in
predlog svetu, ali naj svet predlagano zadevo sprejme, spremeni, dopolni
ali zavrne. V poročilu o obravnavi akta za drugo obravnavo delovno telo
poda tudi mnenje in predlog odločitve o amandmajih, ki so jih do sklica
seje delovnega telesa podali upravičeni predlagatelji, lahko pa tudi
samo poda amandma k predlogu obravnavanega akta. |
(3) Delovno telo mora, zaradi sklica seje sveta, poročilo posredovati
županu najkasneje 2 dni pred sklicem seje sveta. |
(4) Predsednik delovnega telesa ali drug poročevalec, ki ga določi
delovno telo, predstavi poročilo svetu na seji sveta pri obravnavi
posamezne zadeve, in sicer takoj za obrazložitvijo predlagatelja.
|
(5) Če delovno telo ne da pozitivnega mnenja in svetu predlaga, da
predlagane zadeve ne sprejme ter je o takšni odločitvi soglasno
glasovalo vseh 5 članov odbora, mora predsednik delovnega telesa
najkasneje naslednji delovni dan po seji delovnega telesa o odločitvi in
o razlogih zanjo obvestiti župana. Župan se odloči, ali bo takšno zadevo
uvrstil na dnevni red seje sveta. Če zadevo kljub temu uvrsti na dnevni
red in je ne namerava na seji sam umakniti, mora o odločitvi delovnega
telesa svet obvestiti na seji, in sicer še pred odločanjem o dnevnem
redu ter svetu predlagati v sprejem odločitev o tem, ali se takšna
zadeva umakne z dnevnega reda ali ne. |
(6) O vsaki seji delovnega telesa se piše zapisnik, ki obsega glavne
podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov sveta na
seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta, o udeležbi
vabljenih, o predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih
predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba
predložiti vabilo in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano
na seji. |
(7) Za izdelavo poročila in predloga zapisnika seje delovnega telesa v
pisni obliki skrbi uslužbenec občinske uprave. Poročilo je sestavni del
predloga zapisnika. Predlog zapisnika člani delovnega telesa potrdijo
praviloma na svoji naslednji seji. |
|
70. člen |
(korespondenčna seja delovnega telesa) |
(1) Delovna telesa lahko delajo tudi na korespondenčnih sejah.
|
(2) Korespondenčna seja se lahko opravi, ko ni pogojev za sklic seje ali
ko predsednik delovnega telesa oceni, da gre za vsebino, katero je
mogoče obravnavati in o njej odločati na takšen način. |
(3) Določila tega poslovnika, ki veljajo za korespondenčno sejo sveta,
se smiselno uporabljajo tudi za korespondenčno sejo delovnega telesa. |
|
71. člen |
(pristojnost delovnih teles glede na delovno področje) |
(1) Matično delovno telo je tisto, v čigar pristojnost spada obravnava
posamezne zadeve, upoštevajoč določila tega poslovnika. |
(2) Za obravnavo zadev, ki sodijo v isto delovno področje, je načeloma
pristojno le eno delovno telo. |
(3) Če spada posamezna zadeva v delovno področje več delovnih teles, se
lahko opravi skupna seja teh delovnih teles. V takšnem primeru o zadevi
odloča vsako posamezno delovno telo samostojno, in o obravnavi ter
odločanju sestavi poročilo svetu. Skupno sejo vodi najstarejši
predsedujoči posameznega delovnega telesa. Skupno sejo, na kateri se
obravnava proračun in zaključni račun proračuna občine, pa vodi
predsednik odbora za finance. |
(4) Če delovno telo, ki ni matično, presodi, da je glede posamezne
zadeve zainteresirano podati mnenje iz svoje pristojnosti, se predsednik
matičnega in zainteresiranega delovnega telesa lahko dogovorita za
skupno sejo obeh delovnih teles. V takšnem primeru o zadevi odloča in
sestavi poročilo svetu matično delovno telo. Zainteresirano delovno telo
pa svoje mnenje predstavi na seji sveta. |
(5) Delovno telo lahko zahteva od občinske uprave in drugih neposrednih
ali posrednih uporabnikov občinskega proračuna informacije, ki so
pomembne za izvrševanje nalog v okviru svoje pristojnosti. |
|
5. AKTI SVETA |
|
5.1. Splošne določbe |
|
72. člen |
(splošni akti občine) |
(1) Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom
naslednje akte: |
– poslovnik o delu sveta, |
– proračun občine in zaključni račun proračuna občine, |
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
|
– odloke, |
– odredbe, |
– pravilnike, |
– navodila, |
– sklepe. |
(2) Svet sprejema tudi stališča, priporočila in obvezne razlage splošnih
aktov občine ter daje mnenja in soglasja. |
(3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom
občine. |
|
73. člen |
(postopek sprejema splošnih aktov občine) |
(1) Statut občine in poslovnik sveta sprejme svet po enakem postopku,
kot velja za sprejem odloka. |
(2) Proračun občine, zaključni račun proračuna občine in prostorske akte
sprejme svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
(3) Pravilnike sprejme svet po enakem postopku, kot velja za sprejem
odloka. |
(4) O sprejemu drugih splošnih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet
na eni obravnavi, če zakon ali ta poslovnik ne določa drugače.
|
(5) Predloge splošnih aktov se pred vsako sejo sveta, na kateri bodo
obravnavani, javno objavi na spletni strani občine v katalogu informacij
javnega značaja. O njihovem sprejemanju se s posredovanjem vabila za
sejo, na kateri bodo obravnavani, obvesti predsednike svetov krajevnih
skupnosti, politične stranke, zastopane v občinskem svetu ter medije. |
|
74. člen |
(sprejem splošnih aktov občine do prenehanja mandata) |
(1) Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti
vse postopke sprejemanja predlaganih splošnih aktov občine. |
(2) Za tiste predloge splošnih aktov občine, za katere postopki niso
zaključeni, novoizvoljeni svet na predlog župana odloči, za katere
predloge bo postopek sprejemanja nadaljeval, katere bo začel obravnavati
znova in za katere postopka ne bo nadaljeval. |
(3) Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska
uprava. |
|
75. člen |
(predlagalna pravica) |
(1) Proračun občine in zaključni račun proračuna občine, odloke ter
druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem poslovniku tako
določeno, predlaga svetu v sprejem župan. |
(2) Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlaga svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov,
katerih izključni predlagatelj je župan. |
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in
statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega
akta. |
|
76. člen |
(podpis in hramba aktov, ki jih sprejema svet) |
(1) Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
(2) Izvirnike aktov sveta se opremi z žigom sveta in shrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
77. člen |
(objava splošnega akta občine) |
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v
uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati
petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako
odloči svet. |
|
5.2. Postopek za sprejem odloka |
|
78. člen |
(vsebina predloga odloka) |
(1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov
in obrazložitev. |
(2) Uvod obsega navedbo predlagatelja in pripravljavca odloka, delovno
telo sveta, ki je pristojno za njegovo obravnavo ter za katero obravnavo
odloka gre. Besedilo členov obsega v skladu z nomotehničnimi pravili
urejeno vsebino odloka. V obrazložitvi je naveden pravni temelj za
sprejem odloka, razlogi za sprejem odloka, cilji in rešitve odloka ter
ocena finančnih in drugih posledic sprejema odloka. Glede na vsebino
odloka je obrazložitvi lahko priloženo tudi grafično ali kartografsko
gradivo. V obrazložitvi so pojasnjene posamezne rešitve odloka. |
|
79. člen |
(obravnava predloga odloka) |
(1) Predlagatelj odloka določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v
obravnavah predloga odloka na sejah delovnega telesa in na sejah sveta.
|
(2) Župan lahko poda mnenje ali zavzame stališče in sodeluje pri vseh
obravnavah predloga odloka tudi, kadar sam ni predlagatelj. |
(3) Predlog odloka se pošlje članom delovnega telesa sveta najmanj 3 dni
pred dnem, določenim za sejo delovnega telesa, na kateri bo obravnavan.
|
(4) Predlog odloka se pošlje članom sveta najmanj 10 dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. |
(5) Svet razpravlja in odloča o predlogu odloka na dveh obravnavah.
|
(6) Delovno telo sveta obravnava predlog odloka in poda svetu predlog
odločitve pred vsako obravnavo odloka na seji sveta. |
|
80. člen |
(priprava predloga odloka za prvo obravnavo) |
(1) Če je predlagatelj odloka župan, obvesti predsednika delovnega
telesa o tem, da je predlog odloka za prvo obravnavo pripravljen.
Predsednik delovnega telesa nato zaradi njegove obravnave skliče sejo
delovnega telesa. |
(2) Če je predlagatelj odloka član sveta, pošlje predlog odloka za prvo
obravnavo županu, s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje
pristojnega delovnega telesa in sveta. Župan o tem obvesti predsednika
delovnega telesa, ki nato zaradi prve obravnave predloga odloka skliče
sejo delovnega telesa. |
(3) Delovno telo na svoji seji predlog odloka obravnava in posreduje
županu in morebitnemu drugemu predlagatelju odloka poročilo o svojem
delu. |
(4) Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta, pošlje predlog odloka
za prvo obravnavo županu, skupaj s poročilom o svojem delu. |
(5) Po prejemu poročila o delu odbora, župan skliče sejo sveta. Gradivu
za sklic seje priloži tudi prejeto poročilo delovnega telesa. |
|
81. člen |
(prva obravnava) |
(1) V prvi obravnavi predloga odloka svet razpravlja o razlogih, ki
zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah
predloga odloka. Razprava se opravi o celotnem besedilu predloga odloka,
lahko pa se svet odloči, da opravi razpravo po vrstnem redu o vsakem
členu posebej in o naslovu odloka, ali pa, da razpravlja po posameznih
poglavjih predloga odloka. |
(2) Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih
članov sprejme odločitev o sprejemu odloka v prvi obravnavi ter stališča
in predloge o vsebini odloka, ki naj jih predlagatelj upošteva pri
pripravi odloka za drugo obravnavo. |
(3) Če se opravi druga obravnava, svet lahko določi rok za pripravo
besedila predloga odloka za drugo obravnavo. |
(4) Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da
odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. S tem je postopek končan.
|
(5) Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga
odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
|
82. člen |
(sodelovanje krajevnih skupnosti pri pripravi predloga odloka) |
Če svet oceni, da vsebina predloga odloka posega v interese prebivalcev
ene ali več krajevnih skupnosti, odloči, da se pred sprejemom odloka
pridobi mnenje sveta dotičnih krajevnih skupnosti ali odloči, da se o
predlogu odloka v skladu z določbami statuta organizira obravnava
predloga odloka na sestanku s predsedniki svetov krajevnih skupnosti, ki
ga skliče župan, oziroma se o predlogu odloka organizira razprava na
zborih občanov, ter se določi rok in način za izvedbo javne obravnave
predloga odloka. |
|
83. člen |
(priprava predloga odloka za drugo obravnavo) |
(1) V besedilu predloga odloka za drugo obravnavo predlagatelj na
primeren način upošteva stališča in predloge, ki jih je svet sprejel ob
sprejemu odloka v prvi obravnavi. Če stališč in predlogov ne upošteva,
mora v obrazložitvi k predlogu za drugo obravnavo navesti razloge z
utemeljitvijo, zakaj jih ni upošteval. |
(2) Besedilo, pripravljeno za drugo obravnavo, predlagatelj odloka
pošlje članom sveta in županu (če ni predlagatelj), z obvestilom o
možnosti podaje amandmajev na besedilo in o roku za njihovo vložitev. V
enakem roku lahko poda amandma tudi predlagatelj odloka. |
(3) Predlagatelji amandmajev amandmaje predložijo županu in morebitnemu
drugemu predlagatelju odloka. |
(4) Če je predlagatelj odloka župan, obvesti predsednika delovnega
telesa o tem, da je predlog odloka za drugo obravnavo pripravljen, in o
amandmajih, če so bili vloženi. Predsednik delovnega telesa nato zaradi
njegove druge obravnave skliče sejo delovnega telesa. |
(5) Če je predlagatelj odloka član sveta, o pripravljenem besedilu
odloka za drugo obravnavo obvesti župana s predlogom za uvrstitev na
dnevni red seje pristojnega delovnega telesa in sveta, skupaj z
amandmaji, ki so bili vloženi. Župan o tem obvesti predsednika delovnega
telesa, ki nato zaradi druge obravnave predloga odloka skliče sejo
delovnega telesa. |
(6) Predsednik gradivu za sejo delovnega telesa priloži predlog odloka,
pripravljen za drugo obravnavo in amandmaje, če so bili vloženi, ter
nanjo povabi tudi predlagatelje amandmajev. Predlagatelj amandmaja lahko
svoj amandma do konca obravnave predloga odloka na seji delovnega telesa
spremeni, dopolni, ali umakne, lahko pa poda tudi amandma na katerega od
predhodno vloženih amandmajev drugih predlagateljev. Tudi delovno telo
lahko na svoji seji poda amandma na besedilo odloka za drugo obravnavo.
Predstavnik občinske uprave lahko poda mnenje o vseh vloženih
amandmajih. |
(7) Delovno telo na svoji seji predlog odloka obravnava in posreduje
županu in morebitnemu drugemu predlagatelju odloka poročilo o svojem
delu. |
(8) Po prejemu poročila iz prejšnjega odstavka župan skliče sejo sveta.
Gradivu za sklic seje priloži prejeto poročilo delovnega telesa, ki
vsebuje tudi amandma delovnega telesa, če je bil podan. |
(9) V primerih, ko je seja sveta sklicana pred sklicem seje delovnega
telesa, morata biti rok za vlaganje amandmajev na predlog odloka v drugi
obravnavi in rok sklica seje delovnega telesa medsebojno usklajena tako,
da tako predlagatelji amandmajev, kot tudi delovno telo sveta, lahko
opravijo svoje delo v zvezi z amandmaji, določeno s tem členom. |
|
84. člen |
(vsebina amandmajev) |
Z amandmaji se lahko predlagajo spremembe in dopolnitve naslova, številk
ter vsebine členov predloga odloka. Amandma mora biti vložen pisno,
sestavljen v skladu z nomotehničnimi pravili, skupaj z obrazložitvijo, v
nasprotnem primeru ni primeren za razpravo in odločanje. Pri predlogu
odloka o spremembah in dopolnitvah odloka se amandmaje lahko vlaga le k
členom sprememb in dopolnitev predloga odloka. Ta omejitev ne velja za
amandmaje, ki se vlagajo k prehodnim in končnim določbam predloga
odloka. |
|
85. člen |
(druga obravnava) |
(1) V drugi obravnavi se predlog odloka lahko spremeni ali dopolni z
amandmaji, vloženimi skladno z 83. členom tega poslovnika. |
(2) Predlagatelj odloka ali župan (če ni predlagatelj), lahko poda
mnenje k amandmaju drugih predlagateljev. |
(3) Predlagatelj odloka lahko brez vložitve amandmaja spremeni ali
dopolni besedilo predloga odloka v drugi obravnavi na sami seji sveta,
če je to potrebno zaradi popravkov tehnične narave ali popravkov, ki ne
spreminjajo vsebine besedila. |
(4) Predlagatelji amandmajev lahko vlagajo amandmaje na sami seji do
konca obravnave predloga odloka v drugi obravnavi le izjemoma, zaradi
vpliva nepredvidenih ali novih okoliščin na besedilo predloga odloka,
ali zaradi drugih utemeljenih razlogov. |
(5) Seja sveta se zaradi priprave amandmajev lahko prekine za čas, ki je
za to potreben. |
|
86. člen |
(razprava v drugi obravnavi) |
V drugi obravnavi se razprava opravi o celotnem besedilu, brez vnaprej
določenega zaporedja glede posameznih vsebin predloga odloka, lahko pa
svet odloči, da se opravi razprava po vrstnem redu o vsakem členu
posebej in o naslovu odloka, lahko pa odloči tudi, da se razpravlja
skupaj o več ali vseh poglavjih in ločeno le o tistih delih predloga
odloka, h katerim so bili predlagani amandmaji. |
|
87. člen |
(glasovanje o amandmajih) |
(1) Po končani razpravi o amandmajih svet glasuje najprej o tistih
amandmajih, za katere je delovno telo predlagalo svetu, da jih sprejme.
Potem svet odloči, ali bo glasoval tudi o katerem od drugih vloženih
amandmajev. Če je k posameznemu členu podanih več takšnih amandmajev, o
amandmajih glasuje po vrstnem redu glede na datum in uro njihove
vložitve. |
(2) Po končanem glasovanju o amandmajih predsedujoči ugotovi, kateri
amandmaji so bili sprejeti. |
|
88. člen |
(glasovanje o sprejemu odloka v drugi obravnavi) |
(1) Predlagatelj pripravi besedilo predloga odloka za sprejem v drugi
obravnavi, v katerega so vneseni sprejeti amandmaji, lahko pa ga, po
predhodni odločitvi sveta, pripravi tudi statutarno pravna komisija. Če
besedila ni mogoče pripraviti na isti seji, se ga pripravi za prvo
naslednjo sejo. |
(2) Svet sprejme odlok v drugi obravnavi z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
(3) Če predlagatelj, statutarno pravna komisija ali občinska uprava
ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med posameznimi členi, lahko
predlaga amandmaje za uskladitev vsebine odloka. Če odloka ni mogoče
uskladiti na isti seji, glasuje svet o sprejemu odloka na prvi prihodnji
seji. |
|
5.3. Hitri postopek za sprejem odloka |
|
89. člen |
(hitri postopek za sprejem odloka) |
(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, ter v
primerih, določenih s tem poslovnikom, lahko svet sprejme odlok po
hitrem postopku. |
(2) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka iz rednega
postopka. Predlog mora biti obrazložen. O uporabi hitrega postopka
odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
(3) Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku,
se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi
obravnavi predloga odloka. |
(4) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna
opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
(5) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga
odloka na isti seji. |
(6) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse
do konca obravnave predloga odloka. Predlaga jih lahko vsak predlagatelj
amandmajev iz rednega postopka. |
|
5.4. Skrajšani postopek za sprejem odloka |
|
90. člen |
(skrajšani postopek za sprejem odloka) |
(1) Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti
seji opravil obe obravnavi predloga odloka, če: |
– po opravljeni prvi obravnavi ni potrebno opraviti nobenih sprememb ali
dopolnitev predloga, ali če je potrebno opraviti manj pomembne spremembe
ali dopolnitve, oziroma takšne, ki bistveno ne spremenijo predloga,
|
– gre za prenehanje veljavnosti odloka ali njegovih posameznih določb v
skladu z zakonom, |
– gre za uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi
države oziroma občine, |
– gre za spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča,
|
– gre za prečiščeno besedilo odloka ali drugega splošnega akta.
|
(2) Svet o predlogu iz prejšnjega odstavka odloči potem, ko je bil
takšen odlok sprejet v prvi obravnavi. |
(3) Skrajšani postopek za sprejem odloka se lahko uporabi tudi za
sprejem drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način kot odlok. |
|
5.5. Postopek za sprejem proračuna občine |
|
91. člen |
(proračun) |
(1) S proračunom občine se določi obseg in struktura vseh prihodkov in
drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov za posamezne namene
financiranja javne porabe v občini. |
(2) Proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati
s proračunskim letom za državni proračun. |
(3) Postopek za sprejem proračuna občine, določen s tem poslovnikom,
velja tudi za sprejem sprememb proračuna občine. |
(4) Glede vprašanj, ki v tem podpoglavju niso posebej urejena, se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo postopek za sprejem
odloka. |
|
92. člen |
(osnutek proračuna in javna razprava) |
(1) Župan pripravi osnutek proračuna in ga posreduje v javno razpravo, z
namenom, da se zainteresirana javnost z njim seznani in nanj poda
pripombe, predloge in usmeritve. Župan posreduje osnutek proračuna v
javno razpravo tako, da ga pošlje članom sveta in predsednikom svetov
krajevnih skupnosti, javno ga objavi v katalogu informacij javnega
značaja na spletnih straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do
osnutka v fizični obliki v prostorih občine. Pri dostopu do osnutka v
fizični obliki mora biti glede pojasnjevanja strukture proračuna občanom
zagotovljena strokovna pomoč občinske uprave. |
(2) Župan objavi način in rok za vlaganje pripomb, predlogov in
usmeritev k osnutku proračuna na spletnih straneh občine in na oglasni
deski občine. |
(3) V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna člani sveta in
svetniške skupine, sveti krajevnih skupnosti v okviru svojih
pristojnosti ter zainteresirana javnost. |
(4) Osnutek proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni.
Pripombe, predlogi in usmeritve k osnutku proračuna se pošljejo županu. |
|
93. člen |
(priprava proračuna za prvo obravnavo) |
(1) Predlog proračuna občine za prihodnje leto mora župan predložiti
svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu
zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan v postopek sprejema
predlog proračuna najkasneje v 90 dneh po izvolitvi sveta. |
(2) Najkasneje v 45 dneh po končani javni razpravi, pripravi župan
predlog proračuna za prvo obravnavo ter skliče sejo sveta, na kateri se
bo ta predlog obravnaval, skupaj s predlogom odloka o proračunu. Župan
pošlje članom sveta predlog proračuna z vsemi sestavinami, ki jih določa
zakon, ki ureja javne finance. Župan v obrazložitvi predloga proračuna
poda tudi splošno opredelitev do prejetih pripomb, predlogov in
usmeritev iz javne razprave na osnutek proračuna in pojasni, katere je
upošteval pri pripravi predloga in katerih ni, ter obrazloži, zakaj jih
ni upošteval. |
(3) Predlog proračuna predstavijo župan in predstavniki občinske uprave
na sejah pristojnih delovnih teles sveta in na seji sveta. |
|
94. člen |
(priprava proračuna za drugo obravnavo) |
(1) Na predlog proračuna in predlog odloka o proračunu občine,
sprejetega v prvi obravnavi, lahko člani sveta, župan in delovna telesa
sveta iz svoje pristojnosti vložijo amandmaje. |
(2) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega
odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in
izdatki ter v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se
zagotovijo sredstva in za kakšen namen. Če predlagatelj tega ne pojasni,
župan amandma umakne iz razprave in odločanja. |
|
95. člen |
(druga obravnava) |
(1) Župan lahko na seji sveta vloži amandma ali poda mnenje k vloženemu
amandmaju člana sveta ali delovnega telesa sveta na predlog proračuna in
predlog odloka o proračunu občine v drugi obravnavi. Seja sveta se
zaradi priprave amandmaja lahko prekine za čas, ki je za to potreben.
|
(2) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju, vloženem v zvezi z isto
vsebino tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana, če ta ni
sprejet, pa še o vsakem od ostalih amandmajev, za katerega je delovno
telo predlagalo svetu, da ga sprejme. |
|
96. člen |
(uskladitev predloga proračuna v drugi obravnavi in glasovanje o
proračunu) |
(1) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih
in glede prihodkov ter odhodkov, in če je z njim zagotovljeno
financiranje nalog občine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi.
Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k predlogu odloka o
proračunu občine. |
(2) Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s
katerim svet sprejme proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
|
(3) Če proračun ni usklajen, oziroma če župan ugotovi, da sprejeti
amandmaji posegajo v sredstva, ki jih mora občina zagotavljati v skladu
z ustavo in zakonom, po sklenjenih pogodbah ali sodnih in drugih
odločbah, ali da bi sprejeti amandmaji imeli škodljive posledice za
izvajanje posameznih nalog občine, lahko prekine sejo in zahteva, da
pristojni oddelek občinske uprave prouči nastalo situacijo in predlaga
rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom
pristojnega oddelka občinske uprave lahko župan prekine sejo in določi
uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog
uskladitve. |
(4) Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži.
O predlogu uskladitve ni razprave. |
(5) Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet,
glasuje o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine.
|
(6) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun ni sprejet. |
|
97. člen |
(obravnava novega predloga proračuna) |
(1) Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan
predložiti nov predlog proračuna. |
(2) Nov predlog proračuna svet obravnava in o njem odloča po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
98. člen |
(začasno financiranje) |
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša,
sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ 3 mesece in
se lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. |
|
99. člen |
(sprejem rebalansa proračuna) |
(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
|
(2) Predlog odloka o rebalansu proračuna občine obravnavajo delovna
telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave. |
(3) Odlok o rebalansu proračuna občine sprejme svet po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
5.6. Postopek za sprejem zaključnega računa proračuna |
|
100. člen |
(sprejem zaključnega računa proračuna) |
(1) Župan predloži predlog zaključnega računa proračuna občine za
preteklo leto svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta. |
(2) Predlog zaključnega računa proračuna občine obravnavajo delovna
telesa sveta in se sprejme v eni obravnavi. |
|
5.7. Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
101. člen |
(postopek za sprejem prostorskih aktov) |
(1) Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri
oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki
se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo
obravnavo predloga odloka. Svet se pred to obravnavo z osnutki takšnih
prostorskih aktov seznani in o njih razpravlja v okviru njihove javne
razgrnitve, pri čemer člani sveta lahko podajo svoje pripombe in
predloge. |
(2) Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom
prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in
v javni obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek
o odloku konča. |
(3) Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo
predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
5.8. Postopek za sprejem obvezne razlage splošnega akta |
|
102. člen |
(postopek za sprejem obvezne razlage splošnega akta) |
(1) Vsakdo, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za
obvezno razlago določb splošnih aktov občine. |
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna
komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana ali občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in
ga predloži svetu v postopek. |
(4) Svet sprejme obvezno razlago splošnega akta po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
(5) Določba prejšnjega odstavka ne velja za tiste splošne akte, ki se
sprejemajo v eni obravnavi. Zanje velja, da se obvezna razlaga njihovih
določb sprejme v eni obravnavi. |
(6) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v
uradnem glasilu. |
|
5.9. Postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta |
|
103. člen |
(postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta) |
(1) Če je splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži
spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega
besedila. |
(2) Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se praviloma
pripravi po vsaki pomembnejši sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta
oziroma poslovnika. |
(3) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu
sprememb in dopolnitev splošnega akta tako določi svet. |
(4) Uradno prečiščeno besedilo sprejme svet po skrajšanem postopku za
sprejem odloka. Za splošni akt, ki ga svet sprejema na eni obravnavi,
svet tudi uradno prečiščeno besedilo zanj sprejme v eni obravnavi. O
uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez razprave. |
(5) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu. |
|
6. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
6.1. Splošne določbe |
|
104. člen |
(volitve in imenovanja) |
(1) Za volitve in imenovanja, za katera je po zakonu ali statutu občine
pristojen svet, veljajo določbe tega poslovnika, razen če ni z zakonom
ali drugim aktom določeno drugače. |
(2) Kandidatura mora vsebovati: ime predlagatelja, osebne podatke
kandidata (ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega bivališča),
pisno soglasje kandidata, in drugo, v skladu z zahtevami zakona ali
drugega akta. |
(3) Lista kandidatov mora vsebovati: ime liste, ime predlagatelja,
osebne podatke kandidatov (ime in priimek, datum rojstva, naslov
stalnega bivališča), pisno soglasje kandidatov, in drugo, v skladu z
zahtevami zakona ali drugega akta. |
(4) Določbe tega poslovnika glede volitev in imenovanj, ki veljajo za
več kandidatov, za več list kandidatov oziroma za več funkcij, veljajo
tudi za 2 kandidata, za 2 listi kandidatov, oziroma za 2 funkciji.
|
(5) Voljeni ali imenovani predstavniki občine so se pri svojem delu v
delovnih telesih in v organih, v katere so izvoljeni ali imenovani,
dolžni izogibati nasprotju interesov in storiti vse, da se nasprotju
interesov izognejo. |
|
105. člen |
(glasovanje o kandidatih in listah kandidatov) |
(1) Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave ali z dvigom rok o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje po abecednem vrstnem redu
njihovih priimkov. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od
kandidatov. Smiselno enako se glasuje pri glasovanju o več listah
kandidatov. |
(2) Če se glasuje s poimenskim glasovanjem o več kandidatih za isto
funkcijo, predsedujoči pozove člane sveta k glasovanju tako, da pokliče
priimke in imena posameznih članov sveta, po vrstnem redu, kot so
navedeni na listi navzočnosti iz petega odstavka 45. člena tega
poslovnika. Član sveta glasuje tako, da pove priimek in ime kandidata,
za katerega glasuje, ali izjavi, da ne bo glasoval. Seznam kandidatov se
pripravi tako, da se kandidate razvrsti po abecednem vrstnem redu
njihovih priimkov. Smiselno enako se glasuje pri glasovanju o več listah
kandidatov. |
(3) Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave ali z dvigom rok o več
kandidatih za več funkcij, se glasuje o vsakem posameznem kandidatu po
abecednem vrstnem redu njihovih priimkov za največ toliko kandidatov,
kot je funkcij. Smiselno enako se glasuje pri glasovanju o več listah
kandidatov. |
(4) Če se tajno glasuje, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
(5) Če se tajno glasuje o enem kandidatu oziroma o listi kandidatov, se
glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov
tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali beseda »PROTI«.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev »ZA« in
»PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni
strani, »PROTI« pa na levi. |
(6) Če se tajno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo se glasuje
tako, da se na glasovnici obkroži zaporedno številko pred imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati. Smiselno enako se glasuje pri
glasovanju o več listah kandidatov. Glasovnica vsebuje zaporedne
številke, priimke in imena kandidatov po abecednem vrstnem redu njihovih
priimkov, oziroma pri listah kandidatov zaporedne številke in imena list
kandidatov po abecednem vrstnem redu. |
(7) Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se
lahko glasuje za največ toliko kandidatov kot je funkcij. Smiselno enako
se glasuje pri glasovanju o več listah kandidatov. |
|
106. člen |
(izvolitev oziroma imenovanje kandidata ali liste kandidatov) |
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če prejme večino opredeljenih
glasov navzočih članov sveta. Enako velja za listo kandidatov. |
|
107. člen |
(ponovno glasovanje o kandidatih) |
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od
predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi
novo glasovanje. |
(2) Pri novem glasovanju se glasuje o tistih 2 kandidatih, ki sta pri
prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več
kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število
glasov, se izbira 2 kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z
enakim številom glasov določi z žrebom. |
(3) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu
glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se
ponovno glasuje o 2 kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila enako
število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu priimkov
kandidatov. |
(4) Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni imenovano
oziroma izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoče
kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na
podlagi novega predloga kandidatur. |
|
6.2. Imenovanje delovnih teles sveta in organov občine |
|
108. člen |
(imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
(1) Člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje
svet izmed svojih članov, tako da javno glasuje o vseh predloženih in
veljavnih listah kandidatov. Na listo mora biti uvrščenih toliko
kandidatov, kolikor članov komisije se imenuje, pri čemer mora biti
navedeno, kdo je predlagan za predsednika in kdo za člane. Posamezno
listo lahko predlagajo najmanj 3 člani sveta. |
(2) Komisija je imenovana, ko ena od predlaganih list kandidatov prejme
večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta. |
(3) Če nobena od list kandidatov ne dobi potrebne večine, na isti seji
vsaka od izvoljenih istoimenskih list kandidatov v svet predlaga največ
1 kandidata za člana komisije. Kandidatov mora biti najmanj toliko,
kolikor članov komisije se imenuje. O kandidatih se glasuje s tajnim
glasovanjem, po abecednem vrstnem redu njihovih priimkov. Komisija mora
biti imenovana najkasneje na prvi seji po konstitutivni seji sveta.
Predsednika komisije izvolijo člani komisije izmed sebe. |
(4) Določbe tega člena se primerno uporabljajo tudi za imenovanje
komisije v primeru odstopa ali razrešitve. |
(5) Pri imenovanju posameznih članov komisije v primeru odstopa ali
razrešitve podajo upravičeni predlagatelji svetu v sprejem predloge za
manjkajoče člane. |
|
109. člen |
(imenovanje komisij in odborov sveta) |
(1) Člane komisij in odborov sveta iz 60. do 66. člena tega poslovnika
imenuje svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih
občanov tako, da javno glasuje o listi kandidatov za posamezno komisijo
ali odbor, na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Na listo lahko predlagatelji uvrstijo toliko kandidatov,
kolikor članov komisije ali odbora sveta se imenuje, pri čemer mora biti
navedeno, kdo je predlagan za predsednika in kdo za člane. Kandidat za
predsednika mora biti predlagan izmed članov sveta. Posamezno listo
lahko komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlagajo
najmanj 3 člani sveta. |
(2) Komisija ali odbor sveta je imenovan, ko predlagana lista kandidatov
prejme večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta. |
(3) Če predlagana lista kandidatov ne prejme potrebne večine glasov, se
na isti ali na prvi naslednji seji opravi novo glasovanje na podlagi
nove liste kandidatov. |
(4) Prvo sejo komisije ali odbora skliče župan. |
(5) Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
(6) Določbe tega člena se primerno uporabljajo tudi za imenovanje
komisij ali odborov sveta v primeru odstopa ali razrešitve. |
(7) Pri imenovanju posameznih članov komisij in odborov sveta v primeru
odstopa ali razrešitve podajo upravičeni predlagatelji komisiji za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predloge za manjkajoče člane.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja poda predlog
imenovanja v sprejem svetu. |
|
110. člen |
(imenovanje nadzornega odbora) |
(1) Člane nadzornega odbora imenuje svet tako, da javno glasuje o listi
kandidatov za člane nadzornega odbora na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Listo kandidatov, na katero je
uvrščenih toliko kandidatov, kolikor članov nadzornega odbora se
imenuje, sestavi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
na podlagi prejetih kandidatur. Člane nadzornega odbora lahko komisiji
predlagajo člani sveta, zainteresirane organizacije v občini ter druge
fizične in pravne osebe s stalnim bivališčem, oziroma sedežem v občini.
|
(2) Nadzorni odbor je imenovan, ko predlagana lista kandidatov prejme
večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta. |
(3) Če predlagana lista kandidatov ne prejme potrebne večine glasov, se
na isti ali na prvi naslednji seji opravi novo glasovanje na podlagi
nove liste kandidatov. |
(4) Nadzorni odbor se konstituira na podlagi določil statuta občine.
Predsednika izvolijo člani nadzornega odbora izmed sebe. |
(5) Določbe tega člena se primerno uporabljajo tudi za imenovanje
nadzornega odbora v primeru odstopa ali razrešitve. |
(6) Pri imenovanju posameznih članov nadzornega odbora v primeru odstopa
ali razrešitve podajo upravičeni predlagatelji komisiji za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja predloge za manjkajoče člane, pri čemer
morajo upoštevati predpisano sestavo in pogoje za imenovanje posameznega
člana. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja poda
predlog imenovanja v sprejem svetu. |
|
111. člen |
(imenovanje občinske volilne komisije) |
(1) Imenovanje občinske volilne komisije se izvede na podlagi določil
predpisov, ki urejajo lokalne volitve. |
(2) Člane občinske volilne komisije imenuje svet tako, da javno glasuje
o listi kandidatov za člane občinske volilne komisije na predlog
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Listo kandidatov,
na katero je uvrščenih toliko kandidatov, kolikor članov občinske
volilne komisije se imenuje, sestavi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. Predlagatelji morajo v predlogih navesti, ali je
posamezen kandidat predlagan za predsednika, namestnika predsednika,
člana ali namestnika člana. |
(3) Če za predsednika občinske volilne komisije ali njegovega namestnika
ni podan ustrezen predlog, župan za predlog zaprosi pristojno sodišče.
|
(4) Če ni predlogov za člane občinske volilne komisije ali njihove
namestnike, oziroma jih je premalo, direktor občinske uprave za
manjkajoče člane ali njihove namestnike predlaga zaposlene v občinski
upravi, če teh ni dovolj, pa uradnike, zaposlene v organih državne
uprave. |
(5) Občinska volilna komisija je imenovana, ko predlagana lista
kandidatov prejme večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta. V
nasprotnem primeru se opravi novo glasovanje na podlagi nove liste
kandidatov. |
(6) Določbe tega člena se primerno uporabljajo tudi za imenovanje
občinske volilne komisije v primeru odstopa ali razrešitve. |
(7) Pri imenovanju posameznih članov občinske volilne komisije v primeru
odstopa ali razrešitve podajo upravičeni predlagatelji komisiji za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predloge za manjkajoče člane,
pri čemer morajo upoštevati predpisano sestavo in pogoje za imenovanje
posameznega člana. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
poda predlog imenovanja v sprejem svetu. |
|
6.3. Volitve in imenovanja v druge organe |
|
112. člen |
(volitve in imenovanja v organe drugih pravnih oseb) |
(1) Svet voli in imenuje predstavnike občine v organe javnih zavodov,
javnih podjetij, javnih agencij, javnih skladov in drugih pravnih oseb
na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
(2) Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlagajo
kandidate člani sveta, župan ali politične stranke, zastopane v
občinskem svetu. |
(3) Kandidat je izvoljen ali imenovan, ko predlagana kandidatura prejme
večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta. Če se v isti organ
imenuje več kandidatov, lahko svet glasuje o vseh kandidatih skupaj.
|
(4) Če predlagana kandidatura ali lista kandidatov ne prejme potrebne
večine glasov, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
predlaga svetu v sprejem nov predlog. |
(5) Izvolitev ali imenovanje se izvede na podlagi tega člena, če ni z
drugim aktom določeno drugače. |
(6) Ta člen se smiselno uporablja tudi za imenovanje predstavnikov
občine v posvetovalna telesa in za imenovanja v drugih podobnih
primerih, ter za volitve in imenovanja predstavnikov občine v primeru
odstopa ali razrešitve, razen če ni z drugim aktom določeno drugače. |
|
6.4. Soglasja in mnenja k imenovanjem |
|
113. člen |
(soglasja in mnenja k imenovanjem) |
(1) Svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja daje v skladu z zakonom in ustanovitvenim aktom pravnih oseb
soglasja in mnenja k imenovanjem v primerih, ko imenovanja opravijo
organi teh pravnih oseb. |
(2) Predlog je izglasovan, ko prejme večino opredeljenih glasov navzočih
članov sveta. |
|
6.5. Podelitev občinskih priznanj in njihov preklic |
|
114. člen |
(podelitev občinskih priznanj in njihov preklic) |
Občinska priznanja svet podeli ali prekliče z večino opredeljenih glasov
navzočih članov sveta na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja in v skladu z določili predpisa, ki ureja podelitev
priznanj občine. |
|
6.6. Imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana |
|
115. člen |
(imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana) |
(1) Če župan, ki mu je predčasno prenehal mandat, ne določi, kateri od
podžupanov bo začasno opravljal funkcijo župana, ali če je razrešen,
imenuje svet izmed svojih članov člana, ki bo to funkcijo opravljal do
izvolitve novega župana. |
(2) O tem, ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega
glasovanje, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. |
(3) Kandidat je imenovan, ko prejme večino opredeljenih glasov navzočih
članov sveta. |
|
7. RAZREŠITEV IN ODSTOP |
|
7.1. Postopek za razrešitev |
|
116. člen |
(postopek za razrešitev) |
(1) Osebe, ki jih voli ali imenuje svet, se razrešijo po postopku, ki ga
določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek.
|
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je
osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, na predlog župana, ali na
predlog najmanj ene četrtine članov sveta, razen če ni s statutom občine
ali drugim aktom določeno drugače. |
(3) V primerih, ko je komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja pristojna, da svetu predlaga osebo za izvolitev ali
imenovanje, je pristojna tudi, da svetu predlaga njeno razrešitev, zato
se predlog za razrešitev takšne osebe vloži pri tej komisiji, razen če
ni sama predlagatelj razrešitve. Predlog za razrešitev vsebuje tudi
obrazložitev razloga za razrešitev. |
(4) O predlogu za razrešitev komisija seznani osebo, na katero se
razrešitev nanaša, in jo pozove, da poda svoj pisni odgovor najkasneje
do seje komisije, na kateri se bo ta predlog obravnaval. |
(5) Komisija na svoji seji obravnava predlog za razrešitev in sprejme
predlog odločitve, ki ga posreduje županu, skupaj s predlagateljevim
predlogom za razrešitev in morebitnim pisnim odgovorom osebe, na katero
se razrešitev nanaša, z zaprosilom, da ga uvrsti na prvo naslednjo sejo.
|
(6) Svet sprejme odločitev o predlogu za razrešitev z večino, ki je
predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen
predlog za razrešitev. |
(7) O razrešitvi svet sprejme sklep. |
(8) Pri odločanju o razrešitvi poslovodnega organa iz krivdnih razlogov
je potrebno, poleg predhodnih določb tega člena, upoštevati še
naslednje: |
– Če predlog za razrešitev ne vsebuje obrazloženih razlogov za
razrešitev, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja vrne
predlagatelju predlog v dopolnitev. Popolni predlog za razrešitev
komisija vroči osebi, na katero se nanaša, in jo pozove, da poda svoj
pisni odgovor v roku 8 dni od vročitve. |
– Če je potrebno, da se natančneje raziščejo v predlogu razrešitve
navedene kršitve, lahko župan naroči strokovna mnenja, izvede dodatne
raziskave in druge podobne ukrepe, o katerih mora biti, če bodo podlaga
za odločanje, dana osebi, na katero se razrešitev nanaša, možnost, da se
z njimi seznani in se o njih izjavi. |
– Svet mora nesporno ugotoviti konkretne kršitve, ki jih je ta oseba
zakrivila ter posledice teh kršitev, ugotoviti vzročno zvezo med njenim
nepravilnim ravnanjem in ugotovljenimi posledicami ter na podlagi
ugotovljenega pretehtati razloge in dokaze predlagatelja za razrešitev.
Svet šele po tako opravljeni obravnavi predloga za razrešitev svet
sprejme odločitev. |
|
7.2. Postopek za odstop |
|
117. člen |
(postopek odstopa) |
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti v skladu z zakonom in
statutom. |
(2) Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in drugih organov
občine ter drugi voljeni ali imenovani predstavniki občine. Izjavo o
odstopu morajo podati v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, katera svetu predlaga predlog za ugotovitev
prenehanja članstva oziroma prenehanja druge oblike predstavljanja
občine ter predlog novega kandidata, ki ga izbere izmed predlogov
upravičenih predlagateljev. |
(3) Osebi, ki odstopi, preneha mandat z dnem, ko je podala odstopno
izjavo komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
(4) Svet s sklepom ugotovi prenehanje članstva oziroma prenehanja druge
oblike predstavljanja občine in imenuje novega člana. |
|
8. RAZMERJE MED ŽUPANOM IN SVETOM |
|
118. člen |
(razmerje med županom in svetom) |
(1) Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
|
(2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo
programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje
in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
(3) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan,
lahko župan določi za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca
izmed uslužbencev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki
so sodelovali pri pripravi odlokov ali drugih aktov. |
|
119. člen |
(izvajanje odločitev sveta) |
(1) Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta
župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave
poročajo o izvajanju sklepov sveta. |
(2) V poročilu o izvajanju sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti
tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
|
(3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov
sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
(4) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
|
(5) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z
zakonom in statutom občine. |
(6) Če župan meni, da je splošni akt sveta neustaven ali nezakonit,
zadrži objavo takega akta in predlaga svetu, da o njem ponovno odloči na
prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
|
(7) Če svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa
lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z
ustavo in zakonom. |
(8) Župan zadrži izvajanje odločitve sveta, če meni, da je nezakonita,
ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in
predlaga svetu, da o njej ponovno določi na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja
odločitve sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take
odločitve. Če svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne
postopek pri upravnem sodišču. |
(9) Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
9. JAVNOST DELA |
|
120. člen |
(javnost dela sveta in njegovih delovnih teles) |
(1) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu sveta in
njegovih delovnih teles, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil
občanom in medijem o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov medijev na sejah sveta in njegovih delovnih teles ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
(2) Župan obvešča občane in medije o delu sveta, delovnih teles sveta,
župana in občinske uprave, direktor občinske uprave pa občane in medije
obvešča le o delu občinske uprave. Drugi javni uslužbenci lahko
obveščajo javnost o delu s svojega delovnega področja po predhodnem
soglasju župana oziroma direktorja občinske uprave. |
(3) Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost,
župan pa lahko zaradi obveščanja javnosti skliče tiskovno konferenco.
|
(4) Občina objavlja sporočila o svojem delu, obvestila občanom, razne
razpise in natečaje, povzetke iz gradiv in odločitev sveta, ter druga
obvestila, o katerih je dolžna obveščati javnost. |
|
121. člen |
(obveščanje javnosti) |
(1) Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje z mediji ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
(2) Predstavnikom medijev je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu sveta in njegovih delovnih
teles. |
(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in njegovih
delovnih teles, ki so zaupne narave oziroma vsebujejo zaupne podatke.
|
(4) Za ravnanje z gradivi iz prejšnjega odstavka se upoštevajo zakoni in
drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
10. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
122. člen |
(delo sveta v izrednem stanju) |
(1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
|
11. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
123. člen |
(spremembe in dopolnitve poslovnika) |
(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe
tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko
večino glasov navzočih članov. |
|
124. člen |
(razlaga poslovnika) |
(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga
poslovnik med sejo sveta predsedujoči. Če se predsedujoči ne more
odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno
pravni komisiji, da poda svoje mnenje. Če komisija tega ne more opraviti
na isti seji, pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do
naslednje seje. |
(2) Kadar svet ne zaseda, razlaga poslovnik statutarno pravna komisija
na predlog člana sveta, delovnega telesa sveta ali župana. |
(3) Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je
dala statutarno pravna komisija, odloči svet. |
(4) Statutarno pravna komisija lahko predlaga, naj svet sprejme obvezno
razlago poslovnika po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za
obvezno razlago splošnega akta. |
|
12. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA |
|
125. člen |
(uporaba določb o postopku za sprejem proračuna) |
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na sprejem proračuna občine (od
91. do 97. člena) se pričnejo uporabljati za pripravo proračuna za leto
2017. |
|
126. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
(1) Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik
Občinskega sveta Občine Ajdovščina (Uradni list RS, št. 5/00, 41/05,
38/10) in Sklep o organiziranju in načinu delovanja svetniških skupin
(Uradni list RS, št. 11/15). |
(2) Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati prvi odstavek 40.
člena, 41. člen, 42. člen, 46. člen, 47. člen, 48. člen, 49. člen, 50.
člen ter prvi in drugi stavek tretjega odstavka 55. člena Statuta Občine
Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 7/1999, Uradni list RS, št. 2/02, 41/05,
92/05). |
|
127. člen |
(objava in začetek veljavnosti) |
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št. 007-2/2014 |
Ajdovščina, dne 21. aprila 2015 |
|
Župan
Občine Ajdovščina
Tadej Beočanin l.r. |
|