|
Na podlagi 39. člena
zakona
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.
18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93) ter
19. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 39/95) je
Občinski svet občine Črnomelj na seji dne 26. 10. 1995 sprejel |
|
|
O D L O
K |
|
|
o
prostorskih ureditvenih pogojih za območji Krajevnih skupnosti Adlešiči
in Griblje |
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S
tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin družbenega
plana občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski
Dolenjski list, št. 2/87 in Uradni list RS, št. 57/95) ter 1. člena
zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni
list RS, št. 48/90) sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območji
Krajevnih skupnosti Adlešiči in Griblje, ki jih je izdelal TOPOS, d.o.o.
Dolenjske Toplice pod št. PIA-1/94 v februarju 1995
spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev pa je izdelal
Acer d.o.o., Novo mesto, Resslova 7, maj 2003: |
|
|
– skupne pogoje poseganja v prostor, |
|
|
– merila in pogoje glede vrste posegov v prostor, |
|
|
– merila in pogoje za oblikovanje objektov, |
|
|
– merila in pogoje za zunanje in druge ureditve, |
|
|
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel, |
|
|
–
merila in pogoji za ohranjanje narave in |
|
|
-
merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine, |
|
|
– merila in pogoje za prometno in komunalno in energetsko urejanje
ter zveze, |
|
|
– merila in pogoji za urejanje in varstvo voda, |
|
|
– merila in pogoje za varstvo in izboljšanje okolja ter |
|
|
– posebna merila in pogoje za posege v prostor. |
|
|
2. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji iz prejšnjega člena vsebujejo tekstualne
opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo, lego, namensko rabo
in zmogljivost, velikost ter oblikovanje objektov in naprav ter
ureditev. |
|
|
Tekstualni del obsega opis in utemeljitev prostorskih ureditvenih
pogojev ter pogoje, mnenja in soglasja pristojnih organov, organizacij
in skupnosti. |
|
|
Kartografski del vsebuje grafične prikaze iz preglednih katastrskih
načrtov v M 1: 5000 in predstavlja čistoris kartografskega dela k odloku
ter njegovih sprememb in dopolnitev; izdelan je na digitalnih
katastrskih načrtih v merilu M 1: 5000. |
|
|
Sestavni del tega odloka so tudi “Strokovne osnove PUP KS Griblje in
Adlešiči v Beli krajini”, TOPOS, julij 1994 in “KRAJINSKI PARK BELA
KRAJINA”,
ter naravovarstvene smernice, ki jih je izdelal Zavod RS za varstvo
narave, OE Novo mesto v novembru 2002 in strokovne zasnove varstva
kulturne dediščine, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, OE Novo mesto v septembru 2002 ter strokovne
podlage za poselitev in posebne strokovne podlage, ki jih je izdelal
Acer Novo mesto, d.o.o., maj – november 2002. |
|
|
3. člen |
|
|
Merila in pogoji, določeni z odlokom ter njegovimi spremembami in
dopolnitvami, se nanašajo na gradnjo objektov, za katere si mora
investitor pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo enostavnih objektov
pa lokacijsko informacijo. |
|
|
4. člen |
|
|
Po tem odloku se urejajo območja naselij: Griblje, Cerkvišče, Dragoši,
Fučkovci, Bedenj, Pribinci, Jankoviči, Dolenjci, Pobrežje, Purga,
Adlešiči, Velika Sela, Mala Sela, Gorenjci, Vrhovci, Marindol, Miliči,
Žuniči in Paunoviči, območja, namenjena turistični ter
športno-rekreativni ponudbi, vinogradniška območja ter ostala območja v
obeh KS, ki niso namenjena poselitvi. |
|
|
Meje posameznih območij, določene v grafičnih prikazih odloka (na PKN 1:
5000) so v čistorisu kartografskega dela ustrezno razširjene, tako da
vključujejo tudi s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin
planskih aktov občine povečana območja za gradnje in druge ureditve. |
|
|
II. SKUPNI POGOJI
POSEGANJA V PROSTOR |
|
|
5. člen |
|
|
V
ureditvenih območjih vasi ob Kolpi in ostalih vasi: |
|
|
V vaseh se naj: |
|
|
– razvija kmetijstvo in izboljšujejo pogoji za bivanje, |
|
|
– postavlja nove objekte le v območja vasi, kot zgostitev sedanje
pozidave ali na obrobja vasi tako, da ne načenjajo sklenjenih in
skladnih vaških silhuet, robov, vedut, |
|
|
– umešča programe, ki bodo pripomogli k boljši preskrbi in
kulturnemu življenju krajev, |
|
|
– razvija domača ter druga obrt in dejavnosti ob pogoju, da ne
presegajo ravni hrupa, predpisana za bivalna okolja in imajo
zagotovljeno ustrezno čiščenje in odstranjevanje odpadnih vod, |
|
|
– ohranja in sanira posamezne stare kvalitetne objekte oziroma
celotne domačije ter v njih vsaj delno ohranja funkcijo bivanja, lahko
pa se umestijo tudi dejavnosti skladno s pogoji iz prejšnje alinee. |
|
|
Za posege na vizualno izpostavljene robove naselij in vizualno
izpostavljene lokacije na vedutah je potrebno poseg v prostor umestiti
skladno s strokovnimi podlagami za poselitev. |
|
|
5.a. člen |
|
|
Na vseh območjih urejanja so dopustni naslednji posegi: |
|
|
–
za obstoječe legalno zgrajene objekte: vzdrževalna dela, adaptacije,
rekonstrukcije in odstranitve objektov; |
|
|
–
za prometno omrežje in naprave: vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
novogradnje in odstranitve; |
|
|
–
za komunalno omrežje in naprave ter za omrežje in naprave za zveze:
vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve; |
|
|
–
za vodnogospodarske objekte in naprave: vzdrževanje, rekonstrukcija,
gradnje in odstranitve; |
|
|
–
za vodotoke, erozijska območja in poplavna območja: urejanje za
preprečevanje škodljivih vplivov, |
|
|
–
za energetska omrežja in naprave: vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
novogradnje in odstranitve. |
|
|
6. člen |
|
|
Vasi ob Kolpi naj se intenzivneje navežejo na prostor ob Kolpi z: |
|
|
– razvijanjem kmečkega turizma, |
|
|
– umeščanjem spremljajočih dejavnosti, ki sodijo k
turistično-rekreativnim kapacitetam, v obstoječe neizkoriščene objekte v
vaseh, |
|
|
– ureditvijo (predvsem) peš poti do vode in vseh potrebnih označb, |
|
|
– ohranitvijo čimbolj naravnih in neokrnjenih bregov Kolpe, |
|
|
– ureditvijo kopališč in kampov na mestih, ki so za to predvidena. |
|
|
7. člen |
|
|
Na vinogradniških območjih Preložnik ter Velika in Mala Plešivica je
dovoljena gradnja zidanic in gospodarskih objektov za spravilo sadja ob
pogoju, da je investitor lastnik najmanj 10 a vinograda oziroma
sadovnjaka. |
|
|
v vinogradniških območjih Preložnik ter Velika in Mala Plešivica je
dovoljena gradnja zidanic in gospodarskih objektov za spravilo sadja ob
pogoju, da je investitor lastnik najmanj 20 a vinograda oziroma
sadovnjaka v 1. območju vinogradniških površin ter 10 a v 2. območju
vinogradniških površin. Dovoljene so tudi adaptacije, rekonstrukcije ali
nadomestne gradnje obstoječih objektov, pri čemer je lahko velikost
vinograda tudi manjša od prej določene velikosti. |
|
|
Posegi morajo biti načrtovani tako, da se ohranja značilna krajinska
slika z vinogradi podolžno po pobočju ter z gozdnimi robovi in
pogozdenimi severnimi pobočji hribov. Novi objekti se lahko postavljajo
le ob poteh.
Parcelacija zemljišč mora povzemati obstoječi značilni vzdolžni vzorec
parcelne strukture zemljišč. Sadovnjaki naj se
ohranjajo v tradicionalni obliki, plantažni nasadi niso dovoljeni. |
|
|
8. člen |
|
|
V
počitniških naseljih: |
|
|
širitev obstoječih počitniških naselij v Adlešičih, Pobrežju,
Dragoših in Gribljah ni dovoljena. Dovoli se širitev Gmajnice pod
Preložnikom, ki leži na neizpostavljenem območju na robu gozda.
Počitniško naselje naj bo zaokrožena enota, oblikovana kot del vasi z
zidanimi objekti (kot so predpisani za vasi). Objekti se umestijo v
vrtačast teren na način, kot so nastajale stare vasi. |
|
|
9. člen |
|
|
Na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč: |
|
|
ohranjati je treba vse bistvene značilnosti odprtega prostora kot:
gozdne robove, naravne terase med kmetijskimi površinami, naraven
vrtačast teren in steljnike. |
|
|
Posegi v sklenjene komplekse najboljših ter druga območja kmetijskih
zemljišč in varovanih območji ohranjanja narave niso dovoljeni. |
|
|
Izjemoma so dopustni posegi v primeru, ko niso možne alternativne
rešitve s področja infrastrukture ter objektov za potrebe kmetijske
dejavnosti. |
|
|
Čebelnjaki so dovoljeni v bližini vasi ali na posebej izbranih, za
to primernih legah. Biti morajo leseni, postavljeni na kamnitih temeljih
ali prenosni. Čebelnjaki z zidano kletjo ali temelji niso dovoljeni.
Objektov za spravilo orodja ni dovoljeno postavljati. |
|
|
Dovoli se začasna postavitev tabornih prostorov na lokacijah in po
pogojih, ki jih določa Odlok o taborjenju v občini Črnomelj (Uradni list
RS, št. 50/98, 79/04). |
|
|
10. člen |
|
|
Gradnja objektov v območjih gozdnih rezervatov in zavarovanih gozdov ni
dovoljena. |
|
|
Izjemoma so dopustni le posegi, ki so skladni z osnovno funkcijo
gozda ter gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, za katere niso
možne alternativne rešitve. |
|
|
Gradnja novih gozdnih cest mora biti načrtovana tako, da ne
poškoduje naravnega okolja. |
|
|
Goloseki niso dovoljeni oziroma le izjemoma, če je to predvideno v
splošnem delu gozdnogospodarskega načrta zaradi gozdnogojitvenih ukrepov
ali če je to treba zaradi sanitarne sečnje oziroma opravljanja
preventivnih varstvenih del. |
|
|
III. MERILA IN POGOJI
GLEDE VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
|
|
11. člen |
|
|
Območja urejanja so razvrščena po namembnosti v: |
|
|
– območja za stanovanja “S”, |
|
|
– območja za stanovanja, kmetijstvo in kmečki turizem “SK”, |
|
|
– območja za jedro / centralne in oskrbne dejavnosti ter stanovanja
“J”, |
|
|
– območja za stanovanja in obrt “SO”, |
|
|
– območje za proizvodnjo “PR”, |
|
|
– območje za cerkev in pokopališče “CP” ter |
|
|
– območje za kamp “K”, |
|
|
– območje za počitniško naselje “PČ”, |
|
|
– območje za rekreacijo, športna igrišča “R”, |
|
|
– zatravljeno parkirišče “Pa”, |
|
|
– kopališče “KOP” in kopališče s travnatim igriščem “K,I”. |
|
|
- območje za turizem “Tu” |
|
|
12. člen |
|
|
Na območjih za stanovanja so dovoljene gradnje novih in nadomestnih
stanovanjskih hiš, vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije,
nadzidave in prizidave, odstranitve objektov, spremembe namembnosti za
stanovanja ter prenove obstoječih objektov. |
|
|
Dovoljeni so tudi dopolnilni in pomožni objekti k posameznim
stanovanjem, kot so garaže, drvarnice ipd., kadar v sklopu novogradenj
ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb; ti objekti morajo
biti zgrajeni na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta. |
|
|
Na območjih za stanovanja, kmetijstvo in kmečki turizem so poleg
objektov iz
prejšnjih odstavkov
dovoljene spremembe namembnosti
stanovanjskih objektov za opravljanje domače obrti, gradnje objektov za
potrebe kmetijske dejavnosti ter gradnje novih in prenove obstoječih
objektov za potrebe kmečkega turizma. |
|
|
Na območjih za centralne in oskrbne dejavnosti oziroma jedra vasi so
poleg objektov iz prvega odstavka tega člena dovoljene gradnje novih ter
adaptacije in prenove obstoječih objektov za potrebe osnovne preskrbe
prebivalcev, gostinske dejavnosti, storitvenih in kulturnih dejavnosti
ter za potrebe domače obrti. Dovoljena je tudi sprememba namembnosti
obstoječih stanovanjskih objektov za navedene dejavnosti ob pogoju, da
je na funkcionalnem zemljišču možno zagotoviti ustrezno število
parkirnih mest. |
|
|
Na območjih za stanovanja in obrt je poleg objektov iz prvega
odstavka tega člena dovoljena gradnja novih ter adaptacije in prenove
obstoječih objektov za potrebe obrtnih dejavnosti, ki ne presegajo ravni
hrupa, predpisana za bivalna okolja in imajo zagotovljeno ustrezno
čiščenje in odstranjevanje odpadnih vod. |
|
|
Na območju za proizvodnjo se ohranja proizvodna dejavnost, objekti
se lahko dogradijo ali adaptirajo po pogojih, ki veljajo za poslovne
objekte. |
|
|
Območja s cerkvijo in pokopališčem se ohranjajo, ob širitvi
pokopališča ali gradnji poslovilnih objektov je treba upoštevati logiko
obstoječe zasnove pokopališča in se čimbolj prilagajati značilnostim
terena. |
|
|
Na območjih za turizem (Tu)” – grad Pobrežje – so dovoljene adaptacije,
vzdrževalna dela, rekonstrukcije ter dozidave objektov in spremembe
namembnosti za potrebe turizma in bivanja, dovoli se postavitev
gospodarskih objektov za potrebe turizma (npr. konjušnica), ni pa
dovoljena postavitev gospodarskih objektov, ki bi služili le kmetijski
proizvodnji. Vse ureditve se dovolijo v skladu s pristojnima službama za
varstvo kulturne dediščine in varstvo narave. |
|
|
IV. MERILA IN POGOJI
ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
|
|
13. člen |
|
|
14. člen |
|
|
Poslovni objekti: |
|
|
– Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z
razmerjem stranic vsaj 1:1,4. |
|
|
– Etažnost je lahko pritličje, pritličje in nadstropje,
pritličje in mansarda. |
|
|
– Streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po
dolžini objekta in višino kapi največ 4m ter naklonom 40 do 50 stopinj.
Enokapna ali ravna streha je dovoljena le izjemoma, kjer je to potrebno
zaradi funkcionalnih zahtev dejavnosti in kjer to prostor dovoljuje. Za
kritino veljajo enaki pogoji, kot za stanovanjske objekte, določeni v
13. členu. |
|
|
– Fasade naj bodo svetle barve v tradicionalni, lahko tudi
sodobno koncipirani izvedbi. |
|
|
15. člen |
|
|
Zidanice in hisi: |
|
|
Tlorisna zasnova objektov je lahko: |
|
|
– 7 x 5 m z odstopanjem do ±10%, etažnost klet in podstrešje s
kolenčnim zidom do 1m; |
|
|
– 8 x 6
m z odstopanjem do ±10%, etažnost klet in pritličje, če je to
prevladujoči vzorec območja. |
|
|
– Hisi so leseni in se naj postavljajo v tradicionalni
obliki. |
|
|
– Streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po
dolžini objekta in pravokotno na pobočje oziroma vzporedno z bližnjimi
objekti. Naklon strešin mora biti 45 do 50 stopinj, lahko s čopi.
Kritina mora biti temne barve (kot v 13. členu). Frčade in balkoni niso
dovoljeni. |
|
|
Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah,
dozidavah in nadzidavah se morajo ohranjati kakovostne značilnosti
objektov oziroma oblikovati v skladu z zgornjimi pogoji. |
|
|
16. člen |
|
|
Avtobusna postajališča, parkirišča in druge javne ureditve: |
|
|
avtobusna postajališča so lahko montažni objekti,
oblikovani transparentno ter usklajeni s prostorom ali objekti,
usklajeni z značilno arhitekturo. Za poenotenje teh objektov je treba
pripraviti študijo. |
|
|
Parkirišča naj bodo na primernih mestih (na ravnem terenu)
in ozelenjena z avtohtonim zelenjem. |
|
|
Ostale javne ureditve naj bodo poenotene; javne površine
naj bodo tlakovane z granitnimi kockami ali naravnim kamnom (najbolje
avtohtonim), uporabi naj se enoten tip (cestne ali ulične) svetilke ter
druge ulične opreme (klopi, koši za smeti). |
|
|
17. člen |
|
|
Apartmaji, avtokamp, kamp, šotorišče: |
|
|
prostor za avtoprikolice in šotore naj bo ozelenjen in
neizpostavljen, ohrani naj se naraven prostor, brežine se lahko le
izjemoma preoblikujejo v zatravljene terase. |
|
|
Manjši kampi se lahko uredijo na vrtovih, ki pripadajo h
kmetijam kot dodatna ponudba kmečkega turizma in ne smejo segati na
kmetijske površine ob naselju ali načenjati sklenjenih robov vasi. |
|
|
Sanitarije in recepcija za potrebe apartmajskega naselja,
avtokampa ali kampa naj se uredi v obstoječih objektih na kmetijah.
Ponudba se lahko dopolni s trgovino ali internim bifejem, travnatim
igriščem ter ostalimi potrebnimi programi. Parkirišča morajo biti
ozelenjena. |
|
|
Če spremljajočih programov ni možno urediti v obstoječih
objektih, naj bo objekt razpoznaven, oblikovno usklajen s celotno
ureditvijo in zahtevami konkretne lokacije, izdelan iz tradicionalnih
materialov na tradicionalen način ali iz sodobnih materialov na sodoben
način. V teh primerih se mora rešitev pridobiti z javnim natečajem. |
|
|
Apartmaji naj se oblikujejo kot poenoteni objekti drobnega
merila (lahko leseni, temne barve ali tradicionalni, zidani), kritina
kot v 13. členu. |
|
|
Izven sezone se morajo avtoprikolice iz avtokampov oziroma
kampov umakniti-deponirati v kampu na Vinici ali na drugem, za to
nemenjenem prostoru. |
|
|
Postavljanje avtoprikolic izven za to namenjenih območij ni
dovoljeno. |
|
|
18. člen |
|
|
Kopališča: |
|
|
naravni prostor je treba ohraniti. Parkirišče naj bo po
možnosti ozelenjeno. |
|
|
Prostori za sedenje, travna igrišča, čolnarna ter drugi
programi naj bodo oblikovani po enotnem projektu. Za naštete ureditve je
dovoljena le uporaba lesa (za tlakovanje, dostop do vode, čolnarna) ali
izjemoma prodnato nasutje. |
|
|
Objekt naj bo razpoznaven, oblikovno usklajen s celotno
ureditvijo in zahtevami konkretne lokacije, izdelan iz tradicionalnih
materialov na tradicionalen način ali iz sodobnih materialov na sodoben
način. |
|
|
V.
MERILA IN POGOJI ZA ZUNANJE IN DRUGE UREDITVE |
|
|
19. člen |
|
|
Vrtovi, sadovnjaki, brežine: |
|
|
vrtovi med objekti in sadovnjaki naj se oblikujejo in
obdelujejo na tradicionalen način. Steklenjaki ali plastenjaki niso
dovoljeni na izpostavljenih mestih in na območju krajinskega parka. |
|
|
Nasipi, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja
morajo biti izvedeni z blagimi in ozelenjenimi brežinami ter zavarovani
pred erozijo. Podporni zidovi so dovoljeni le izjemoma, kjer brežine ni
možno drugače zavarovati. Zidani morajo biti z naravnim kamnom. |
|
|
Javne zelene površine, parki: |
|
|
vzpostavljajo se na predvidenih javnih mestih, ki so
neurejena ali nepravilno urejena. Za nove zasaditve se lahko uporabijo
le avtohtone drevesne vrste. Dovoljeno je formiranje drevoredov ob
pomembnejših cestah ali poteh v naseljih ali kot poudarek prostorske
dominante (cerkve, kapelice) v soglasju s pristojno službo za varstvo
naravne in kulturne dediščine. |
|
|
Rekreacijske površine: |
|
|
travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno
ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti
(zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine). Druga
igrišča, ki zahtevajo trajnejše ureditve, se lahko izvedejo le na za to
predvidenih površinah. V bližini kampov in apartmajskih naselij se lahko
izvedejo tudi trim steze, sprehajalne peš poti, poti za jahanje, ob
Kolpi pa privezi za čolne. |
|
|
Dostopi do objektov, parkirišča, razmejitve med parcelami: |
|
|
dostopi do objektov morajo biti izvedeni po najkrajši možni
poti s ceste. Parkirišča naj bodo utrjena in zatravljena ali v makadamu,
le izjemoma so lahko tlakovana ali asfaltirana. Razmejitve med parcelami
se izvedejo z lesenimi plotovi po vzoru tradicionalnih. Mreže so
dovoljene le izjemoma, kadar je to funkcionalno najbolj primerno. Zidovi
niso dovoljeni. |
|
|
VI.
MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL |
|
|
20. člen |
|
|
Velikost gradbene parcele se določi glede na: |
|
|
– namembnost in velikost objekta, potrebnih pomožnih
objektov in funkcionalnih površin, |
|
|
– oblikovanosti zemljišča, obstoječih parcelnih mej in
lastništva, |
|
|
– lege sosednjih objektov, dostopov z javne ceste oziroma
poti, poteka komunalnih in energetskih vodov ter |
|
|
– sanitarno-tehnične zahteve. |
|
|
Pri določanju gradbene parcele kmetije se mora upoštevati
tudi razporeditev objektov, vrsta kmetijske proizvodnje ter potreben
manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo. Velikost parcele za
stanovanjsko hišo je praviloma največ 800 m˛, za kmetijo pa 2000 m˛. |
|
|
Lega objektov na parceli sledi logiki poselitvenega vzorca naselja.
Minimalni odmik objekta od parcelne meje sosednjega zemljišča je 3 m. |
|
|
21. člen
(je
črtan) |
|
|
VII.
MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
22. člen |
|
|
Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine ter na
območju predvidenega krajinskega parka Kolpa je treba upoštevati
naslednja merila in pogoje: |
|
|
– posegi so dovoljeni v območjih dediščine, kulturnih
spomenikov in naravnih znamenitosti, v skladu z režimi varovanja, |
|
|
– za posege v predvidenem KP KOLPA in na objektih kulturne
in naravne dediščine, ki so navedeni v strokovnih osnovah in so sestavni
del tega odloka, je treba pridobiti soglasje pristojne strokovne službe
in omogočiti njenim strokovnim delavcem dostop do objektov dediščine in
konservatorski nadzor, ki lahko vključuje tudi dodatne raziskave na
objektu in njegovi okolici, |
|
|
– na reki in njenih pritokih ter v ožje varovanem območju
reke je prepovedan vsak poseg, ki bi razvrednotil, poškodoval ali
prizadel svojevrstnost naravne dediščine. Obnova mlinov in žag ter
energetska izraba voda je dovoljena, če se bistveno ne spremenijo
gabariti objektov in vodni režim. Obnova se mora izvesti po smernicah
pristojne službe za VNKD. |
|
|
VII-1. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE NARAVE |
|
|
22.a člen |
|
|
–
Biotsko raznovrstnost in naravne vrednote se po Zakonu o ohranjanju
narave –ZON (Uradni list RS, št. 96/04) aktivno vključuje v urejanje
prostora ter rabo in izkoriščanje naravnih dobrin ter ukrepe varstva
kulturne dediščine na način, ki ga določa zakon (6. člen ZON). Aktivno
se v urejanje prostora vključuje še ekološko pomembna območja – EPO in
posebna varstvena območja (območja Natura 2000. |
|
|
– Na zavarovanih območjih, naravnih vrednotah
(naravni dediščini), ekološko pomembnih območjih in območjih Natura
2000, naj se upošteva varstvene režime, varstvene in razvojne usmeritve
ter pogoje za posamezne zvrsti naravnih vrednot oziroma naravne
dediščine, navedene v Naravovarstvenih smernicah, izdelanih za Spremembe
in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov občine, ki jih je
izdelal Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto. |
|
|
–
Na območjih ohranjanja narave s posebnim statusom, je po 104. in 105.
členu (ZON) potrebno pridobiti pozitivno mnenje Zavoda RS za varstvo
narave, dovoljenje za poseg v naravo, oziroma naravovarstvene pogoje in
naravovarstveno soglasje, ki ju izda MOP, agencija RS za okolje, Vojkova
1b, 1000 Ljubljana. |
|
|
|
|
|
VII-2. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
22.b člen |
|
|
Na
območjih in objektih kulturne dediščine so gradnje in druge ureditve
dovoljene ob upoštevanju varstvenih režimov, določenih v Strokovnih
zasnovah varstva kulturne dediščine (ZVKD Slovenije, OE Novo mesto,
september 2002) ter po predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev
in soglasja pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije. |
|
|
VIII.
MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE TER ZVEZE |
|
|
23. člen |
|
|
Na območju urejanja s temi prostorsko ureditvenimi pogoji je
predvideno komunalno urejanje v smislu dograjevanja in vzdrževanja
prometnih površin, vodovodnega, kanalizacijskega, nizkonapetostnega, tt
omrežja in daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami za
priključitev vseh obstoječih in predvidenih objektov. |
|
|
Pri komunalnem urejanju se morajo upoštevati naslednji
pogoji: |
|
|
– rekonstrukcije cest in poti z večjim odstopanjem od
obstoječih tras niso dovoljene. Pri urejanju cest je treba urediti,
zavarovati in sanirati brežine ter ohraniti stare oporne zidove in
obcestne kamne oziroma jih nadomestiti z novimi, enako oblikovanimi, |
|
|
posegi v varovalnem pasu in rezervatu so dovoljeni le s
soglasjem upravljalca ceste, |
|
|
Za gradnjo v območju varovalnih pasov državnih in občinskih
cest je potrebno pridobiti soglasje upravljalca ceste. |
|
|
Glede na kategorijo državnih cest na območju Občine Črnomelj je
pri gradnji objektov potrebno, skladno z določbo 47. člena zakona o
cestah (Uradni list RS, št. 19/97), upoštevati 15-metrski varovalni pas
regionalnih cest, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta ter 5-metrski
varovalni pas pri državnih kolesarskih poteh. |
|
|
Glede na kategorijo ceste so širine varovalnih pasov, merjeno
od zunanjega roba cestnega sveta na obe strani po odloku o občinskih
cestah v Občini Črnomelj (Uradni list RS, št. 60/01). |
|
|
– LC lokalne ceste 8 m, |
|
|
– LZ zbirne mestne ceste 10 m, |
|
|
– LK mestne ceste 8 m, |
|
|
– JP javne poti 6 m, |
|
|
– KJ javna pot za kolesarje 3 m. |
|
|
– če se v objektu opravlja dejavnost, se morajo urediti
parkirišča. Njihovo število je odvisno od dejavnosti in števila
zaposlenih. Praviloma morajo biti zagotovljena na funkcionalnem
zemljišču tega objekta, |
|
|
– vsi obstoječi in bodoči objekti morajo biti priključeni
na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca.
Za začasno oskrbo je dovoljena gradnja kapnic. V naseljih mora biti
zagotovljena zadostna količina požarne vode, |
|
|
Fekalne odpadne vode iz objektov je treba priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisanim režimom upravljalca
kanalizacije in v skladu z določili uredbe o emisiji snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št.
35/96). Kjer ni javne kanalizacije, je treba za odvajanje fekalnih
odpadnih voda zgraditi neprepustne greznice, brez pretoka v ponikalnice
oziroma v vodotok v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in
greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).
Do izgradnje javne
kanalizacije je možna gradnja malih čistilnih naprav za individualne
potrebe. |
|
|
Tehnološke vode je treba očistiti do predpisane stopnje za
izpust v javno kanalizacijo, ponikalnico oziroma vodotok v skladu z
uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96). |
|
|
Meteorne vode, ki niso onesnažene, je dovoljeno odvajati
neposredno na teren, v ponikalnice, v naravni ali grajeni odvodnik tako,
da s tem ni povzročena erozija in plazenje zemlje in da s tem niso
ogroženi vodnogospodarski in drugi objekti ter da ni ogrožena stabilnost
naravnih in umetnih strug vodotokov. |
|
|
Živalske iztrebke, tako gnoj kot gnojevko, je treba skladiščiti
v ustrezno zgrajenih gnojiščih in jamah oziroma lagunah za gnojevko in
gnojnico v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic
(Uradni list SRS, št. 10/85). Pri tem je treba upoštevati uredbo o
emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov reje domačih živali
(Uradni list RS, št. 10/99) in uredbo o vnosu nevarnih snovi in
rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96). |
|
|
Komunalne odpadke je potrebno zbirati v posebnih zabojnikih,
skladno z navodili komunalnega podjetja, pristojnega za odvoz odpadkov.
Na območjih, kjer zbiranje in odvoz odpadkov ni organizirano, se morajo
odpadki odlagati v zabojnike v območjih z urejenim odvozom. Zabojniki
morajo biti postavljeni na utrjeni površini, na prometno dostopnem
mestu, vendar izven cest in ne na območjih kakovostnih vedut. Nevarne
odpadke je potrebno začasno skladiščiti skladno s pravilnikom o ravnanju
z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/0, 20/01 in 13/03) ter
zagotoviti končno dispozicijo le-teh. |
|
|
Ostale odpadke je treba sortirati in jih odstranjevati
skladno s predpisi s tega področja. |
|
|
Priključitve na nizkonapetostno električno omrežje in tt
omrežje morajo biti predvidene in izvedene podzemno in pod pogoji
upravljalcev v skladu z individualnim soglasjem. |
|
|
24. člen |
|
|
Komunalni in energetski vodi se praviloma izvedejo podzemno.
Nadzemne objekte je treba postavljati nevpadljivo, izven osrednjih
prostorov naselij, območij naravnih vrednot, zavarovanih območij in
izven objektov ali območij kulturne dediščine. Oblikovani morajo biti
podrejeno oblikovanju sosednjih, krajevno značilnih objektov. Zračni
vodi morajo upoštevati smeri značilnih pogledov. |
|
|
24.a člen |
|
|
Objekti
omrežja mobilne telefonije se lahko postavljajo ob naslednjih pogojih: |
|
|
–
lokacija oddajnika ne sme biti vizualno izpostavljena v širših pogledih,
temveč naj bo zakrita za avtohtono vegetacijo, reliefom ipd., |
|
|
–
dostopi do oddajnikov naj se navezujejo na obstoječe ceste, poti in
poljske poti. |
|
|
IX. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE IN VARSTVO VODA |
|
|
25. člen |
|
|
Posegi niso dovoljeni v ožjih in širših varstvenih pasovih
zajetij, črpališč, površinskih zbiralnikov za oskrbo s pitno vodo in na
lokacijah potencialnih vodnogospodarskih ureditev. Upoštevajo se z
odloki določeni varstveni pasovi oziroma režimi v teh pasovih; če odloki
še niso sprejeti, se upoštevajo strokovne podlage in presoja pristojnega
upravnega organa. |
|
|
Izjemoma so posegi dovoljeni v širših varstvenih pasovih,
če določena dejavnost ni v neskladju s predpisanim režimom in z
varovanjem drugih širših interesov. |
|
|
26. člen |
|
|
Izraba vodne energije je dopustna le v okviru obstoječih jezov
na mestu nekdanjih mlinov in žag in ob upoštevanju določil zakona o
vodah (Uradni list RS, št. 67/02). |
|
|
Obnova jezov se mora izvajati v prvotni obliki in v
materialih, kot so bili zgrajeni. Uporaba betona je dopustna za
utrjevanje in zatesnjevanje le pod pogojem, da beton ni viden. Smer in
linija jezu se ne sme spreminjati. |
|
|
Odvažanje proda iz struge reke ni dovoljeno. |
|
|
26.a člen |
|
|
Pri
gradnji gospodarskih objektov in objektov, kjer se bo odvijal proizvodni
proces, je potrebno hrambo naftnih derivatov, kemikalij in ostalih
nevarnih snovi urediti tako, da bosta voda in okolje ustrezno zavarovana
pred onesnaženjem. |
|
|
26.b člen |
|
|
Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in gradnje
skladno s 84. členom zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), pri
čemer se šteje, da sega priobalno zemljišče pri reki Kolpi petnajst
metrov, pri drugih vodotokih pa pet metrov od roba vodnega zemljišča. Na
obstoječih objektih, ki so zgrajeni v pasu priobalnih zemljišč, so
dopustne adaptacije, rekonstrukcije, prenove, dozidave oziroma
nadomestne gradnje in spremembe namembnosti le-teh ob pogojih tega
odloka ter ob poprejšnji pridobitvi vodnega dovoljenja, ki ga izda
ministrstvo, pristojno za področje voda. Pri gradnji na drugih ogroženih
območjih (poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih) je
potrebno upoštevati določila 85. do 89. člena zakona o vodah (Uradni
list RS, št. 67/02). |
|
|
X.
MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO IN IZBOLJŠANJE OKOLJA |
|
|
27. člen |
|
|
Pri umestitvi dejavnosti v prostor je treba poleg splošnih
pogojev upoštevati, da dejavnost ne povzroča emisij v zrak, ne presega
ravni hrupa, določena za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja
ter prekomerno ne obremenjuje cestnega omrežja. |
|
|
Za objekte, kjer se odvija dejavnost, ki povzroča večje
motnje v prostoru, je treba izvesti ustrezno zaščito pred vplivi na
bivalno in delovno okolje z ustrezno prostorsko organizacijo objektov in
oblikovno tehničnimi rešitvami. |
|
|
S
področja zaščite in reševanja je potrebno upoštevati določila 22. člena
Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz, Uradni list RS, št. 71/93, 22/01,
87/01 in 110/02-ZGO-1). Pri tem je potrebno zagotoviti: |
|
|
–
pogoje za varen umik ljudi, (živali) in premoženja (če niso podani s
posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju
upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države), |
|
|
–
potrebne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, s
čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru
(če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica
SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami), |
|
|
–
prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090,
površine za gasilce na zemljišču), |
|
|
–
vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih
normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov, Uradni list SFRJ,
št. 30/91). |
|
|
XI.
POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR |
|
|
28. člen |
|
|
Griblje in obkolpski prostor: |
|
|
– jedro vasi, ki se je začelo oblikovati vzdolž ceste čez
vas, je treba urediti tako, da bo strnjeno in prostorsko čitljivo
(zasaditev večjega drevesa, lipe) in bo imelo površine za sedenje,
zbiranje vaščanov, |
|
|
–
na območju za travnato parkirišče »Pa« ob pokopališču je možna gradnja
poslovilnega objekta, na območju »R« je možna ureditev kampa za šotore.
Območje kampa je zatravljeno, posegi v tla z drugačnimi ureditvami niso
dovoljeni.
Vse ostale funkcije, ki jih mora omogočati kamp, se izvajajo v
obstoječem objektu. Parkiranje avtomobilov na lokaciji kampa ni
dovoljeno.
Ograja kampa je lahko lesena, izvedena na tradicionalen način -
sestavljena iz dveh horizontalnih in dveh vertikalnih elementov na en
modul. |
|
|
– na prostoru obstoječega kopališča se uredi objekt za
potrebe kopališča, prostor za sedenje ter travnato igrišče, |
|
|
Dragoši in obkolpski prostor: |
|
|
– novi objekti morajo biti čimbolj nizki, položeni po
terenu in postavljeni vzdolžno s pobočjem, posebej izpostavljeni objekti
se morajo sanirati tako, da se bodo bolje vklopili v krajino (objekti se
ozelenijo z avtohtono vegetacijo), |
|
|
– uredi se kopališče, v domačiji ob Kolpi pa spremljajoči
programi (sanitarije, bife, tudi nočitvene kapacitete), v sadovnjaku ob
objektih je lahko šotorišče le začasno in ob pogoju, da se teren ohrani, |
|
|
– kamp s parkiriščem se uredi vzdolž ceste, od tu pa le peš
dostop do Kolpe. Vse naravne prostorske značilnosti (terase, obrežna
vegetacija in ozelenjen breg Kolpe) se morajo ohraniti. |
|
|
Bedenj: |
|
|
– posebej izpostavljeni objekti se morajo sanirati tako, da
se bodo bolje vklopili v krajino (objekti se ozelenijo z avtohtono
vegetacijo), |
|
|
Fučkovci in obkolpski prostor: |
|
|
– obrežje Kolpe se mora ohraniti čimbolj naravno, ohrani in
uredi se le peš dostop do Kolpe. |
|
|
Ohrani se šotorišče in interno kopališče za tabornike.
Postavitev novih objektov ni dovoljena. |
|
|
Dolenjci in obkolpski prostor: |
|
|
– formira in oblikuje se osrednji prostor vasi - uredi se
prostor okoli kapelice z večjim drevesom in sedenjem. Smreke nasproti
kapelice se nadomestiti z lipami, |
|
|
– kamp se uredi v vasi, spremljajoči programi pa v
obstoječih objektih na kmetiji, |
|
|
– do vode se uredi le pešpot, prostor se ohrani naraven,
dovoli se interno kopanje (vaščani ali obiskovalci kampa), |
|
|
– na trikotnem prostoru med cestama v Metliko in Črnomelj
se uredi oskrbno-rekreacijski center. |
|
|
Jankoviči: |
|
|
– intenzivno se razvija ponudba, ki spodbuja kmečki
turizem. |
|
|
Pobrežje in obkolpski prostor: |
|
|
grajski kompleks Pobrežje se prenovi v skladu s smernicami
pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. Bodoče
namembnosti objektov in površin, oblikovanje objektov in posegov v
odprti prostor ter celovita prezentacija kulturno-zgodovinskih in
naravnih vrednot območja se opredelijo z ustreznim prostorskim
izvedbenim načrtom. |
|
|
Prostor ob reki Kolpi se na podlagi predhodne presoje
vplivov na okolje lahko nameni rekreaciji ter ureditvi kopališča in
šotorišča, ki ne bodo zahtevali gradbenih in zemeljskih posegov v
obrežni pas in na ravnico ob vodi. Spremljajoči programi, vezani na
možne dejavnosti se uredijo v obstoječih gospodarskih objektih. |
|
|
Javna parkirišča se uredijo na zgornjem platoju. |
|
|
Adlešiči in obkolpski prostor: |
|
|
– v vasi se uredijo spalne kapacitete kamp, ki je lahko
kombiniran z apartmajskim naseljem ter večje parkirišče in kmečki
turizem, |
|
|
– pripravi se ureditveni načrt za območje vasi Adlešiče s
kampom, |
|
|
– na obstoječem kopališču se uredi objekt za potrebe
kopališča, prostor za sedenje in travnata igrišča. |
|
|
Marindol in obkolpski prostor: |
|
|
– peš dostop do Kolpe je treba utrditi in ohraniti v
makadamu, v vasi naj se na domačijah razvija kmečki turizem, |
|
|
– prostor ob Kolpi se ohrani, dovoli se le interno kopanje,
servisni programi (sanitarije, bife, trgovina) se lahko uredijo v domu
tabornikov. |
|
|
Miliči: |
|
|
– ohrani se razložena podoba vasi s samostojnimi zaselki
(kmetije). |
|
|
Žuniči in obkolpski prostor: |
|
|
– uredi se osrednji prostor vasi s kapelico in trgovino
(prostor za sedenje, druženje vaščanov, zasadi se večje drevo), |
|
|
-
prostor ob Kolpi se lahko uredi kot kopališče, mlin se vzdržuje na
tradicionalen način in nameni kot servisni objekt za kopališče. Novih
objektov ob Kolpi ni dopustno postavljati oziroma le v skladu z zakonom
o vodah (Uradni list RS, št. 67/02). |
|
|
Paunoviči in obkolpski prostor: |
|
|
– obrežje Kolpe se mora ohraniti. Ni dopustna ureditev
kampa ali kopališča. |
|
|
XII.
PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
|
28.a člen |
|
|
Mnenja občinskega urbanista oziroma urbanistične presoje, ki so bile
izdane do uveljavitve zadnjih sprememb in dopolnitev odloka (Uradni list
RS, št. 75/08) se uporabijo za izdajo gradbenih dovoljenj v primeru, ko
projektna dokumentacija odstopa od določil odloka. |
|
|
29. člen
(je črtan) |
|
|
30. člen |
|
|
Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo na območju Krajevnih
skupnosti Griblje in Adlešiči veljati določbe odloka o splošnem
urbanističnem redu v občini Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št.
20/79) . |
|
|
31. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri upravnem
organu Občine Črnomelj, pristojnem za urejanje prostora in pri Krajevnih
skupnostih Adlešiči in Griblje. |
|
|
32. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za
okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor. |
|
|
33. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Št. 352-12/93 |
|
|
Črnomelj, dne 26. oktobra 1995. |
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Črnomelj
Andrej Kavšek l. r. |
|
|
|
|
O D L O
K |
|
|
o
spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za
območje krajevnih skupnosti Adlešiči in Griblje |
|
|
Uradni
list Republike Slovenije, Št. 36/2002 |
|
|
3. člen |
|
|
Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo
veljati z dnem objave (23.4.2002) v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
O D L O
K |
|
|
o
spremembah in dopolnitvah odloka |
|
|
o
prostorskih ureditvenih pogojih za območji krajevnih skupnosti Adlešiči
in Griblje |
|
|
Uradni list Republike Slovenije, Št. 121/2003 |
|
|
22. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi
(6.12.2003) v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|