Na podlagi drugega in
tretjega odstavka 171. člena
Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02, 8/03), Sklepa Vlade Republike Slovenije št.
350-00/2001-303 z dne 15. 7. 2004 in na podlagi 33. člena
Statuta Občine Ajdovščina
(Uradno glasilo št. 7/99, Uradni list RS, št. 2/02), je Svet Občine
Ajdovščina na seji dne 15. 7. 2004 sprejel |
O D L O K |
o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine
Ajdovščina za območje Občine Ajdovščina |
I. SPLOŠNA DOLOČBA |
1. člen |
S tem odlokom se
spremeni in dopolni Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ajdovščina za območje
Občine Ajdovščina (Uradno glasilo št. 7/97, 9/98, Uradni list RS, št.
87/99, 17/03) tako, da se njegovo besedilo zaradi velikega števila
sprememb in dopolnitev, ne sprejme v obliki sprememb in dopolnitev
njegovih posameznih členov, ampak se sprejme v obliki celotnega besedila
odloka pod naslovom »Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega
plana Občine Ajdovščina za območje Občine Ajdovščina« (v nadaljevanju:
prostorski plan). |
Ta odlok vsebuje
tekstualni del in kartografski del, ki se dodatno deli na kartografski
del dolgoročnega in na kartografski del družbenega prostorskega plana. |
II.
DOLGOROČNI PROSTORSKI PLAN |
Izhodišča
dolgoročnega razvoja občine |
2. člen |
Občina Ajdovščina
sprejema dolgoročne razvojne usmeritve ob upoštevanju dosežene ravni
gospodarskega in prostorskega razvoja območja občine in ugodnega
prebivalstvenega gibanja, ki se kaže v statistični rasti števila
prebivalstva. |
3. člen |
Najpomembnejši vzroki
neustreznih demografskih gibanj in trendov so: |
– odseljevanje
aktivnega prebivalstva, zaradi prenizke ponudbe delovnih mest in
neustrezne strukture le teh po sektorjih (prevlada sekundarnega sektorja
in predelovalne industrije ter gradbeništva), |
– zaostajanje razvoja
komunalne in energetske infrastrukture v odnosu na prostorske potrebe za
odpiranje delovnih mest in tudi na povečano porabo prebivalstva,
|
– relativna
onesnaženost okolja, |
– občasno ali trajno
pomanjkanje ustreznih površin za stanovanjsko gradnjo in za razvoj
delovnih mest. |
4. člen |
Najpomembnejša
izhodišča zasnove in strategije urejanja prostora so: |
– varovanje dobrin
splošnega pomena (plodna zemlja, vodni viri, varovalni gozdovi, kulturna
dediščina, naravne vrednote in biotska raznovrstnost), |
– racionalna raba
prostora, ob doslednem uveljavljanju ekoloških zahtev in v skladu s
primernostjo prostora za posamezne rabe, po strokovnih kriterijih,
|
– razvoj zmerno
policentričnega modela poselitve, v katerem bodo imela vsa naselja v
občini enakopravne razvojne možnosti, |
– razvoj demografsko
ogroženih naselij in ne dovolj izraženih središč: Ajdovščina na nivoju
središča regionalnega pomena, Col, Selo v povezavi z Batujami in
Gojačami ter Dobravlje, Lokavec in Budanje na nivoju središč krajevnega
pomena, |
– razvoj mesta
Ajdovščina kot središča regionalnega pomena, prevzem nekaterih novih
funkcij in poudarjen razvoj funkcij s terciarnega in kvartarnega
sektorja, razvoj v pomembnejše zaposlitveno središče. |
Osnovni dolgoročni
cilji razvoja občine |
5. člen |
Osnovni dolgoročni
cilji razvoja občine so: |
1. zagotavljanje
ekonomskih in prostorskih pogojev za rast števila strukturno ustreznih
novih delovnih mest; prednost imajo ekološko čiste dejavnosti, kapitalno
in tehnološko zahtevni programi, programi v terciarnem in kvartarnem
sektorju, programi z visoko donosnostjo, programi, ki manj obremenjujejo
okolje in zahtevajo manjša vlaganja v komunalno in energetsko
infrastrukturo, |
2. usklajena namenska
raba prostora in smotrna porazdelitev dejavnosti za učinkovit in
stabilen razvoj občine; prostorski plan ob upoštevanju naravnih danosti
in primerjalnih prednosti opredeljuje namensko rabo prostora tako, da ni
prostora, ki bi bil brez opredeljene splošno koristne funkcije v
razvojnem sistemu, |
3. zmerno
policentričen model razvoja naselbinskega omrežja ob upoštevanju
naravnih virov, primernosti površin za urbanizacijo ter olajšav za
razvoj ekološko čistih delovnih mest, |
4. smotrna raba
naravnih virov in ustvarjenih gospodarskih in kulturnih potencialov
občine, |
5. varstvo za
kmetijstvo zelo primernih zemljišč, predvsem na zaključenih strnjenih
površinah, ki omogočajo intenzivnejšo kmetijsko obdelavo s sodobno
mehanizacijo, |
6. aktivno varovanje
okolja kot osnovo za zdravo in humano življenje, zaščita tal, zraka,
vode, rastlin in živali pred škodljivimi posegi; varstvo naravne in
kulturne podobe krajine, značilnih vedut in pogledov, |
7. razvoj naselij na
površine, ki so manj primerne za kmetijstvo in druge vitalne rabe in ki
obenem zahtevajo nižja vlaganja v gospodarsko infrastrukturo, zahtevajo
manjše premike v prostoru in manjšo porabo energije. |
Razvojne možnosti in
usmeritve namenske rabe prostora za posamezne dejavnosti |
6. člen |
Pri odločitvah o
namenski rabi prostora bo občina upoštevala naslednje kriterije:
|
– revitalizacija,
rekonstrukcija in prestrukturiranje degradiranih ruralnih in urbanih
območij, |
– zagotavljanje
trajnostnega razvoja z vzdržnim odnosom do prostora, |
– primernost
zemljišča za posamezne rabe na podlagi strokovnih ugotovitev,
|
– ohranjanje naravnih
dobrin trajnega pomena, zlasti kmetijskih zemljišč, varstvenih območij
vodnih virov, območij kulturne dediščine, naravnih vrednot, biotske
raznovrstnosti, ter značilne podobe kulturne krajine, |
– primernost
energetskih virov (cenejša in ekološko čistejša energija), |
– primernost
dejavnosti z vidika zahtev po gradnji dodatne gospodarske
infrastrukture, |
– naravni pogoji za
melioracije zemljišč in za namakanje, |
– primernost
dejavnosti z vidika kvalitete delovnih mest, tehnološke zahtevnosti,
donosnosti in vlaganj, ki so splošno koristna tudi za druge uporabnike,
|
– racionalnost izrabe
že načetih površin in površin znotraj obstoječih pozidav, z zgoščanjem
pozidave, večanjem gostote, zaokroževanjem območij, |
– primernost
dejavnosti z vidike vloge in položaja naselja v hierarhiji centralnosti
in kompatibilnosti dejavnosti z drugimi že obstoječimi rabami prostora. |
Prostorska razvojna
politika |
7. člen |
Občina Ajdovščina bo
za uresničitev razvojnih ciljev izvajala prostorsko politiko z
naslednjimi globalnimi ukrepi: |
– zagotavljanje
opremljanja stavbnih zemljišč, |
– ustanovitev sklada
za pripravo, opremljanje in urejanje stavbnih zemljišč, |
– izdelava plana
virov financiranja priprave, opremljanja in urejanja stavbnih zemljišč,
|
– izdelava in izvedba
letnih planov priprave in komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč,
|
– izdelava programa
olajšav za privabljanje naložb v odpiranje novih tehnološko in
izobrazbeno zahtevnejših delovnih mest v občini, ki obenem izpolnjujejo
zahtevne okoljevarstvene pogoje (ponudba komunalno opremljenih zemljišč
po konkurenčnih cenah, regresiranje obresti za kredite, ki jih
gospodarske družbe in podjetniki najamejo za pripravo in urejanje
stavbnih zemljišč, gradnja poslovnih objektov in nakup opreme),
|
– priprava
urbanistične dokumentacije in pridobivanje upravnih dovoljenj za posege
v prostor, ki so vitalnega pomena za razvoj občine, |
– vključevanje
zasebnega kapitala, interesov in pobud pri pripravi urbanistične
dokumentacije. |
Usmerjanje
prostorskega razvoja po posameznih območjih |
8. člen |
Prostorski razvoj se
bo po posameznih območjih usmerjal na naslednji način: |
(1) Mesto Ajdovščina
|
Podrobneje bo zasnova
dejavnosti in namenske rabe opredeljena v spremembah urbanistične
zasnove mesta Ajdovščina, ki bo izdelana in sprejeta ob izdelavi
strategije prostorskega razvoja občine. |
Z dolgoročnim
prostorskim planom občina zagotavlja površine za kompleksno gradnjo na
naslednjih območjih: |
|
A) Stanovanja
|
Večstanovanjska
gradnja bo usmerjena: |
– v še prosta območja
v okviru soseske Ribnik, |
– v še prosta območja
znotraj mesta Ajdovščina, |
– v vrstno in gradnjo
v nizu ter terasasto stanovanjsko gradnjo: v še prosto območje pod vasjo
Grivče ter v novo predvideno območje stanovanjske pozidave Pod Grivčami.
|
Individualna
stanovanjska gradnja bo usmerjena: |
– v zgostitve in
dopolnitve novejših načetih zazidav (Grivče), |
– v novo pozidavo Pod
Grivčami, |
– na novo predvideno
območje stanovanjske pozidave Slejkoti, |
– v prenove
obstoječega stanovanjskega fonda v Ajdovščini. |
|
B) Centralne
dejavnosti |
Centralne in oskrbne
dejavnosti bodo predvsem locirane na centralnih območjih Ajdovščine, in
sicer: |
– na območju glavnega
trga, Goriške ceste, Prešernove ulice, Vipavske ceste in Gregorčičeve
ulice, |
– na območju C2 in C3
(Avtobusna postaja), |
– na območju bivše
kasarne Srečka Kosovela, |
– na površinah ob
vpadni cesti s hitre ceste v mesto (v Talih). |
|
C) Obrtne in
storitvene dejavnosti |
C1) Mirna obrt in
storitvene dejavnosti |
Mirna obrt in za
okolje nemoteče storitvene dejavnosti bodo locirane na naslednjih
območjih: |
– na vseh območjih
centralnih dejavnosti, navedenih pod B), |
– na območjih
obstoječih proizvodnih površin in preostalih nepozidanih površinah do
regionalne ceste 444 (v nadaljnjem besedilu: obvoznica), |
– na območju med
letališčem in železnico (Pod letališčem), |
C2) Obrtni in manjši
proizvodni obrati |
Obrtni in manjši
proizvodni obrati bodo locirani na naslednjih območjih: |
– na območju
obstoječih proizvodnih površin in preostalih nepozidanih površin do
obvoznice, |
– na območju med
letališčem in železnico (Pod letališčem), |
C3) Proizvodni obrati
|
Proizvodni obrati
bodo locirani na naslednjih območjih: |
– na območju med
železnico, hitro cesto in obvoznico (Pod železnico), |
– na še prosta
območja znotraj industrijske cone Ajdovščina. |
|
D)
Športno-rekreacijske in zelene površine |
V podporo
turističnemu razvoju mesta Ajdovščine so večja območja namenjena tudi za
razvoj športa in rekreacije v naravi, in sicer: |
– območje športnih
igrišč ob reki Hubelj znotraj območja Pale, |
– območje Polic,
|
– območje pasu reke
Hubelj od izvira do izliva v Vipavo v širini najmanj 35m od roba vodnega
telesa, |
– območje Šturskega
parka. |
(2) Območje
mikroregije Spodnja Vipavska dolina |
Za dosego planskega
cilja enakih razvojnih možnosti na območju celotne občine, ima v modelu
poselitve posebno vlogo naselje Selo v povezavi z Gojačami in Batujami,
kamor bo ob Črničah in Vrtovinu, usmerjena glavnina razvojnih ukrepov
prostorske politike. Razvoj ostalih naselij bo podrejen zaščiti
kmetijskih zemljišč in razvoju kmetijstva ter dopolnilnih dejavnosti na
kmetijah. S prostorskim planom se zagotavlja površine za kompleksno
gradnjo na naslednjih območjih: |
|
A) Stanovanja
|
Individualna
stanovanjska gradnja bo usmerjena: |
– na območje južno od
Batuj, |
– na območje mešano
stanovanjsko obrtne cone zahodno od Črnič. |
|
B) Centralne
dejavnosti |
Centralne in oskrbne
dejavnosti bodo locirane: |
– na centralna
območja naselja Selo ob glavni cesti, |
– na območju izstopa
iz hitre ceste proti Gojačam, |
– na območju
centralnega dela Črnič. |
|
C) Obrtne in
storitvene dejavnosti |
C1) Mirna obrt in
storitvene dejavnosti |
Mirna obrt in za
okolje nemoteče storitvene dejavnosti bodo locirane: |
– na območju
centralnih dejavnosti Batuj, Sela, Črnič in Vrtovina, |
– na območju mešano
stanovanjsko obrtne cone zahodno od Črnič, |
– na območja,
navedena pod točko (2) C2), |
C2) Obrtni in manjši
proizvodni obrati bodo locirani: |
– na območju ob bivši
TPO Batuje, |
– na območju južno od
Gojač proti Selu. |
(3) Območje
mikroregije Trnovska planota in Hrušica |
Za dosego planskega
cilja enakih razvojnih možnosti na območju celotne občine, ima v modelu
poselitve posebno vlogo naselje Col v povezavi z Otlico, kamor bo (ob
Podkraju in Predmeji) usmerjena glavnina razvojnih ukrepov prostorske
politike. Razvoj ostalih naselij bo podrejen zaščiti kmetijskih zemljišč
in gozdnih zemljišč ter razvoju kmetijstva, gozdarstva in dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah. S prostorskim planom se zagotavljajo površine za
kompleksno gradnjo na naslednjih območjih: |
|
A) Stanovanja
|
Individualna
stanovanjska gradnja bo usmerjena: |
– na območje severo
vzhodno od Cola, |
– na območje
Zagoliča, |
– na območja znotraj
načetih pozidav na Predmeji, Otlici in v Podkraju. |
|
B) Centralne in
oskrbne dejavnosti |
Centralne in oskrbne
dejavnosti bodo locirane: |
– na centralna
območja Cola ob regionalni cesti, |
– na območje
centralnega zaselka Otlice, Predmeje in Podkraja. |
|
C) Obrtne in
storitvene dejavnosti |
C1) Mirna obrt in
storitvene dejavnosti |
Mirna obrt in za
okolje nemoteče storitvene dejavnosti bodo locirane: |
– na območju
centralnih dejavnosti Cola, Otlice, Predmeje in Podkraja, |
– na območjih,
navedenih pod točko (3) C2). |
C2) Obrtni in manjši
proizvodni obrati bodo locirani: |
– na območju ob
tovarni Alpina na Colu, |
– na območju bivših
vojašnic v Podkraju, |
– na območju ob
bivšem obratu Iskre na Predmeji. |
|
D)
Športno-rekreacijske in zelene površine bodo locirane: |
– na območju Tihe
doline, |
– na robu Trnovske
planote. |
Načini urbanističnega
urejanja |
9. člen |
Med zelo pomembne
ukrepe za zaustavitev prebivalstvene in razvojne stagnacije občine sodi
pravočasna priprava ustrezne urbanistične dokumentacije, ki bo osnova za
pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč, na katerih bo občina
lahko realizirala razvojne načrte. |
Prostorski plan
predvideva izdelavo naslednje prostorske dokumentacije: |
– lokacijski načrti:
vsa večja območja strnjene pozidave ob naseljih oskrbnih središč ter vsi
pomembnejši infrastrukturni in komunalni objekti, |
– prostorski
ureditveni pogoji: vsi preostali posegi v prostor se bodo do sprejetja
strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda urejali na
podlagi splošnih prostorskih ureditvenih pogojev v občini Ajdovščina. |
Gospodarska
infrastruktura |
10. člen |
(1) Cestno prometno
omrežje |
A) Hitra cesta
|
Zaradi izgradnje
hitre ceste H4 Podnanos-Selo, in posledično zaradi zmanjšanja obsega
poslovanja obstoječih gostinskih, turističnih in trgovskih lokalov,
vezanih na tranzitni promet, si bo občina prizadevala ta promet
nadomestiti z ureditvijo servisno – parkirne cone ob izstopu iz hitre
ceste v Ajdovščini in Selu. |
|
B) Regionalne ceste
|
Dokončati bo potrebno
posodobitev regionalne ceste Col-Podkraj-Hrušica. |
|
C) Lokalne ceste
|
Vse lokalne ceste
bodo posodobljene in rekonstruirane na vseh kritičnih točkah, obenem
bodo razširjene na dimenzije, ki so zahtevane za uvrstitev med lokalne
ceste. Povsod bodo izvedene obojestranske utrjene bankine širine najmanj
0,5 m. |
Prioriteto bodo imele
rekonstrukcije naslednjih lokalnih cest: |
1. črne točke na
posameznih odsekih lokalnih cest, |
2. cesta
Ajdovščina-Komen, |
3. ceste, ki
povezujejo krajevna in lokalna središča z Ajdovščino, |
4. ceste, ki
povezujejo posamezna naselja z najbližjim lokalnim središčem,
|
5. ceste, ki so
pomembne za turistični razvoj občine, |
6. ceste, katerih
ureditev se sofinancira iz sredstev za demografsko ogrožene,
|
7. ceste, ki
povezujejo posamezne zaselke s centrom vasi, |
8. ceste, ki
izpolnjujejo dva ali več navedenih kriterijev sočasno, |
9. ceste, katerih
rekonstrukcija sploh omogoča njihovo razvrstitev med lokalne ceste.
|
|
D) Mestne ulice in
ceste |
Prioritete urejanja
bodo predvidene z urbanistično zasnovo mesta Ajdovščina. |
(2) Avtobusne zveze
|
Da bi podprla model
poselitve in zaustavila padanje prebivalstva, zlasti v demografsko
ogroženih območjih, si bo občina prizadevala za okrepitev avtobusnih
zvez, zlasti do naselij Planina, Gaberje, Šmarje, Brje, Predmeja in
Otlica. Za organizacijo prevozov do teh naselij, tudi za vrtec in
šoloobvezne otroke, bo občina razpisala oddajo koncesije najugodnejšemu
ponudniku, ter po potrebi regresirala nerentabilne proge. |
(3) Prometne storitve
in oprema |
V prostorskem planu
so zagotovljene prostorske možnosti, občina pa bo tudi načrtno
vzpodbujala: |
– ureditev večjega
parkirišča za tovornjake ob izstopu iz hitre ceste s širšim programom
servisnih dejavnosti, gostinsko-turističnih dejavnosti, bencinske
črpalke in sorodnih programov, namenjenih prevoznikom v Ajdovščini,
|
– ureditev dodatnih
avto pralnic, |
– razširitev obsega
poslovanja reševalne postaje, |
– pridobitev nove
lokacije za sedež policije in odprtje pisarne postaje prometne policije
v Ajdovščini, |
– ureditev cestno
vzdrževalne baze v servisni coni hitre ceste, |
– ureditev
počivališča in razgledne ploščadi na hitri cesti pod Vipavskim Križem, z
možnostjo peš dostopa do Vipavskega Križa, kjer bodo postavljene tudi
turistično informativne table o ponudbi v občini. |
(4) Pošta ter
telefonsko in RTV omrežje |
V prostorskem planu
so zagotovljeni prostorski pogoji za ureditev oziroma gradnjo naslednjih
objektov: |
– razširitev
krajevnih kabelskih omrežij, |
– ureditev
telefonskih central, |
– razširitev in
obnova pošte v Ajdovščini. |
Občina si bo skupaj s
pristojnim operaterjem prizadevala za napeljavo kabelskega telefonskega
omrežja do novih stavbnih kompleksov in servisnega terminala ob hitri
cesti ter za povečanje števila telefonskih priključkov, zlasti v
demografsko ogroženih naseljih. |
(5) Energetsko
omrežje |
|
A) Elektro
energetika: |
Obstoječi objekti za
razdeljevanje in prenos električne energije v občini so: |
– RTP 110/20 kV
Ajdovščina, |
– DV 2x110 kV
Ajdovščina-Divača (pod oznako D-1096), |
– DV 110 kV
Ajdovščina – Nova Gorica (pod oznako D-1103), |
– DV 110kV
Ajdovščina-Idrija (pod oznako D-1113). |
Širina
elektroenergetskega koridorja daljnovoda za napetostni nivo 110 kV znaša
30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV). Za vse prenosne
elektroenergetske objekte je predvidena rekonstrukcija. |
Za vsako graditev
objektov v koridorjih obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno
pridobiti pisno soglasje GJS Prenos električne energije. Za vse objekte,
ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih in predvidenih
daljnovodov, je potrebno priložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da
niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja v
naravnem in življenjskem okolju. |
Občina si bo skupaj z
upravljavci elektro energetske infrastukture prizadevala za:
|
– postopno
zgoščevanje mreže TP 20/0,4 KV v naseljih, ki predstavljajo razvojne
centre in v novo predvidenih stavbnih kompleksih, |
– nadomeščanje
obstoječih prenosnih sistemov z 20 kV vodi, |
– za pridobitev
koncesij za lokacije manjših HE na jezovih reke Vipave, zajezitvah
potokov, ki imajo zadosten pretok in padec, ter ureditev manjših
akumulacij v območjih, ki ne sodijo v krajinsko zavarovana območja.
|
Občina si bo
prizadevala za združevanje obsežnejših VN prenosnih sistemov v skupne
trase in koridorje. NN prenosne sisteme se bo praviloma izvajalo v
kabelski izvedbi, kar je zaradi vpliva burje tudi tehnično primernejše.
|
|
B) Plin: |
Občina bo podpirala
nadaljevanje plinifikacije na svojem območju. |
|
C) Drugi energetski
viri: |
Občina bo pri razvoju
in posegih v prostor podpirala in dajala prednost takim rešitvam, ki
zahtevajo za enak učinek manj vložene energije in so ekološko
primernejši. |
Prizadevala si bo za
odprtje skupne energetske svetovalne pisarne za območji občin Ajdovščina
in Vipava, kjer bo organizirano svetovanje investitorjem za:
|
– izbiro cenejših
vrst goriva, |
– investicije v
prihranke porabe energije, toplotno zaščito stavb, sodobno tehnologijo
ogrevanja, |
– intenzivnejše
izkoriščanje razpoložljive energije. |
Občina bo racionalno
rabo energije podpirala z naslednjimi ukrepi: |
– s podpiranjem
razvoja delovnih mest, ki so tehnološko zahtevnejša in kjer sodobna
tehnologija zagotavlja nižjo porabo energije na enoto proizvoda,
|
– z vzpodbujanjem
odpiranja delovnih mest v obliki dela na domu, manjših obratovalnic in
obrti, ter dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, in s tem zmanjševala
dnevne delovne migracije, |
– z upoštevanjem
načela nižje porabe energije in manjših prostorskih premikov pri
opredeljevanju novih urbanih območij, |
– s podpiranjem
izkoriščanja obnovljivih virov energije (izkoriščanje biomase, sončne
energije, vetrne energije, male HE, pridelava oljne ogrščice),
|
– s plinifikacijo
obrtno-proizvodnih con in centralnih območij Ajdovščine. |
Vodno gospodarstvo
ter ohranjanje in izboljšanje kakovosti naravnih virov |
11. člen |
(1) Dolgoročni
prostorski plan občine v prostorskih sestavinah podrobneje določa
usmeritve, ki se nanašajo na: |
– vodne vire ter
omrežja in naprave za oskrbo s pitno in tehnološko vodo ter na odvajanje
in čiščenje odplak, |
– vodnogospodarske
ureditve, |
– nadzor nad
onesnaževalci in onesnaževanjem naravnega in življenjskega okolja,
|
– nevarna in ogrožena
območja: poplavna območja, erozijska območja ter plazovita območja,
|
– območja vodnih in
priobalnih zemljišč: vodotoki prvega in drugega reda, |
– varstvena območja:
vodovarstvena območja in območja kopalnih voda. |
Varstvo pred
škodljivim delovanjem voda v ureditvenih območjih naselij obsega zlasti:
ukrepe za zmanjšanje odtoka padavinskih voda iz urbanih površin in
ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.
|
Vse komunalne odpadne
vode morajo biti odvajane v kanalizacijske odvodne sisteme, ki morajo
poleg zbirnega in prenosnega omrežja obsegati tudi naprave za ustrezno
čiščenje voda pred izlitjem v odvodnike. Zaradi zagotavljanja potrebnih
pogojev za nemoteno delovanje teh naprav, morajo biti onesnažene
(eventualne tehnološke) odpadne vode pred izpustom v sistem
nevtralizirane oziroma predhodno čiščene do tiste mere, ki jih sistem
dopušča. |
Rešitev odvajanja in
čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajena z
Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) in s predpisi s področja
varstva okolja: Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96, 21/03), Uredbo o
emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav
(Uradni list RS, št. 35/96), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju
odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št.
103/02) in Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in
padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04). |
Na ogroženih
območjih, to je na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih, je
potrebno upoštevati prepovedi, omejitve in zapovedi, ki so za navedena
območja predpisane. Pred vsakršnim posegom je nujno detajlno raziskati
strukturo terena in stanje stabilnosti celotnega območja. Za plazovito
območje je potrebno določiti zemljišča, kjer je zaradi pojava vode in
geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih
sestojev. |
Na območju vodnih in
priobalnih zemljišč ter njihove razdelitve v vodotoke prvega in drugega
reda je potrebno planirati posege ob upoštevanju omejitev in prepovedi,
ki jih za ta območja predpisuje okoljska zakonodaja in podzakonski akti.
Zunanja meja priobalnih zemljišč na vodotokih 1. reda znaša petnajst
metrov od meje vodnega zemljišča, na vodotokih 2. reda pa pet metrov od
meje vodnega zemljišča. |
Na vodovarstvenih
območjih je potrebno upoštevati pogoje in omejitve sprejetih odlokov o
zavarovanju vodnih virov za posamezne pasove. Območja kopalnih voda so
določena v Uredbi o območjih kopalnih voda ter monitoringu kakovosti
kopalnih voda (Uradni list RS, št. 70/03). |
(2) Pitna in
tehnološka voda |
Najpomembnejši vodni
vir v občini je izvir reke Hubelj, pomembna pa so tudi lokalna zajetja.
|
Zaradi varstva virov
pitne vode, kjer gre obenem za gravitacijske sisteme, bo treba doseči
ustrezno zaščito teh virov ter opredeliti ustrezne zaščitne in varovalne
pasove. |
Za izboljšanje
kvalitete in količin pitne in tehnološke vode so v prostorskem planu
predvidene naslednje rešitve: |
– popolna prepoved
gradnje na vodozbirnih območjih zajetij in potencialnih virov pitne
vode, |
– predvidena je
povezava lokalnih vodovodov z sistemom Hubelj, kjer je to ekonomsko
upravičeno, |
– povezava vseh novo
predvidenih stavbnih območij z ustreznim primarnim vodovodnim omrežjem.
|
(3) Voda za potrebe
namakanja |
Zaradi povečanja
donosa na že melioriranih in komasiranih kmetijskih zemljiščih,
prostorski plan predvideva možne lokacije zadrževalnikov in izvedbo
namakalnih sistemov. |
Zadrževalniki naj bi
v osnovi služili tudi potrebam drugih uporabnikov in sicer: za
zmanjševanje poplav, rekreacijo, kot ribniki za vzrejo rib, za hlajenje
tehnološke opreme in za manjše energetske objekte. |
Planirane so izvedbe
naslednjih namakalnih sistemov: |
– polje Log-Dolga
Poljana, |
– Ajdovsko polje,
|
– polje
Dobravlje-Žablje, |
– polje Potoče-Brje.
|
Te makro lokacije bo
potrebno pred odločitvijo o konkretni izvedbi preveriti v različnih
variantah in izbrati varianto, ki je krajinsko primerna. |
Varstvo dobrin
splošnega pomena in okolja |
12. člen |
(1) Kmetijska
zemljišča |
Primernost zemljišč
za kmetijsko rabo je obravnavana kot najpomembnejši izločilni kriterij
za druge posege. Nove površine, namenjene urbanizaciji, se zagotavljajo
izven območij kvalitetnih kmetijskih zemljišč na strnjenih kompleksih,
zlasti pa izven že izvedenih ali planiranih agrarnih operacij.
|
Na najboljša
kmetijska zemljišča in na zemljišča z izvedenimi agrarnimi operacijami
se poseže le v okviru izjemnih posegov in izmed njih le na tista
zemljišča, ki najmanj okrnijo obstoječe in predvidene zaokrožene
kmetijske komplekse. |
(2) Gozdovi
|
Gozdove se v celoti
varuje kot izločilni kriterij za urbanizacijo, zlasti to velja za
gozdove, ki so v prostorskem planu opredeljeni kot varovalni. Ti gozdovi
zavirajo erozijo, stabilizirajo tla in ščitijo nižje ležeča zemljišča
pred plazovi, usadi in gruščem. Združba varovalnih gozdov se obenem
pokriva z višjo seizmično intenziteto, nestabilnostjo in slabo
nosilnostjo tal. Kot izločilni kriterij za urbanizacijo so upoštevani
tudi gozdovi s poudarjenim varovalnim pomenom in gozdovi interferenčnih
klimatov, ki so na najboljših rastiščih in imajo najvišji lesno
proizvodni koeficient. |
Za urbanizacijo so
zelo pomembni tudi gozdovi stabilnih ekoloških kompleksov, saj
predstavljajo zaščito pred razdiralnimi učinki vetra. Njihov pomen je
največji prav v bližini naselij in ko so v sklopu kmetijskih zemljišč.
|
(3) Varstvo vodnih
virov in vodotokov |
S prostorskim planom
so varovani vodni viri in vodotoki na naslednji način: |
– površine za
urbanizacijo so predvidene izven najožjih in ožjih varstvenih območij
virov in zajetij pitne vode, |
– v širših varstvenih
območjih je urbanizacija omejena na nujne posege, v takih območjih je
treba z izvedbeno urbanistično dokumentacijo predpisati najzahtevnejše
pogoje za ureditev kanalizacije in režima odpadnih vod, |
– s povečanjem pomena
kompleksnih gradenj, se olajša urejanje odpadnih vod skozi predhodno
komunalno pripravo zemljišč (primerjalno nižji stroški na stavbno enoto,
obvladljivo število potrebnih investicij), |
– z razširitvijo
Centralne čistilne naprave Ajdovščina, ki bo dolgoročno poleg ajdovskih
odplak sprejela tudi odplake primestnih naselij in sicer: Lokavca,
Žapuž, Dolge Poljane, Budanj, Dolenj in Ustij, so dani pogoji za
kompleksno ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih vod za približno 50%
vseh prebivalcev občine, |
– ostala naselja se
postopno opremi z manjšimi lagunskimi čistilnimi napravami, |
– celotno območje
Trnovske planote in Hrušice predstavlja širše vodo zbirno območje, zato
se sprejme posebna pravila za posege v ta območja, |
– občina nadaljuje z
aktivnostmi na področju zbiranja in odlaganja odpadkov, odlagališče pod
Dolgo Poljano bo v sedanji funkciji obratovalo le še nekaj let,
dolgoročno pa je nujen prehod na regionalno odlagališče in na izbran
sistem ravnanja z odpadki, |
– poseganje na
poplavne površine ni dovoljeno, nekatera poplavna območja, ki so bila v
obstoječem prostorskem planu predvidena za urbanizacijo, so izvzeta iz
urbanih površin, |
– vodotoki, ki so
kategorizirani v 1. in 2. razred kategorizacije pomembnejših vodotokov
po naravovarstvenem pomenu, se izvzamejo iz vsakršne gospodarske rabe,
|
– pri poseganju na
erozijska območja je potrebno predhodno zagotoviti ustrezne proti
erozijske ukrepe. |
(4) Varstvo pred
hrupom in varstvo zraka |
Usmeritve za varstvo
pred hrupom se s prostorskim planom upošteva na naslednji način:
|
– površine za večje
industrijske obrate in motečo obrt se odmakne od stanovanjskih območij,
|
– zaradi povečanja
hrupa zaradi izgradnje hitre ceste, se v naseljih in zaselkih ob hitri
cesti, postavi dodatne proti hrupne pregrade, ki bodo obenem pregrade za
zaščito prometa na hitri cesti pred močno burjo, |
– gradi se skupne
kurilnice in se s tem zmanjšuje delež individualnih kurišč, kar je
omogočeno z večjim deležem kompleksne gradnje, |
– nadaljuje se s
plinifikacijo mesta Ajdovščina, |
– uredi se zelene,
parkovne in rekreacijske površine, ki imajo tudi funkcijo varstva zraka,
ker rastlinje vpija toploto, izboljšuje vlažnost in čist zrak ter je v
lokalnih razmerah obenem dobra zaščita pred burjo. |
(5) Varstvo kulturne
dediščine |
|
A) Območja in objekti
kulturne dediščine, ki so zavarovani z Odlokom o razglasitvi kulturnih
in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine
Ajdovščina (Uradno glasilo št. 4/87) in območja in objekti kulturne
dediščine, ki so predlagani za razglasitev, so prikazani v kartografskem
delu tega odloka. |
Za področje kulturne
dediščine sta pristojna Ministrstvo za kulturo, Uprava za kulturno
dediščino in Občina Ajdovščina. Strokovna služba za področje kulturne
dediščine je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova
Gorica. |
Strokovne podlage za
varstvo kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za občino
Ajdovščina (maj 2001, ZVKND Nova Gorica), so sestavni del planskih
dokumentov občine. |
Obvezne smernice za
prostorsko obravnavo kulturne dediščine so: |
– zasnova varstva
kulturne dediščine iz zbirnega registra varstva dediščine, |
– načela celostnega
varstva dediščine je potrebno upoštevati pri prostorskem planiranju in
urbanističnem načrtovanju, |
– načrtovanje posegov
v prostor mora temeljiti na prehodni analizi naravnih in kulturnih
značilnosti prostora; |
– v največji možni
meri varovati dediščino na mestu samem, |
– načrtovati posege
in dejavnosti v prostor na način, da ne prizadenejo varovalnih vrednot
in materialne substance dediščine, |
– posegi v prostor
naj prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali povečanju njene
vrednosti, |
– ohranjati kulturno
raznovrstnost in kulturno identiteto slovenskega nacionalnega prostora,
|
– na območju naravne
in kulturne dediščine ima obnova in ohranjanje dediščine prednost pred
novogradnjami. |
|
B) Obvezne smernice
za varstvo nedediščinskih prostorskih prvin so po posameznih področjih
naslednje: |
B1) v geosferi:
|
– izogibati se
posegom, ki povzročajo eksplozije in vibracije ter izkoriščanje naravnih
virov v ožjem vplivnem območju objektov in na območju naravnih vrednot
in kulturne dediščine, |
B2) v hidrosferi:
|
– upoštevati izjemne,
tipične in kompleksne naravno in kulturno pomembne oblike voda,
|
B3) v antropogenem
okolju: |
– poleg kulturne
dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako
drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega,
kulturnega in socialnega pomena, |
– pospeševati
kulturno adaptivno uporabo obstoječega antropogenega okolja in
vzpodbujati programe celostne obnove in razvoja, posebno tiste za
ohranitev vrednot in lokalnega prebivalstva, |
– po možnosti
ohranjati pomembnejša arheološka najdišča (ki niso evidentirana kot
dediščina), raziskovanja omejiti predvsem na nedestruktivne metode,
|
– ohranjati značilno
naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
|
– pospeševati
dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot antropogenega okolja ter
omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo, |
– usmerjati izvajanje
dejavnosti tako, da ustvarjajo in ohranjajo kvalitetna razmerja in
strukture ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto,
|
– na urbaniziranih
površinah v čim večji meri ohranjati naravne prvine, |
– za degradirana
območja izdelati sanacijske načrte in v čim večji možni meri izvajati
sanacije. |
|
C) Obvezna izhodišča
na področju usmerjanja poselitve so: |
usmerjati poselitev v
ureditvena območja naselij in jih urejati z izkoriščanjem stavbnih
zemljišč v naselju z aktivno prenovo obstoječega stavbnega fonda, s
sanacijo degradiranih urbanih območij in z aktiviranjem nezadostno
izkoriščenih stavbnih zemljišč ter s sanacijo degradiranega prostora
zaradi razpršene gradnje in s funkcionalnim in morfološkim zgoščevanjem.
|
(6) Naravne vrednote
|
Območja naravnih
vrednot, ki so zavarovana z Odlokom o razglasitvi kulturnih in
zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine
Ajdovščina (Uradno glasilo št. 4/87) in območja naravnih vrednot, ki so
predlagana za razglasitev, so prikazana v kartografskem delu tega
odloka. |
Za področje naravnih
vrednot sta pristojna Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod Republike
Slovenije za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica in Občina
Ajdovščina. |
Obvezna izhodišča za
področje varstva naravne dediščine so narodni, regijski in krajinski
parki, naravni rezervati in naravni spomeniki: |
– regijski park:
Trnovski gozd (1804) – predlog, |
– krajinski park:
Južni obronki Trnovskega gozda (31), |
– naravni rezervati:
Smrekova draga (108), Golaki (176), Smrečje v Trnovskem gozdu (289),
|
– naravni spomeniki:
Ledenica na Dolu (111), Sinji vrh – škraplje ob cesti (137), Otlica –
naravno okno pod vasjo (657), Hubelj – območje izvirov (751), Veliki
Hubelj (2814), Kovk – okamnine trdoživnjakov (3165), Selovec v Trnovskem
gozdu – okamnine koral in trdoživnjakov (3197), Trnovski gozd – južni
rob (Čaven – Kucelj) (33). |
Predlogi: Predmeja –
malmski apnenci (244), Bela – soteska (1543), Nečilčev zatrep (2961),
Nečilčeva jama (2962), Brezno v Kozjih stenah 1 (3181), Brezno v Kozjih
stenah 2 (3182). |
Občina mora naročiti
pripravo celovitih strokovnih podlag s področja varstva naravne
dediščine oziroma naravovarstvene smernice. Naravovarstvene smernice
bodo vsebovale: varovanje delov narave, ki so spoznani za naravne
vrednote, pregled ožjih in širših zavarovanih območij, pregled območij
pričakovanih naravnih vrednot in pregled ekološko pomembnih območij.
|
(7) Varstvo
površinskih kopov mineralnih surovin: |
– predvidena je
sanacija nelegalnih območij izkoriščanja mineralnih surovin, ki
predstavljajo tudi nelegalna odlagališča odpadkov, |
– za opredelitev
novih ali obstoječih območij izkoriščanja mineralnih surovin morajo biti
predhodno izdelane strokovne podlage z masnimi bilancami in s celovito
presojo vplivov na okolje. |
Varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
13. člen |
Občina Ajdovščina ima
izdelan program varstva pred požarom, katerega sestavni del je tudi
načrt alarmiranja izvajalcev interventnih nalog, kot tudi obrambni načrt
za delovanje v vojni in kriznih situacijah. |
Zasnove ureditve za
obrambo |
14. člen |
Za obrambo so
perspektivna naslednja območja: |
– Vipavski križ,
območje možne izključne rabe, |
– Modrasovec, območje
možne izključne rabe, |
– Javorški vrh,
območje možne izključne rabe, |
– Vitovlje, območje
nadzorovane rabe. |
Obvezna izhodišča za
pripravo planskih aktov |
15. člen |
(1) Obvezna
izhodišča, ki jih za Občino Ajdovščina določa dolgoročni plan RS, so:
|
– območja najboljših
kmetijskih zemljišč (1. območje), |
– območja
pomembnejših varovalnih gozdov, |
– varstvena območja
vodnih virov in pomembnejših izvirov, |
– izvir Hublja,
|
– večnamenski
zadrževalniki, |
– varstvena območja
kulturne dediščine, |
– varstvena območja
naravnih vrednot, krajinski park Trnovska planota, |
– območje športnega
letališča Ajdovščina, vpisano v registru športnih letališč RS kot
letališče referenčne kode »2B«ICAO, |
– omrežje hitre ceste
Podnanos – Selo, |
– omrežje regionalnih
cest, Ajdovščina – Col – Črni vrh, Col – Predmeja, Log – Črniče, Selo –
Dornberk, |
– omrežje
magistralnega plinovoda Vodice – Nova Gorica, |
– omrežje
elektroenergetskih vodov RTP 110/20 kV Ajdovščina, DV 2X110 kV
Ajdovščina – Divača (D-1096), DV 110 kV Ajdovščina – Nova Gorica
(D-1103), DV 110kV Ajdovščina – Idrija (D-1113), |
– omrežje vodovodov –
magistralni vodovod Nova Gorica – Ajdovščina. |
(2) Kot obvezna
izhodišča so opredeljena območja in omrežja, ki so izrednega pomena za
skladen razvoj občine in se jih zato prednostno varuje: |
– območja izvedenih
agrarnih operacij, |
– gozdovi posebnega
pomena, |
– varstvena območja
vodnih virov in vodotokov, |
– območja naravnih
vrednot, |
– območja kulturne
dediščine, |
– gospodarska
infrastruktura regionalnega in občinskega pomena. |
Skladen regionalni
razvoj |
16. člen |
Za zagotovitev
skladnega razvoja ter skupnega reševanja gospodarskih, prostorskih in
ekoloških problemov, bo občina sodelovala z drugimi občinami v regiji in
z vsemi sosednjimi občinami, s katerimi ima skupne interese na teh
področjih, in bo: |
– usklajevala planske
projekcije rasti prebivalstva in projekcije rasti delovnih mest,
|
– povezovala
delovanje na regionalnem področju pri izvrševanju gospodarskih javnih
služb, |
– usklajeno nastopala
v zvezi s pristojnostmi in nalogami Upravne enote v Ajdovščini,
|
– usklajevala
delovanje vodnogospodarskega sistema, agrarnih operacij in namakanje
kmetijskih zemljišč, |
– skupno načrtovala
gospodarsko infrastrukturo. |
Priloge k
tekstualnemu delu dolgoročnega prostorskega plana |
17. člen |
Vse kartografske
priloge k tekstualnemu delu dolgoročnega prostorskega plana so vsebinsko
in grafično – tehnično ter podatkovno opremljene z opisanimi spremembami
prostorskega plana. |
Kartografske podloge
obsegajo 5 tematskih kart po 4 karte TK 1: 25 000 in sicer: |
– zasnova primarne
rabe in poselitvenega omrežja, |
– zasnova prometnega
in energetskega omrežja, |
– zasnova vodovodnega
in kanalizacijskega omrežja ter ohranjanja in izboljšanja kakovosti
naravnih virov, |
– zasnova varstva
naravnih vrednot in kulturne dediščine, |
– zasnova varstva
območij za potrebe obrambe. |
III. DRUŽBENI
PROSTORSKI PLAN |
Cilji in usmeritve
razvoja občine |
18. člen |
1. Ukrepi za
usmerjanje prebivalstvenih gibanj so naslednji: |
– občina bo sprejela
program financiranja in izvedbe stanovanjske gradnje, zlasti z
zagotavljanjem možnosti gradnje v naseljih, ki so demografsko ogrožena,
|
– občina bo sprejela
poseben program pomoči mladim družinam, zlasti na področju varstva
otrok, ter pridobivanja stanovanj za mlade družine in strokovne kadre,
|
– občina bo sprejela
program za povečanje možnosti odpiranja novih delovnih mest in
samozaposlovanja; temelj programa bo pospeševanje inovacijskih procesov,
zbiranje poslovnih idej in pomoč nosilcem idej, da bi jih udejanjili na
tržišču (svetovanje pri samozaposlovanju ali ustanavljanju poslovnih
družb, pomoč in sofinanciranje izdelave predhodnih ocen rentabilnosti
naložbe – idejni načrti, lokacijske informacije in upravna dovoljenja,
poslovni načrti), |
– občina bo sprejela
program finančnih virov in finančno konstrukcijo za izvedbo zastavljenih
nalog, |
– občina bo sprejela
program razvoja turizma in kmetijstva s ciljem ustvariti ajdovski tržno
– turistični produkt, ter s ciljem izvajanja stalne promocije občine kot
zanimivega turističnega območja in kot proizvajalca odlične hrane ter
vin. |
2. Kot ukrep za
zagotovitev povečanja števila delovnih mest in zmanjšanja dnevne delovne
migracije bo občina zagotovila in izvedla: |
– program za
pridobivanje zemljišč za razvoj obrti, proizvodnih in storitvenih
dejavnosti, |
– program za
predhodno komunalno in infrastrukturno opremo teh zemljišč, |
– sistem olajšav in
ugodnosti za pridobitev novih investitorjev. |
Prednost imajo
ekološko čiste dejavnosti, kapitalsko in tehnološko zahtevni programi,
programi v terciarnem in kvartarnem sektorju, programi z visoko
donosnostjo, programi, ki manj obremenjujejo okolje in zahtevajo manjša
vlaganja v gospodarsko infrastrukturo. |
3. Ukrepi za
zagotovitev usklajene namenske rabe prostora in smotrne porazdelitve
dejavnosti za učinkovit in stabilen razvoj občine: |
– za vse večje
predvidene posege bo občina zahtevala predhodne analize, iz katerih bodo
razvidni možni negativni vplivi na okolje, možna neskladja in negativne
posledice na obstoječo rabo, ter ukrepi, s katerimi se bodo negativni
vplivi omilili do take stopnje, da bo poseg sprejemljiv z vidika
razvojnih ciljev in varstva okolja, |
– na smotrno
porazdelitev dejavnosti bo občina vplivala skozi podporo policentričnemu
modelu razvoja naselbinskega omrežja, ob pripravi programa razvoja
oskrbnih in storitvenih dejavnosti v razvojnih središčih, ter s pripravo
zemljišč za stanovanjsko gradnjo, centralne dejavnost in delovna mesta v
teh centrih. |
Razvojne naloge po
področjih |
19. člen |
Občina bo za
uresničitev ukrepov na področju prostorske politike izvajala naslednje
naloge: |
– ustanovila sklad
oziroma zagotovila stalno proračunsko postavko za pripravo in urejanje
stavbnih zemljišč, |
– izvajala določila
odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, |
– naročila izdelavo
prostorske izvedbene dokumentacije za območja, ki so navedena v
prostorskem planu, |
– skupaj z
upravljavci gospodarske infrastrukture pripravila program financiranja
in načina izvedbe te infrastrukture ter predhodne priprave zemljišč,
|
– pridobila upravna
dovoljenja za posege v prostor na lokacijah, strateško pomembnih za
razvoj občine, |
– zbrala interesente
za nakup teh zemljišč, ter jim omogočila najetje ustreznih ugodnih
kreditov (regresirana obrestna mera) za nakup in plačilo izvedene
gospodarske infrastrukture. |
Opis sprememb za
urbanizacijo po naseljih |
20. člen |
Ta odlok obsega
spremembe namenske rabe za posamezna območja. |
Nove površine
poselitvenih območij, kjer se bo gradnja urejala z lokacijskimi načrti,
so, razen izjemnih posegov, ki jih bo predhodno potrdil občinski svet,
naslednje: |
(1) Ajdovščina
|
– del območja nad
Polževim Mlinom, Slejkoti in nad Idrijsko cesto z oznako AŠT2-1 in
AŠT2-2 (preostali del se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji
oziroma s prostorskim redom), stanovanjska gradnja, |
– območje nad
Slejkoti, z oznako ŠT3, stanovanjska gradnja, |
– območje vzhodno pod
Grivčami z oznako ŠT4, stanovanjska gradnja, |
– območje pod
obvoznico v smeri proti Vipavskemu križu z oznako AVK1-1 in AVK1-2,
proizvodnja, |
(2) Batuje
|
– območje južno od
naselja z oznako BA3, stanovanjska gradnja, |
(3) Budanje
|
– območje pod
zaselkom Žgavska vas z oznako BU18, stanovanjska gradnja, |
(4) Dolga Poljana
|
– območje ob
magistralnem plinovodu za gradnjo kompresorske postaje, |
– območje z oznako
BU6, nad cesto za Kamence, stanovanjska gradnja, |
(5) Gaberje
|
– območje zahodno od
naselja z oznako GA1, stanovanjska gradnja, |
(6) Gojače
|
– območje pod vasjo z
oznako GO2, obrtno proizvodna cona, |
– območje pod vasjo z
oznako GO3, obrtno proizvodna cona, |
– območje pod vasjo z
oznako GOSE1, obrtno proizvodna cona, |
(7) Lokavec
|
– območje severno od
zaselka Vas z oznako L3, stanovanjska gradnja, |
– območje pod osnovno
šolo z oznako L7, gradnja telovadnice, |
(8) Malovše
|
– območje z oznako
GO1, jugozahodno od vasi, stanovanjska gradnja, |
(9) Planina
|
– območje z oznako
PL10, stanovanjska gradnja, |
– območje izven
naselij z oznako PL11, gradnja lokalne ceste, |
(10) Potoče
|
– območje vzhodno od
ceste za Kamnje z oznako KA1, stanovanjska gradnja, |
(11) Skrilje
|
– območje zahodno od
naselje z oznako SK6, stanovanjska gradnja, |
(12) Stomaž
|
– območje Knežalo z
oznako ST1, stanovanjska gradnja. |
21. člen |
Do sprejetja
strategije prostorskega razvoja Občine Ajdovščina in prostorskega reda
se uporabljajo za posege v vsa druga območja veljavni splošni prostorski
ureditveni pogoji v Občini Ajdovščina. |
Nove površine
poselitvenih območij, kjer se bo gradnja urejala z lokacijskimi
informacijami in splošnimi prostorskimi ureditvenimi pogoji, so
naslednje: |
(1) Ajdovščina:
|
– območje z oznako
A3, na koncu Vilharjeve ulice, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
L6, pod Školom, javni vodni rezervoar, |
– območje z oznako
VK10, stanovanjska gradnja, |
– del območja nad
Polževim Mlinom, Slejkoti in nad Idrijsko cesto z oznako AŠT2-1 in
AŠT2-2 (preostali del se ureja z lokacijskim načrtom), stanovanjska
gradnja, |
– območje pod
obvoznico v smeri proti Vipavskemu križu z oznako AVK1-3, proizvodnja,
|
– območje z oznako
A1, vzhodno od planiranega parkirišča tovornjakov, razširitev programa
storitev, ki zadevajo parkirišče tovornjakov, obrtno proizvodna
dejavnost in sejemska dejavnost, |
(2) Brje:
|
– območje z oznako
BR1, severovzhodno od zaselka Žulji, kmetijska dejavnost, |
– območje z oznako
BR2, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
BR3, zahodno od zaselka Žulji, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
BR4, severni rob zaselka Pečenkovi, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
BR5, južno od zaselka Kodrovi, kmetijska dejavnost, |
– območje z oznako
BR6, zahodni rob zaselka Kodrovi, stanovanjska gradnja, |
(2) Budanje:
|
– območje v zaselku
Log z oznako BU14, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
BU17, južno od zaselka Severska vas, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
BU20, med zaselkoma Žgavska in Kodelska vas, stanovanjska gradnja,
|
– območje z oznako
BU21, med zaselkoma Kodelska in Curkovska vas, stanovanjska gradnja,
|
– območje z oznako
BU22, na južnem robu zaselka Curkovska vas, stanovanjska gradnja,
|
(4) Col |
– območje z oznako
C8, severno od naselja Col, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
C9, severovzhodno od naselja Col, proizvodnja, |
– območje z oznako
C10, objekt za obdelavo lesa, |
(5) Črniče
|
– območje z oznako
Č3, na vzhodni strani naselja Črnič, funkcionalno zemljišče,
|
– območje z oznako
Č4, zahodno od naselja, gradnja hleva, |
– območje z oznako
Č6, jugozahodno od naselja, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
Č7, južno od naselja, stanovanjska gradnja in športne površine,
|
(6) Dobravlje
|
– območje z oznako
D1, zahodno od naselja, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
D5, južno od naselja, stanovanjsko obrtni objekt, |
– območje z oznako
D6, jugovzhodno od naselja, stanovanjsko obrtni objekt, |
– območje z oznako
D7, jugovzhodno od naselja, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
D8, severno od zaselka Kozja para, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
D10, zahodno od zaselka Pikči, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
D11, južno od zaselka Pikči, stanovanjska gradnja, |
(7) Dolga Poljana
|
– območje z oznako
BU4, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
BU2, sanacija centralne deponije komunalnih odpadkov, |
– območje z oznako
BU3, sanacija in širitev centralne deponije komunalnih odpadkov,
|
(8) Gaberje
|
– območje z oznako
GA2, stanovanjska gradnja, |
(9) Gojače
|
– območje z oznako
GO4, zavetišče za živino, |
– območje z oznako
GO5, zavetišče za živino, |
(10) Kamnje
|
– območje z oznako
KA2, južno od naselja, stanovanjska gradnja, |
(11) Lokavec
|
– območje z oznako
L2, južno od zaselka Kompari, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
L5, vzhodno od zaselka Slokarji, stanovanjska gradnja, |
(12) Otlica
|
– območje z oznako
DO10 in DO11 posamične parcele, stanovanjska gradnja, |
(13) Plače
|
– območje z oznako
VK3, severozahodno od naselja, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
VK4, zahodno od naselja, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
VK5, rastlinjak, |
(15) Planina
|
– območje z oznako
PL2, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
PL3, vzhodno od zaselka Britih, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
PL4, vzhodno od zaselka Gorenja vas, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
PL5, zahodno od zaselka Gorenja vas, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
PL6, severovzhodno od zadnjega zaselka proti Erzelju, stanovanjska
gradnja, |
– območje z oznako
PL7, južno od zadnjega zaselka proti Erzelju, stanovanjska gradnja,
|
– območje z oznako
PL8, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
PL9, stanovanjska gradnja, |
(16) Podkraj
|
– območje z oznako
PO5, stanovanjska gradnja, |
(17) Predmeja
|
– območje z oznako
DO3, jugovzhodno od zaselka Tiha dolina, stanovanjska gradnja,
|
– območje z oznako
DO6 posamična parcela, stanovanjska gradnja, |
– območje Tihe doline
z oznako DO2, rekreacija, |
(18) Selo
|
– območje z oznako
SE7, zelena površina, |
– območje z oznako
SE9, zavetišče za živino, |
(19) Skrilje
|
– območje z oznako
SK7, vzhodno od najsevernejšega zaselka, stanovanjska gradnja,
|
(20) Stomaž
|
– območje z oznako
ST2, južno od naselja, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
ST3, zahodno od naselja, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
ST4, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
ST5, stanovanjska gradnja in gradnja za potrebe kmetijstva, |
(21) Tevče
|
– območje z oznako
PL1, severno od naselja, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
PLŠM1, zahodno od naselja, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
ŠM1, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
ŠM2, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
ŠM3, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
PL12, konjereja in zavetišče za živali, |
(22) Ustje
|
– območje z oznako
U1, severno ob zaselku Uhanje, stanovanjska gradnja, |
(23) Velike Žablje
|
– območje z oznako
VŽ1, ob pokopališču, pokopališče, |
– območje z oznako
VŽ2, severozahodno od naselja, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
VŽ3, zahodno od naselja, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
VŽ4, severovzhodno od naselja, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
VŽ9, severozahodno od naselja, storitvena dejavnost, |
(22) Višnje
|
– območje z oznako
VI1, južno od naselja, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
VI2, južno od naselja, stanovanjska gradnja, |
(23) Žagolič
|
– območje z oznako
C1, zahodno od naselja ob cesti za Kovk, stanovanjska gradnja,
|
– območje z oznako
C2, zahodno od naselja, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
C3, severozahodno od naselja, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
C4, jugozahodno južno od naselja, stanovanjska gradnja, |
– območje z oznako
C5, južno od naselja, stanovanjska gradnja. |
Priloge k
tekstualnemu delu družbenega prostorskega plana |
22. člen |
Kartografske priloge
k tekstualnemu delu družbenega prostorskega plana zajemajo 56 PKN kart v
merilu 1: 5 000. |
IV. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
23. člen |
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Ajdovščina
za območje občine Ajdovščina (Uradno glasilo št. 7/97, 9/98, Uradni list
RS 87/99, 17/03), razen v nadaljevanju navedenih členov, ki ostajajo v
veljavi do sprejetja strategije prostorskega razvoja občine:
|
– 4. člen, ki se v
točki C4 spremeni tako, da se glasi: »Bivša vojašnica Srečko Kosovel je
namenjena pretežno šolskim in centralnim dejavnostim na podlagi sprejete
programske zasnove in usmeritev javnih natečajev. V območju je
predvidena izgradnja univerzitetnega središča, osnovne šole, cerkvenega
kompleksa Šturje in drugih centralnih dejavnosti. Ureja se na podlagi
PIN in PUP.«, |
– 14. člen, 15. člen,
16. člen, 17. člen, 18. člen, 19. člen, 20. člen, 21. člen, 22. člen,
|
– 23. člen, ki se v
točki 10.2. Organizacija dejavnosti v območju, spremeni tako, da se
glasi: »Rezultat programsko – urbanističnega natečaja je dokazal, da je
usmeritev v oblikovanje novega centra pravilna. Nove dejavnosti so
namenjene pretežno šolskim in centralnim dejavnostim na podlagi sprejete
programske zasnove in usmeritev javnih natečajev. V območju je
predvidena izgradnja univerzitetnega središča, osnovne šole, cerkvenega
kompleksa Šturje in drugih centralnih dejavnosti.«, |
– 24. člen, 26. člen,
27. člen, 28. člen, 29. člen, 30. člen, 31. člen, 32. člen, 33. člen in
34. člen. |
24. člen |
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati grafična priloga Odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih v občini Ajdovščina (Uradno glasilo št. 1/98), ki
zajema 56 kart PKN v merilu 1:5000. |
Do sprejetja
prostorskega reda občine se uporabljajo kartografske priloge družbenega
prostorskega plana iz 22. člena tega odloka, namesto grafične priloge
Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Ajdovščina (Uradno
glasilo št. 1/98). |
25. člen |
Z dnem uveljavitve
tega odloka prenehata veljati drugi in tretji odstavek 1. člena Odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Ajdovščina (Uradno glasilo št.
1/98). |
26. člen |
Na območjih, kjer je
predvideno urejanje samo z lokacijskim načrtom, se razen izjemnih
posegov, ki jih bo predhodno potrdil občinski svet, nadaljuje z
obstoječo rabo. Dovoljeni so le gradbeni posegi za potrebe vzdrževanja
obstoječih objektov in gospodarske infrastrukture. |
27. člen |
Ta odlok je na
vpogled na sedežu Občine Ajdovščina. |
28. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. |
Št. 405/04-03/03 |
Ajdovščina, dne 16.
julija 2004. |
Župan |
Občine Ajdovščina
|
Marjan Poljšak l. r. |