Na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (UL SRS št. 18/84, 32/85-popr., 33/89, UL RS št. 24/92),  56. člena ZSZ (UL RS št. 44/97, 67/02), 218b, 218c, 218d členov Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov – ZGO-1A (UL RS, št. 47/04), Odločbe Ustavnega sodišča US 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZdavNepr), Odločbe US RS (U-I-313/13-86, Zakona o izvrševanju proračuna RS za leti 2016 in 2017 (UL RS, št. 96/15) ter na podlagi 15. člena Statuta Občine Cerkvenjak (UGSO, št. 46/16), je Občinski svet Občine Cerkvenjak, na svoji 20. redni seji, dne 20. 12. 2017 sprejel naslednji

ODLOK

O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE CERKVENJAK

SPLOŠNA DOLOČILA

1. člen

Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Cerkvenjak (v nadaljevanju: »Občina«) plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), vrste zemljišč,  zavezance za plačilo, merila za določitev višine nadomestila ter merila za popolno ali delno oprostitev plačila nadomestila.

OBMOČJE ZA PLAČILO NADOMESTILA

2. člen

Nadomestilo se plačuje na celotnem območju Občine.

VRSTE ZEMLJIŠČ ZA KATERE SE ODMERJA NADOMESTILO

3. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.

V primeru nelegalne gradnje, plačevanje nadomestila za zazidano stavbno zemljišče ne vpliva na njeno legalizacijo oziroma na izdajo in izvršitev inšpekcijskega ukrepa.

Obveznost plačevanja nadomestila za zazidano stavbno zemljišče preneha, ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini in novo stanje evidentira na Geodetski upravi, hkrati pa se uvede obveznost plačevanja nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče, če leži takšno zemljišče na območju, za katerega je občina določila, da se na njem plačuje takšno nadomestilo in izpolnjuje vse pogoje iz 5. člena tega odloka.

Če pa se za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se takšna gradnja legalizira, se takšna gradnja ne šteje za novo gradnjo in se zato s plačevanjem nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča nadaljuje.

4. člen

zazidana stavbna zemljišča

Zazidana stavbna zemljišča so tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture.

Če objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture nima določene gradbene parcele, se do njene določitve šteje, da je pozidano stavbno zemljišče fundus objekta, pomnožen z 1,5 - kratnikom fundusa. Preostali del zemljišča se šteje za nezazidano stavbno zemljišče, če izpolnjuje vse pogoje iz 5. člena tega odloka.

Za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča se uporabljajo uradni podatki Geodetske uprave RS (v nadaljnjem besedilu: »GURS«), ki se nanašajo na stavbe oziroma dele stavb (register nepremičnin – površina dela stavbe/neto tlorisna površina zmanjšana za vse odprte prostore).

Dejanska raba stavbe ali dela stavbe se določi na osnovi uradnih podatkov GURS, ki se nanašajo na dejansko rabo stavbe ali dela stavbe.

Kot pozidana stavbna zemljišča štejejo tudi zemljišča, ki so funkcionalno povezana s poslovnimi oziroma proizvodnimi stavbami in so v naravi zunanje manipulativne površine, zunanja skladišča, zunanja parkirišča, športne površine, terase, gostinski vrtovi, površine za kampiranje, deponije različnih materialov in druge odprte površine, na katerih se odvija tržna dejavnost – druga stavbna zemljišča.

Če v uradnih evidencah ni ustreznega podatka glede na zgornje odstavke tega člena, je pomanjkljiv ali ni pravilen, občinska uprava ali zavezanec sam o tem obvesti Območno enoto GURS-a, da pridobi te podatke. Do pridobitve podatkov GURS-a, Občina lahko uporablja podatke iz drugih uradnih evidenc, ki so ji na voljo (projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, podatki za izdajo odločbe o plačilu komunalnega prispevka, ortofoto posnetkov). Občina lahko tudi pozove lastnika objekta, da sporoči pravilne podatke.

5. člen

nezazidana stavbna zemljišča

Nezazidana stavbna zemljišča so tiste zemljiške parcele ali deli parcel, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta ali objektov, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, niso namenjeni za gradnjo objektov za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, športa in javne uprave. Zanje mora biti  zagotovljena oskrba s pitno vodo iz javnega omrežja, oskrba z električno energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. Za odvajanje odplak se štejejo tudi območja, na katerih je dovoljena gradnja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav.

Da so pogoji o komunalni opremi zagotovljeni se smatra, če:

·       je na območju nezazidanega stavbnega zemljišča zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem aktu Občine, ali

·       je v prostorskem aktu Občine predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge javne gospodarske infrastrukture vključena v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto,

·       gradnja objektov in omrežij, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, je dovoljena na opremljenih stavbnih zemljiščih,

·       ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi.

Če zazidano stavbno zemljišče nima določene gradbene parcele, se nezazidani del stavbnega zemljišča določi tako, da se od površine parcele odšteje fundus objekta pomnožen s faktorjem 1,5 in sicer za objekte, ki niso objekti javne gospodarske infrastrukture. Ta del mora izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka tega člena.

Nezazidano stavbno zemljišče je lahko tudi več parcel ali delov parcel, ki skupaj izpolnjujejo pogoje za gradnjo na osnovi občinskih prostorskih aktov in skupna površina ustreza minimalni površini, ki je potrebna za gradnjo objekta in je opredeljena v ustreznem izvedbenem prostorskem aktu občine.

Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na površino parcele ali dela parcele, ki ustreza pogojem iz tega člena na osnovi občinskih prostorskih aktov.

Ne glede na določbe tega člena, se kot nezazidano stavbno zemljišče štejejo tudi zemljiške parcele, za katere je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin, če:

·       je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo,

·       je za takšno izkoriščanje na njih že podeljen

·       a koncesija, vendar se z izkoriščanjem na njih še ni začelo;

·       se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo in je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja izvede sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma da se na njih uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, takšna sanacija pa še ni izvedena.

Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na površino parcele ali dela parcele, ki ustreza pogojem iz tega člena.

6. člen

obveščanje zavezancev za nezazidano stavbno zemljišče

Če stavbno zemljišče na osnovi spremembe občinskih prostorskih aktov, z izgradnjo komunalne infrastrukture začne izpolnjevati pogoje iz 5. člena tega odloka, mora Občina obvestiti lastnike teh parcel o podatkih za odmero nezazidanih stavbnih zemljišč, z javnim naznanilom. V naznanilu mora biti postavljen rok za pripombe zavezancev, ki ne sme biti krajši od 8 dni po objavi javnega naznanila.

7. člen

zavezanci za plačilo nadomestila

Nadomestilo mora plačevati neposredni uporabnik zemljišča, stavbe ali dela stavbe, oziroma lastnik.

Lastništvo se izkazuje z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo ali na osnovi pravnega akta, s katerim oseba ali pravna oseba dokazuje, da je pridobil lastninsko pravico (pogodba, zakon, odločba).

Pravico uporabe lahko fizična ali pravna oseba dokazuje z najemno, zakupno, služnostno pogodbo ali drugim aktom, ki dokazuje, da ima pravico uporabe stavbnega zemljišča.

MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA

8. člen

Merila za določitev višine nadomestila so:

·       lega stavbnega zemljišča,

·       namenska raba zemljišča,

·       smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča,

·       opremljenost zemljišča s komunalno infrastrukturo.

9. člen

Lega stavbnega zemljišča:

Območje Občine je glede na gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti, dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi in splošno opremljenostjo s komunalno infrastrukturo, razdeljeno na:

I. območje:

·       območje naselja Cerkvenjak,

II. območje

·       ostala naselja v Občini Cerkvenjak.

Meje območij so prikazane v grafični prilogi 1.

10. člen

dejanska raba zemljišč

Nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča se plačuje za objekte in dele stavb z naslednjo dejansko rabo:

Za druga stavbna zemljišča se nadomestilo plačuje od utrjenih površin izven stavb glede na dejansko rabo iz tega člena.

Na območjih za izkoriščanje mineralnih snovi in odlaganju odpadkov, površine določi občinska uprava na osnovi podatkov iz dovoljenja za izkoriščanje mineralnih snovi. Površino odlagališča predstavlja celotno funkcionalno območje odlagališča. Za ta zemljišča se ne upoštevajo točke za komunalno opremo iz 12. člena tega odloka.

11. člen

Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča določena  glede na podrobno namensko rabo zemljišč iz občinskih prostorskih aktov in se točkujejo z 1/15 točk določenih glede na njihovo lego in namensko rabo.

12. člen

komunalna opremljenost stavbnih zemljišč:

Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovod, kanalizacijo, če je sekundarno omrežje na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 100 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja komunalne infrastrukture. O možnosti dejanske priključitve daje soglasje upravljavec posamezne infrastrukture.

Pri drugih stavbnih zemljiščih iz 10. člena in nezazidanih stavbnih zemljiščih iz 11. člena se komunalna oprema točkuje v višini 1/3 točk.

13. člen

Določitev višine NUSZ

Letna višina NUSZ se izračuna tako, da se medsebojno pomnožijo:

·       površina stavbnega zemljišča izražena v m2,

·       s seštevkom točk glede na dejansko rabo zemljišča in skupnim številom točk glede na komunalno opremo – razen pri izračunu nadomestila za druga stavbna zemljišča in nezazidana stavbna zemljišča,

·       vrednostjo točke.

14. člen

Določevanje vrednost vrednosti točke

Vrednost točke za stavbna zemljišča v letu 2018 znaša 0,0024 EUR.

Vrednost točke za odmerno leto se z ugotovitvenim sklepom župana letno revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za obdobje pred letom za katero se nadomestilo odmerja, če je količnik večji od ena. Ugotovitveni sklep se objavi v uradnem glasilu občine.

V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v prejšnjem odstavku, novo vrednost točke s sklepom določi Občinski svet Občine, na predlog župana.

15. člen

odmera nadomestila

Nadomestilo se odmeri za vsak odmerni predmet posebej.

Odločbo za plačilo nadomestila izda ministrstvo pristojno za finance, ki tudi poskrbi za izterjavo plačila.

Osnova za izdajo odločb so podatki, ki jih vsako leto posreduje občinska uprava.

Plačilo nadomestila zavezanci plačujejo v skladu s predpisi o davčnem postopku.

Postopek pritožbe na odločbo za plačilo nadomestila se izvede v skladu s predpisi o davčnem postopku.

16. člen

oprostitve plačila nadomestila

NUSZ se ne plačuje za:

·       zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe RS in zemljišča, ki so trajno namenjena za potrebe reševanja in zaščite,

·       objekte tujih držav, ki so v uporabi kot diplomatska ali konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,

·       objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,

·       sakralne objekte v katerih verske skupnosti opravljajo verske obrede,

·       objekte ali dele stavb katerih uporabniki so humanitarne organizacije, ki so v vključene v sistem zaščite in reševanja.

Za oprostitev plačila NUSZ lahko zaprosi:

·       za dobo 5 let občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe, ki je zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja ali družinske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek. Oprostitev začne teči z dnem začetka uporabe stanovanjske hiše ali posameznega dela stanovanjskega objekta.

·       zavezanec, ki prejema socialno podporo,

·       zavezanec, katerega objekt je trajno neuporaben zaradi požara, poplave ali druge naravne nesreče in to lahko dokaže z ustreznim potrdilom. Oprostitev velja za obdobje, ko objekta ni mogoče uporabljati. To obdobje pa ne sme biti krajše od 3 mesecev. Oprostitev plačevanja nadomestila ne more biti daljša kot je potrebno za obnovo objekta. Čas obnove objekta določi izvedenec gradbene stroke.

Zavezanci morajo vlogo za oprostitev vložiti za tekoče leto odmere do, 30. 1.

Odobrene oprostitve začnejo veljati z dnem vložitve popolne vloge. Če je bila vloga za tekoče leto oddana po prejemu odločbe za tekoče leto, se odobrena oprostitev nanaša na naslednje odmerno leto.

Zoper odločbo o oprostitvi je možna pritožba v roku 15 dni od vročitve odločbe, na župana Občine.

17. člen

Kazenske določbe

Z denarno kaznijo 2.000,00 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma z 500,00 EUR podjetnik posameznik, ki:

·       ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila,

·       ne prijavi sprememb v 15 dneh od dneva nastanka sprememb,

·       prijavi napačne podatke.

Z denarno kaznijo 200,00 EUR se kaznuje za prekršek iz zgornjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

Z denarno kaznijo v višini 200,00 EUR se kaznuje fizična oseba, za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

PREHODNE DOLOČBE

18. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga je občinski svet Občine Cerkvenjak sprejel 13.10.1999 in je bil objavljen v Ul. RS 93/99 in spremembe odloka Ul. RS 133/2003, 140/2004, 5/2006.

19. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin (UGSO), izvajati pa se začne s 1.1.2018.

Številka: 42306-01/99

Datum: 20.12.2017