Na podlagi 16. člena
statuta Občine Šalovci
(Uradni list RS, št. 13/99) in sklepa o izgradnji sistema za oskrbo s
pitno vodo v Občini Šalovci je Občinski svet občine Šalovci na 29. seji
dne 11. 10. 2002 sprejel |
O D L O K |
o oskrbi s pitno
vodo, vodarini in o priključni taksi |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta odlok določa
pogoje, priključno takso, vodarino in način oskrbe s pitno vodo iz
javnega vodovoda na območju Občine Šalovci, s katerim upravlja in
gospodari od občine pooblaščeno podjetje. |
2. člen |
Javni vodovod je
vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki oskrbujejo
najmanj pet priključkov različnih uporabnikov. |
3. člen |
Uporabniki vode iz
javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz
javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo. |
II.
OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV |
4. člen |
Objekti in naprave
uporabnikov so: |
1. interno vodovodno
ali hidrantno omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s
pogodbo dogovorjeno mesto; |
2. vodovodni
priključek; |
– spojna cev med
sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom,
vključno s priključnim ventilom, če je nameščen izven objekta sicer pa
do objekta; |
– obračunski vodomer
s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
|
3. vodomerni jašek
ali niša; |
4. interni hidranti,
interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanja tlaka vode,
vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje,
mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni
za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
|
Te naprave in objekti
so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga in se zgrade na
osnovi dovoljenja za gradnjo objekta. Če objekt nima gradbenega
dovoljenja, se sme priključiti samo na osnovi posebne odločbe upravnega
organa, ki izda gradbeno dovoljenje. |
5. člen |
Objekti in naprave
upravljalca so: |
a) sekundarno
vodovodno omrežje; |
– omrežje in naprave
za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem
območju do vodomera (vključno z njim): |
– omrežje in naprave
za preprečevanje požarov; |
– omrežje za
vzdrževanje javnih površin; |
– črpališča in
naprave za dvigovanje ali reduciranja tlaka vode na sekundarnem omrežju;
|
– naprave za čiščenje
in pripravo vode na sekundarnem omrežju; |
b) primarno vodovodno
omrežje; |
– ureditvenem območju
naselja kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za
bogatenje podtalnice; |
– naprave za čiščenje
in pripravo vode na primarnem omrežju; |
– vodohrami;
|
– cevovodi od
črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohramov;
|
– cevovodi med
posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju
naselja; |
III. PRIKLJUČITEV NA
JAVNI VODOVOD |
6. člen |
Priključek na javni
vodovod je dovoljen samo s soglasjem za vodovodni priključek, ki ga izda
upravljalec v skladu z določili odloka. |
7. člen |
Na področju, kjer je
zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na
javni vodovod obvezna. |
Upravljalec mora
obvestiti uporabnike, da je obvezna priključitev njegovega objekta na
javni vodovod in jim posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni
priključek. Za pridobitev soglasja k priključitvi na javni vodovod mora
k vlogi priložiti naslednjo dokumentacijo: |
– soglasje za prekop
ceste in križanja z ostalimi komunalnimi vodi, |
– soglasje lastnikov
parcel preko katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno
odločitev, ki nadomesti soglasje. |
Upravljalec lahko
izda soglasje k priključitvi na javni vodovod: |
– če je izdano
soglasje lastnikov parcel, |
– če je priključitev
na javni vodovod tehnično možna. |
Upravljalec je dolžan
izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega
zahtevka. |
8. člen |
Upravljalec je dolžan
dopustiti priključitev, če je uporabnik izpolnil vse pogoje določene v
soglasjih, če poravna vse obveznosti in predloži vso potrebno
dokumentacijo. |
9. člen |
Soglasje za
priključek na vodovodno omrežje je lahko tudi začasno. Začasni odjemalec
je lahko vsaka fizična in pravna oseba, ki potrebuje vodo le začasno.
|
Vsak nov vodovodni
priključek ima značaj začasnega priključka dokler niso izpolnjeni pogoji
iz 7. člena. |
Ob izdaji začasnega
soglasja se določi čas veljavnosti priključka, upravljalec pa lahko
določi za priključitev še dodatne pogoje. Začasni priključek se lahko
uporablja za dobo dveh let oziroma mora uporabnik priključka zaprositi
upravljalca za podaljšanje tega roka. |
Začasni priključek
mora uporabnik odstraniti v skladu z izdanim začasnim soglasjem občinske
uprave. |
10. člen |
Prikjuček je del
objekta in je last uporabnika. Pri opravljanju vzdrževalnih del
uporabnik ni upravičen do odškodnine za nastalo škodo na zemljišču, po
katerem poteka priključek. |
Vsa dela na javnih
vodovodih ali hišnih priključkih vključno na vodomerih izvaja in nadzira
upravljalec oziroma od upravljalca pooblaščena oseba. |
IV. MERITEV KOLIČIN
PORABLJENE VODE |
11. člen |
Količina porabljene
vode se meri z obračunskimi vodomeri. Stroške namestitve obračunskega
vodomera krije upravljalec. |
Z velikimi porabniki
vode lahko upravljalec sklene posebno pogodbo o meritvi porabljene vode.
Posebne pogodbe se sklenejo tudi s porabniki s pavšalnim odjemom, kadar
meritev ni možna. |
12. člen |
Porabniki, ki z
lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire na območju, ki ga
oskrboje z vodo javni vodovod, morajo stalno meriti količino načrpane
vode. |
Javni porabniki, ki
upravljajo javni vodovod, priključen na javni vodovod upravljalca -
dobavitelja, so dolžni meriti dobavljeno količino vode in porabljeno pri
svojih porabnikih. |
13. člen |
Vsakemu novemu
uporabniku namesti upravljalec vodovoda obračunski vodomer. Tip,
velikost in mesto namestitve določi upravljalec v skladu s projektom.
Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega
vodomera. |
Vsak obračunski
vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega organa.
|
Upravljalec vzdržuje
obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za zamenjavo. |
14. člen |
Vodomeri v interni
napeljavi služijo uporabniku ali upravljalcu interne napeljave za
kontrolo porabe vode na različnih mestih in jih upravljalec javnega
vodovoda ne vzdržuje, in ne odčituje za obračun stroškov, razen če
skleneta upravljalec javnega vodovoda in upravljalec internega vodovoda
o tem posebno pogodbo. |
15. člen |
Uporabnik je dolžan
zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen
ali pooblaščenim osebam upravljalca za vzdrževanje in redne preglede. |
16. člen |
Uporabnik je dolžan
vsako okvaro na prikjučku ali vodomeru takoj prijaviti upravljalcu
vodovoda. |
Uporabnik lahko od
upravljalca zahteva kontrolo točnosti vodomera. Če se ugotovi, da je
točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške
preizkusa upravljalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik. |
V. OBRAČUN OSKRBE Z
VODO |
17. člen |
Količina porabljene
vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po odčitku
obračunskega vodomera na priključek. |
18. člen |
Če upravljalec ali
uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen
nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati
obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v
zadnjem obračunskem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna se določi
pavšalna poraba vode. |
Pavšalna poraba vode
se obračuna v naslednjih primerih: |
– če priključek ni
opremljen z vodomerom, se upošteva poraba vode v višini 4 m3 na osebo na
mesec ter 0,8 m3 po glavi živine na mesec, |
– za vzdrževanje in
čiščenje javnih površin. V tem primeru skleneta upravljalec in izvajalec
vzdrževanja in čiščenja javnih površin predhodni dogovor o stroških,
|
– če je obračunski
vodomer v okvari in še ni bilo obračunskega obdobja, se upošteva poraba
vode v višini 4 m3 na osebo na mesec ter 0,8 m3 po glavi živine na
mesec. |
19. člen |
Osnova za plačilo
vodarine je m3 porabljene vode. Vodarina za porabljeno vodo po odčitku
iz vodomera bo določena ob začetku delovanja javnega vodovoda s sklepom
občinskega sveta. |
20. člen |
Oprostitev plačila
porabljene vode je možna samo s sklepom Občinskega sveta občine Šalovci.
|
Iz vodarine se
pokrivajo stroški, kontrole vodomerov, popravila, zamenjava vodomerov,
analize vode, čiščenje in dezinfekcija rezervoarjev in porabljena
energija. |
VI. IZSTAVLJANJE IN
PLAČEVANJE RAČUNOV |
21. člen |
Količina porabljene
vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku
vsakega obračunskega vodomera na vodovodni priključek posebej. |
22. člen |
Pri porabnikih,
fizičnih in pravnih osebah, ter javnih zavodih odčita upravljalec stanje
na obračunskem vodomeru mesečno. Stanje na vodomeru odčitava pooblaščeni
delavec upravljalca, ki mora ob vstopu v objekt izkazati s pisnim
pooblastilom. |
23. člen |
Pravne in fizične
osebe, ter javni zavodi plačujejo porabljeno vodo na podlagi
izstavljenih položnic za obračunsko obdobje. Znesek za plačilo se
izračuna na podlagi določene cene, vodarina se plačuje vsak mesec. |
24. člen |
Višina vodarine se
usklajuje enkrat letno, v skladu z rastjo cen. Sklep o spremembi višine
vodarine sprejme Občinski svet občine Šalovci. |
25. člen |
Upravljalec je dolžan
objaviti spremembo cene vode v javnih sredstvih obveščanja. |
Če se spremeni cena
vode, upravljalec začne po novi ceni obračunavati vodarino v naslednjem
obračunskem obdobju. |
26. člen |
V primerih, ko je na
internem vodovodu več porabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega
priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda
upravljalec položnico pooblaščenemu upravljalcu internega vodovoda, ki
porazdeli na porabnike v dogovorjenem razmerju med porabniki.
|
Upravljalec javnega
in internega vodovoda se lahko s posebno pogodbo dogovorita o izdaji
položnic posameznim porabnikom na osnovi med porabniki dogovorjenih
razmerij, katerih osnova so lahko odčitki v internem vodovodu vgrajenih
vodomerov. |
27. člen |
Vodarino mora
porabnik plačati v roku, ki je naveden na položnici. Porabnik lahko
sporoči upravljalcu pisni ugovor na obračun najkasneje v osmih dneh po
prejetju položnice. Če ne plača zneska na položnici v petnajstih dneh po
izdanem opominu, lahko upravljalec prekine dobavo vode. |
Upravljalec je dolžan
pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne
sme prekiniti dobavo vode. |
VII. OBVEZNOSTI
UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV |
28. člen |
Za vsak gradbeni
poseg na območju objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo, si mora
investitor pridobiti soglasje upravljalca. |
29. člen |
Upravljalec ima pri
preskrbi z vodo naslednje obveznosti: |
1. zagotavljati mora
normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in
pravočasno pripravljati predlog za planiranje obnove, širitve in
dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanje
vodnih virov, |
2. redno vzdrževati
vse objekte in naprave javnega vodovoda, |
3. vzdrževati
priključke, |
4. redno vzdrževanje
obračunskih vodomerov in skrbeti za redne preizkuse skladno z zakonom o
merilih ali na zahtevo uporabnika kot to določa 16. člen tega odloka,
|
5. redno kontrolira
kvaliteto vode skladno s predpisi, ki urejajo to področje, |
6. obvešča uporabnike
o času in trajanju in ukrepih ob prekinitvah dobave vode v sredstvih
javnega obveščanja ali neposredno, |
7. vodi kataster
vodovoda in ostale evidence, |
8. odčituje vodomere
in redno obračunava stroške po veljavnem tarifnem razredu, |
9. izdaja soglasja in
omogoča priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok,
|
10. organizira
preskrbo v primerih višje sile ali poroča o nastopu višje sile
pristojnim organom, |
11. sistematično
pregleduje omrežje, ugotavlja izgube, ter skrbi za avtomatizacijo,
|
12. preizkuša in
vzdržuje hidrante, |
13. lahko kontrolira
ustreznost interne napeljave v objektih uporabnikov pred priključitvijo
na javni vodovod, |
14. meri količino
načrpane vode na lastnih črpališčih. |
30. člen |
Uporabniki imajo
naslednje obveznosti: |
1. na javni vodovod
se priključijo le s soglasjem upravljalca, |
2. redno vzdržujejo
interno napeljavo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih
ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope do njih pred snegom, ledom
in ostalimi materiale, |
3. ščitijo pred
zmrzovanjem obračunski vodomer, |
4. dovoljujejo vstop
v objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje
vzrokov motenj ali okvar, meritev tlakov ali odvzem vzorcev vode,
|
5. kontrolirajo
stvarno porabo vode, |
6. javljajo
upravljalcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomeru in o
odjemu vode iz požarnih hidrantov, |
7. pismeno obveščajo
upravljalca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki
imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka
spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti,
|
8. redno plačujejo
vodo na podlagi izdanih položnic, |
9. urejajo medsebojno
delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera
in sporočijo upravljalcu naslovnika in plačnika položnic, |
10. se drže
varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene
prekinitve dobave vode, |
11. povrnejo škodo
povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z
njihovim objektom ali zaradi motenj ki bi jih povzročil z nenormalnim
odvzemom vode ali povratnim učinkov na kvaliteto vode v javnem vodovodu. |
31. člen |
Izvajalci del pri
vzdrževanju, rekonstrukciji in gradnji cest, ulic in objektov morajo
vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje. Upravljalci
drugih komunalnih instalacij (PTT, elektro, javna razsvetljava,
plinovod, kabelska televizija, kanalizacija itd.) morajo pri upravljanju
del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne
naprave nepoškodovane. |
VIII. VARČEVANJE Z
VODO |
32. člen |
V primeru nezadostnih
količin (večjega pomanjkanja) pitne vode v omrežju, lahko izda občinska
uprava ali upravljalec odredbo o varčevanju s pitno vodo, v kateri
določi stopnjo varčevanja in posamezne prepovedi za uporabo vode.
Uporabnik je dolžan upoštevati določila uredbe. |
V primeru višje sile
kot so potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad energije,
velike okvare in podobno ima upravljalec pravico brez povračila škode
prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa postopati skladno s
sprejetimi načrti ukrepov za take primere. |
33. člen |
Uporabnik vode, ki z
lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni
vodovod, so pri nastopu višje sile dolžni po potrebi zmanjšati uporabo
vodnega vira ali dati svoje črpališče na razpolago za prednostno
preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost. |
IX. ODJEM VODE IZ
HIDRANTOV |
34. člen |
Hidranti v omrežju
javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno
dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati voda brez
soglasja upravljalca le za gašenje požarov. |
Zaradi registracije
odvzete vode je potrebno najkasneje v 24 urah obvestiti upravljalca o
odvzemu vode iz hidrantov (npr. ob razvozu vode s cisternami na področja
ki, v suši nimajo vode). |
Odvzem vode iz
hidrantov za čiščenje ulic in cest, zalivanje zelenic, izpiranje
kanalov, utrjevajne cestišč, za javne prireditve in za polnjenje cistern
za razvoz vode, je dovoljen le s soglasjem upravljalca. Za takšen odvzem
vode se sklene pogodba. |
35. člen |
Hidrante, ki so
vgrajeni v notranji napeljavi in pri katerih se pretok vode ne
registrira z vodomeri, plombira upravljalec. Ti hidranti morajo biti
dostopni ob vsakem času, uporabnik pa sme plombo odstraniti le v primeru
požara ali druge višje sile. O odstranitvi plombe mora uporabnik
obvestiti upravljalca. |
36. člen |
Uporabnik mora
pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodbe nosi vse stroške
za popravilo okvare, ki jo je povzročil. |
X. PREKINITEV DOBAVE
VODE |
37. člen |
Upravljalec lahko na
stroške uporabnika brez odpovedi, a z obvestilom prekine dobavo vode v
naslednji primerih: |
1. če stanje interne
napeljave ali vodovodnega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov
oziroma vpliva na kvaliteto vode v javnem vodovodu, |
2. če je priključek
na vodovod izveden brez soglasja upravljalca, |
3. če interna
inštalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim
uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja, |
4. če uporabnik brez
soglasja upravljalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo
interno napeljavo ali če razširi svojo napeljavo, |
5. če uporabnik
onemogoča delavcu upravljalca odčitovanje ali zamenjavo vodomera ali
pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z
določili odloka, |
6. če uporabnik brez
privolitve upravljalca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako
drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi,
|
7. če uporabnik krši
objavljene omejitve pri varčevanju z vodo, |
8. če uporabnik ne
poravnava stroškov ob izdanem računu, niti po prejemu opomina pred
prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden, |
9. če z odvodom
odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali
distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode. |
Dobava vode je
prekinjena za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora
plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve. |
38. člen |
Upravljalec lahko
prekine dobavo vode na stroške uporabnika, če uporabnik ali od njega
pooblaščena oseba pisno odpove priključek ali zahteva zaporo vode.
Priključek upravljalec ukine tako da: |
– fizično odstrani
priključni ventil in cev, |
– izbriše priključek
iz katastra, |
– vnese v evidenco
uporabnikov njegovo ukinitev. |
Upravljalec ima
pravico prekiniti dobavo vode zaradi planiranih vzdrževalnih del na
omrežju ali ostalih napravah vodovoda, vendar mora o tem pravočasno
obvestiti uporabnike ali s pomočjo sredstev javnega obveščanja ali
neposredno. V primeru iznenadnih okvar ima upravljalec pravico prekiniti
dobavo vode brez predhodnega obvestila. V takih primerih obvesti večje
uporabnike neposredno, odprava okvare pa se mora odpraviti v najkrajšem
možnem času. |
XI. PRIKLJUČNA TAKSA |
39. člen |
Na obstoječe in
izgrajeno javno vodovodno omrežje v Občini Šalovci, se lahko na to
omrežje, ob plačilu priključne takse, priključijo gospodinjstva,
organizacije s storitveno in drugo dejavnostjo, stanovanjske enote v
bloku, družbene dejavnosti, industrijski in drugi obrati in vsi drugi
zainteresirani za priključitev. |
40. člen |
Na podlagi sklepa o
izgradnji sistema za oskrbo s pitno vodo v Občini Šalovci, ki ga je
sprejel občinski svet se določi prispevek za vrtino 30.000 SIT za
posamezen priključek. |
Priključna taksa za
priključitev na javno vodovodno omrežje so: |
– stanovanjska hiša
100.000 SIT, |
– storitvena
dejavnost (gostilne, trgovine...) 100.000 SIT, |
– enota dvojčka in
vrstne hiše (posamezno) 100.000 SIT, |
– stanovanjska enota
v bloku 100.000 SIT, |
– industrija,
podjetja, kateri lastniki niso iz Občine Šalovci 300.000 SIT,
|
– počitniška hiša,
zidanica in vikendi 100.000 SIT, |
– obrtne delavnice
100.000 SIT, |
– zbiralnica mleka
300.000 SIT, |
– mejni prehod
100.000 SIT, |
– župnijski urad
100.000 SIT. |
Gasilski domovi,
vaške dvorane, mrliške veže, šole in vrtci so oproščeni plačila
priključne takse in prispevka za vrtino v Občini Šalovci. |
Za uporabnike, kateri
se priključijo naknadno, se znesek priključne takse iz drugega odstavka
tega člena poveča za faktor 3. Za novogradnje ostanejo zneski priključne
takse enaki iz drugega odstavka tega člena. |
41. člen |
Občinski svet ima
pravico do valorizacije vseh taks za priključitev na javno vodovodno
omrežje. |
42. člen |
Zavezanci plačajo
priključno takso in prispevek za vrtino na podlagi podpisane pogodbe med
uporabnikom in upravljalcem. Uporabnik javnega vodovoda se lahko
priključi na javni vodovod, ko dobi soglasje upravljalca. |
Priključna taksa in
prispevek za vrtino predstavljata povračilo dela stroškov za izgradnjo
vodovodnega zajetja, izkop vrtine, izgradnjo omrežja javnega vodovoda,
nabavo in namestitev vodomerov in za širitev vodovodnega omrežja. |
XII. VARSTVENI PASOVI
IN UKREPI ZA ZAVAROVANJE KAKOVOSTI IN KOLIČIN PITNIH VODA |
43. člen |
Namen uvedbe
varstvenih območij in varovalnih režimov je preventivna zaščita
kakovosti in količin podzemne vode in izvirov, ter pridobitev osnov za
predloge in sanacijo obstoječih virov onesnaženja. |
Upoštevajoč geološke,
hidrogeološke in morfološke razmere terena, ter količinske in kakovostne
parametre zajetij izvirov, se kvaliteta in vodne količine vodovodnih
zajetij zavarujejo s: |
– širšim varstvenim
območjem s sanitarnim režimom varovanja, |
– ožjim varstvenim
območjem s strogim režimom varovanja, |
– najožjim varstvenim
območjem z najstrožjim režimom varovanja. |
Varstveni ukrepi se
seštevajo - ukrep, ki velja za širše območje, velja za vsa varstvena
območja znotraj njega. |
44. člen |
V širše varstveno
območje se uvrsti celotno področje, odkoder padavinske vode odtekajo v
smeri proti izvirom. |
Na širšem varstvenem
območju s sanitarnim režimom varovanja je prepovedano graditi:
|
– objekte, ki bi
zmanjševali količino vodnih izvirov, |
– nove industrijske,
energetske, obrtne in servisne obrate, ki predstavljajo nevarnost za
podzemne in pitne vode, |
– odlagališča in
pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov, |
– nova pokopališča
brez strokovnega mnenja s pogoji za izvedbo del. |
izvajati:
|
– odlagati nevarne,
industrijske, komunalne odpadke in začasna skladišča posebnih odpadkov
|
– ponikanje okolju
škodljivih snovi, |
– izkop gramoza ob in
iz vodotokov, ki predstavlja nevarnost za vir, |
– spremembo
namembnosti in dejavnost objektov, če s tem povečuje nevarnost za vodni
vir, |
– povečano črpanje
tehnološke vode iz vodnjakov izven vodovodnega sistema, |
– tranzitni promet s
tekočimi naftnimi derivati in nevarnimi snovmi brez varstva,
|
– izvajati zemeljska
gradbena dela brez predhodno podanega hidrogeološkega mnenja. |
45. člen |
Ožje varstveno
območje obsega območje, s katerega je možno direktno onesnaženje vodnega
vira, kar pomeni, da po pojavu onesnaženja praktični ni časa za
preprečitev vstopa nevarnih snovi v vodonosnik, imamo pa določen čas za
preprečitev vstopa nevarne snovi v vodovodni sistem. |
V ožjem varstvenem
območju veljajo varstveni ukrepi iz širšega varstvenega območja in poleg
tega še naslednji varstveni ukrepi: |
prepovedano graditi:
|
– energetske objekte,
ki bi škodljivo vplivali na vodni vir, |
– sečnja gozda na
golosek, |
– uporaba biocidov in
velikih količin naravnega gnoja, ter polivanje gnojnice, |
– skladiščenje
naftnih derivatov in nevarnih tekočin, |
– ponikovalnice za
odpadne vode; |
izvajati:
|
– tranzitni promet
nevarnih in škodljivih snovi, po nezaščitenih cestah oziroma
prometnicah; |
uporabljati:
|
– rastlinska zaščitna
sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi
približujejo mejni koncentraciji. |
Dovoljeno je:
|
– gradnja manjših
poti in kolovozov, |
– košnja obstoječih
travnikov; |
izvajati:
|
– dejavnost, ki služi
oskrbi s pitno vodo, |
– proizvodno,
kmetijsko in obrtno dejavnost v obstoječih objektih in površinah, za
katere pooblaščena delovna organizacija ugotovi, da ne predstavljajo
nevarnosti za kvaliteto in količino pitne vode; |
graditi: |
– nadomestne
stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu, |
– skladišče za
kurilno olje s prostornino do 5m3, ki morajo biti tehnično pregledana
vsaka tri leta, |
– športno
rekreacijske objekte z minimalnimi spremljajočimi objekti. |
46. člen |
V ožjem in širšem
varstvenem pasu mora biti rekonstrukcija cest izvedena tako, da v
primeru nesreč morebitne razlite tekočine ne morejo ponikniti v
podtalnico. |
47. člen |
Najožje varstveno
območje, je varovalno območje z najstrožjo zaščito, kjer je možna
neposredna, naključna in namerna poškodba vodovodnega objekta ali okužba
pitne vode. Po pojavu onesnaženja praktično ni časa za preprečitev
vstopa nevarnih snovi v vodovodni sistem. Najožji varstveni pasovi so
namenjeni za zaščito podtalnice in črpališča za oskrbo naselij s pitno
vodo. V tem varstvenem pasu je prepovedan vsak poseg v prostor, ter
opravljanje kakršnihkoli dejavnosti, razen rednega vzdrževanja objektov
javnega vodovoda. Ti varstveni pasovi morajo biti urejeni z rastlinstvom
brez globokih korenin. V najožjem varstvenem območju so prepovedane vse
dejavnosti razen tistih, ki so potrebne za vzdrževanje vodovodnega
objekta. |
Najožje varstveno
območje mora biti ograjeno in označeno. Vstop je dovoljen samo
upravljalcu vodovoda in z njegovim dovoljenjem. |
48. člen |
Na prometnicah, ki
prečkajo varstvene pasove, je potrebno postaviti ustrezne prometne znake
za obvestila o pričetku in prenehanju posebnih režimov prehoda preko
vodovarstvenega območja. Opozorila postavi upravljalec vodnih virov in
vodovodnih objektov, ki jih je tudi dolžan vzdrževati in odstraniti, če
za to nastanejo razlogi. |
49. člen |
Fizične in pravne
osebe, ki gospodarijo z zemljišči v posameznih varstvenih pasovih,
morajo enkrat letno posredovati teritorialno pristojni zdrastveni
inšpekciji, podatke o vrstah in količinah gnojil in kemičnih pripravkih,
ki jih uporabljajo na površinah varstvenih pasov vodnih virov.
|
Upravljalci gozdov,
morajo zaradi morebitnih motenj v oskrbi s pitno vodo, predvidene večje
gozdarske posege najaviti najmanj eno leto pred njihovim izvajanjem,
zaradi prilagoditve oskrbe z vodo v času trajanja posegov. |
Vsi stroški, ki
nastanejo zaradi motene oskrbe s pitno vodo, kot posledica izvajanje
ukrepov v območju varstvenih pasov (dovoljenih in nedovoljenih),
bremenijo neposredno njihove povzročitelje. |
50. člen |
O uvedbi varstvenih
ukrepov in dovoljenih režimih gospodarjenja z zemljišči, v posameznih
varstvenih pasovih obvesti njihove lastnike – uporabnike upravljalce
vodovodnih objektov. |
XIII. KAZENSKA
DOLOČBA |
51. člen |
Z denarno kaznijo od
50.000 SIT do 100.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik javnega
vodovoda: |
– če ne dopusti
upravljalcu prostega dostopa pri izvajanju vzdrževalnih del,
|
– če se uporabnik
priključi na vodovodno omrežje pred ali mimo vodomera, |
– če kot uporabnik ne
prijavi okvare na vodovodnem priključku, |
– če uporablja
hidrante na javnem omrežju v nasprotju z določili 34. in 35. člena tega
odloka, |
– če z nepravilno
rabo povzroči škodo na hidrantih (36. člen tega odloka), |
– če samovoljno in
nepooblaščeno uporablja vodo iz hidrantov, |
– če svojega
vodovodnega priključka nima opremljenega z vodomerom, |
– če ne vzdržuje
prostora za vodomer in če ne dopusti upravljalcu dostopa do vodomera,
|
– če izvaja gradbena
dela v nasprotju z določilom iz 28. člena tega odloka, |
– če ne plačuje
tekoče porabe vode, |
– če krši odredbo o
varčevanju s pitno vodo (prvi odstavek 32. člena), |
– če prekine dobavo
vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži vodo v
napeljavi. |
Z denarno kaznijo od
50.000 SIT do 100.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki
ravna v nasprotju z določili 44. in 45. člena tega odloka. |
52. člen |
Z denarno kaznijo od
50.000 SIT do 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba, ki: |
– ne poskrbi, da pri
vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in objektov ostanejo vodovodni
objekti in naprave v prvotnem stanju. |
Z denarno kaznijo od
5.000 SIT do 10.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne
osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
XIV.
KONČNE DOLOČBE |
53. člen |
Za natančnejše
določbe o izvajanju oskrbe s pitno vodo, lahko sprejme upravljalec
vodovodov pravilnik. Pravilnik začne veljati, ko nanj da soglasje
Občinski svet občine Šalovci. |
54. člen |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, občinska uprava,
ter upravljalec vodovodnih objektov in naprav. |
55. člen |
Z dnevom uveljavitve
tega odloka, prenehajo veljati vsi odloki in sklepi bivše Občine Murska
Sobota. |
56. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 352-05-02/02 |
Župan |
Občine Šalovci
|
Aleksander Abraham l.
r. |