|
Na podlagi 21., 29. in 61. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – Odl.
US, 76/08, 100/08 – Odl. US, 79/09, 14/10 – Odl. US, 51/10, 84/10 – Odl.
US in 40/12 – ZUJF), 149. člena
Zakona
o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD,
66/06 – Odl. US, 112/06 – Odl US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A,
70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 97/12 – Odl. US),
125. člena
Zakona
o vodah
(Uradni list RS, št. 67/02, 57/08, 57/12), 3. in 7. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN
in 57/11), 6. člena
Pravilnika o pitni vodi
(Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09), 3. člena
Zakona
o prekrških
(Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/11 – Odl. US
in 21/13),
Uredbe
o oskrbi s pitno vodo
(Uradni list RS, št. 88/12),
Uredbe
o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja
(Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), 5. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Kanal ob Soči
(Uradni list RS, št. 60/13) in 16. člena
Statuta Občine Kanal ob Soči
(Uradne objave Primorskih novic, št. 41/03, 17/06, in Uradni list RS,
št. 70/07 in 51/08) je Občinski svet Občine Kanal ob Soči na 33. redni
seji dne 22. 5. 2014 sprejel |
|
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo v Občini Kanal ob Soči |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
Ta odlok določa način in pogoje oskrbe s pitno vodo, zahteve, ki morajo
biti izpolnjene, standarde opremljenosti ter vrste nalog, ki se izvajajo
v okviru storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s
pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in pogoje za lastno
oskrbo s pitno vodo v Občini Kanal ob Soči (v nadaljnjem besedilu:
občina). |
|
2. člen |
|
(pojmi) |
|
(1) Vsi pojmi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določeno
v zakonih, podzakonskih predpisih ali tehničnem pravilniku upravljavca
javnega vodovoda. |
|
(2) Za potrebe izvajanja tega odloka imajo s tem odlokom opredeljeni
pojmi naslednji pomen: |
|
1. pitna voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
|
|
2. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je
sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani,
naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni
del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen
od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del
vodovoda, |
|
3. javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna
infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je
tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo
hidravlično povezano z javnim vodovodom, |
|
4. izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu:
izvajalec) je pravna oseba, ki ji je občina poverila izvajanje lokalno
gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo, |
|
5. upravljavec javnega vodovoda (v nadaljevanju: upravljavec) je pravna
oseba, ki pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda
zaradi opravljanja storitev javne službe, |
|
6. upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero
imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem
upravljanju, |
|
7. uporabnik javne službe (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je lastnik
stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je
priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba,
|
|
8. priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni
vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod
od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na
javni vodovod je v lasti lastnika nepremičnine; priključni sklop na
javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni del
priključka na javni vodovod; meja med vodovodnim priključkom in interno
vodovodno napeljavo uporabnika je ventil za obračunskim vodomerom,
|
|
9. odjemno mesto je mesto spoja obračunskega vodomera in interne
vodovodne napeljave; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odvzem
vode za pranje in namakanje javnih površin ter gašenje požarov s pitno
vodo, |
|
10. interno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so
vgrajene za odjemnim mestom oziroma ventilom za obračunskim vodomerom,
|
|
11. obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz
javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za
obračun izvedenih storitev javne službe ter se praviloma nahaja v
zunanjem talnem jašku, |
|
12. interni vodomer je naprava, ki je nameščena za obračunskim vodomerom
in služi uporabnikom za interno porazdelitev stroškov pitne vode,
|
|
13. omrežnina je del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture
javne službe oskrbe s pitno vodo, |
|
14. vodarina je del cene, ki vključuje stroške opravljanja storitev
javne službe oskrbe s pitno vodo, |
|
15. zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni
oskrbi s pitno vodo, |
|
16. lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih
objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne
zagotavlja in se odvzem vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na
podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu z veljavnimi predpisi,
|
|
17. zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno
omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno
omrežje za gašenje požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni
izključno obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja
za gašenje požarov. |
|
II. ORGANIZACIJSKA ZASNOVA ZAGOTAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
3. člen |
|
(zagotavljanje javnega vodovoda) |
|
(1) Občina zagotavlja javno službo na območju celotne občine.
|
|
(2) Občina zagotavlja javni vodovod na vseh območjih poselitve na njenem
področju razen tam, kjer se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s
pitno vodo ali samooskrba in se na takšen način oskrbuje z vodo manj kot
50 prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar in je letna povprečna
zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
|
|
(3) Oskrbovana območja, kjer občina zagotavlja javno službo oskrbe s
pitno vodo, so označena na temeljni topografski karti, ki je dosegljiva
na spletni strani upravljavca. |
|
4. člen |
|
(upravljavec javnega vodovoda) |
|
(1) Storitve javne službe oskrbe s pitno vodo opravlja režijski obrat
občine (v nadaljevanju: upravljavec) na območju celotne občine.
|
|
(2) Upravljavec javnega vodovoda mora biti tehnično opremljen in
strokovno usposobljen za kakovostno izvajanje javne službe. Zagotavljati
mora zdravstveno ustreznost pitne vode in varno oskrbo s pitno vodo ter
upoštevati vse zakonske in podzakonske predpise s področja oskrbe s
pitno vodo. |
|
(3) Upravljavec mora opravljati javno službo skladno s programom oskrbe
s pitno vodo, ki ga pripravi za obdobje štirih koledarskih let skladno z
uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo. |
|
5. člen |
|
(obseg storitev javne službe) |
|
Upravljavec mora v okviru storitev javne službe na območjih javnih
vodovodov zagotoviti: |
|
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s
predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s
pitno vodo, |
|
2. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe ter o
njihovih pravicah in obveznostih, |
|
3. redno vzdrževanje javnega vodovoda, in javnemu vodovodu pripadajočih
zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov, v skladu s predpisi, ki
urejajo varstvo pred požari, |
|
4. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod, ki obsega:
|
|
– preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da
ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in na
delovanje javnega vodovoda, |
|
– zagotavljanje vodotesnosti priključka, |
|
– zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki
urejajo meroslovje in |
|
– interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi
in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera
ipd.), |
|
5. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi
obračuna storitev javne službe, |
|
6. vodenje predpisanih evidenc skladno z veljavno zakonodajo,
|
|
7. nadzor nad delovanjem in redno vzdrževanje objektov in opreme javnega
vodovoda, |
|
8. nadzor nad izvajanjem del na vplivnem območju javnega vodovoda,
|
|
9. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode in
drugih nalog v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo,
|
|
10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za
pitno vodo, na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v
programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki
ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki
ureja kakovost površinskih voda, |
|
11. monitoring količine odvzete vode iz zajetja za pitno vodo v skladu s
pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring odvzete
vode iz zajetja za pitno vodo za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo,
če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega
dovoljenja, |
|
12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v
skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, |
|
13. priprava in izvajanje občinskega programa razvoja vodovodnega
sistema, |
|
14. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda, |
|
15. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s
predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
|
|
16. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi
onesnaženja vodnih virov, |
|
17. priključevanje novih uporabnikov javne službe, |
|
18. preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod,
v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda
in |
|
19. izvajanje drugih nalog v skladu z veljavnimi predpisi:
|
|
– vodi kataster javnega vodovoda, |
|
– izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve,
|
|
– izdaja mnenja k predlogom prostorskih aktov, projektne pogoje,
soglasja k projektnim rešitvam, soglasja za priključitev in soglasja k
priključitvi na podlagi predložene dokumentacije, ki je podrobneje
določena v predpisih o graditvi objektov, prostorskem načrtovanju,
geodetski dejavnosti ter tehničnem pravilniku upravljavca javnega
vodovoda, |
|
– sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri izgradnji, rekonstrukciji in
obnovi vodovodnega omrežja, ter pri tehničnih pregledih objektov oziroma
novozgrajenega vodovodnega omrežja. |
|
6. člen |
|
(vodenje evidenc upravljavca) |
|
(1) Upravljavec vodi evidence o: |
|
– javnih vodovodih, s katerimi upravlja in območjih javnih vodovodov,
|
|
– uporabnikih javne službe, |
|
– priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih, |
|
– zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo,
|
|
– vodnih pravicah za zajetja iz prejšnje točke, |
|
– vodni bilanci javnega vodovoda, |
|
– vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju
javne službe in |
|
– stroških in cenah obveznih storitev javne službe. |
|
(2) Upravljavec mora dokumentacijo v skladu s tem členom hraniti najmanj
deset let. |
|
6.a
člen
(Javna
pooblastila)
(1) Upravljavec izdaja
smernice in mnenja k načrtovanju predvidene prostorske ureditve ter
medobčinskim in občinskim prostorskim aktom.
(2) Upravljavec
pripravlja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, soglasja za
priključitev in soglasja k priključitvi na podlagi predložene
dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi
objektov, prostorskem načrtovanju, geodetski dejavnosti ter tehničnem
pravilniku upravljavca. Pripravljena soglasja izdaja občinska uprava.
(3) Upravljavec
sodeluje kot strokovni sodelavec pri izgradnji, rekonstrukciji in obnovi
vodovodnega omrežja, pri tehničnih pregledih objektov oziroma
novozgrajenega vodovodnega omrežja ter postopkih pridobivanja uporabnih
dovoljenj.
(4) Upravljavec
pripravlja in izvaja občinski program razvoja vodovodnega sistema.
(5) Stroški nalog iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega
člena bremenijo občinski proračun. |
|
7. člen |
|
(lastna oskrba s pitno vodo) |
|
(1) Lastna oskrba s pitno vodo in samooskrba objektov se na območju
občine izvaja na območjih poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne
zagotavlja v okviru storitev javne službe pod pogoji, kot jih določata
uredba, ki ureja oskrbo s pitno vodo in ta odlok. |
|
(2) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda morajo
lastniki zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo skleniti pogodbo
o upravljanju, v kateri podrobno definirajo medsebojne odnose v zvezi z
upravljanjem zasebnega vodovoda in o tem obvestiti občino, če tak
vodovod oskrbuje: |
|
– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več
stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
|
|
– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji,
stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali
pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti,
stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij,
industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
|
|
– eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je
omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda. |
|
(3) Pogodbe ni potrebno skleniti v primerih določenih s predpisi.
|
|
(4) Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih
upravljavcev na svojem območju. |
|
8. člen |
|
(tehnični pravilnik) |
|
(1) Upravljavec sprejme Pravilnik o tehnični izvedbi, delovanju in
uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (v nadaljevanju: tehnični
pravilnik), ki mora biti usklajen z veljavno zakonodajo. |
|
(2) Tehnični pravilnik podrobneje določa: |
|
– tehnične normative za projektiranje, gradnjo, nadzor, priključevanje,
uporabo, upravljanje in vzdrževanje vodovodnega omrežja, |
|
– dokumentacijo, za katero je v tem odloku predpisano, da se določi v
tehničnem pravilniku ter |
|
– navodila in druge pogoje za izvajanje javne službe. |
|
9. člen |
|
(lastništvo javnega vodovoda) |
|
(1) Lastnik javnega vodovoda in drugih objektov ter naprav, ki so
potrebni za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo je občina.
|
|
(2) Objekti in naprave v lasti občine so: |
|
– cevovodi, |
|
– vodnjaki, črpališča, prečrpališča in zajetja, |
|
– vodohrani in razbremenilniki, |
|
– naprave za obdelavo pitne vode, |
|
– javno hidrantno omrežje, |
|
– naprave za dviganje in reduciranje tlaka vode na omrežju, |
|
– funkcionalna zemljišča, namenjena normalni rabi objekta, |
|
– drugi objekti in naprave, potrebni za nemoteno delovanje sistema.
|
|
(3) Objekti in naprave javnega vodovoda so grajeno javno dobro. |
|
9.a
člen
(prenos
zasebnih vodovodov)
(1) Obstoječi vodovod (zasebni ali vaški vodovod), ki ni v lasti občine,
se lahko prenese v lastništvo občine na podlagi pogodbe. Za prenos
vodovoda v last občine in v upravljanje izvajalcu obvezne občinske
gospodarske javne službe, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– vodovod, ki se prenaša, mora imeti vso potrebno upravno in tehnično
dokumentacijo: projekt izvedenih del, elaborat geodetskega posnetka,
načrt omrežja, objektov in naprav, seznam uporabnikov s skicami
obstoječih priključkov, veljavno vodno dovoljenje ter dokazila o
lastništvu oziroma služnostnih pravicah lastnikov zemljišč, gradbeno
dovoljenje, soglasja in uporabno dovoljenje,
– vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in
navodilom tehničnega pravilnika izvajalca javne službe,
– izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim
ovrednotenjem,
– pred
postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pogled obstoječega
vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu,
ki je osnova za pripravo programa sanacije,
– vsi
zgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in overjeni skladno
s predpisi,
– izračunani morajo biti stroški prenosa in obratovanja vodovoda,
– sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in
razvoja vodovoda, izdelana ocena stroškov ter zagotovljena sredstva za
potrebno sanacijo vodovoda,
– na
vseh odjemnih mestih morajo biti v roku 3 mesecev od prevzema vodovoda v
zunanjih vodomernih jaških vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti
pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovju,
– zunanji vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s
tehničnim pravilnikom,
– postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o
primopredaji (evidence, knjigovodski podatki, listine o lastništvu in
drugo).
(2) Prenos v lastništvo
občine v kateri se vodovod nahaja se izvede brez finančnega
nadomestila. |
|
10. člen |
|
(objekti in naprave uporabnikov) |
|
Objekti in naprave, ki so v lasti uporabnikov, so: |
|
– vodovodni priključek, |
|
– vodomerni jašek ali niša, |
|
– objekti in naprave vgrajeni za odjemnim mestom. |
|
III. GRADNJA VODOVODNEGA PRIKLJUČKA IN PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD |
|
11. člen |
|
(obveznost priključitve na javni vodovod) |
|
(1) Na območju, kjer se izvaja javna služba oskrbe s pitno vodo, je
priključitev stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod
obvezna, če je oddaljenost objekta od javnega vodovoda manjša od 200 m
ter tehnična izvedba to dopušča. |
|
(2) Po izgradnji novega javnega vodovoda mora upravljavec bodoče
uporabnike obvestiti, da je priključitev njihovih objektov na javni
vodovod obvezna v roku 6 mesecev od prejema obvestila in mu določiti
pogoje za priključitev. |
|
(3) Občina lahko po predhodnem soglasju izvajalca javne službe opredeli
spremembe območij javnih in zasebnih vodovodov, kjer se stavbe in
gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod. |
|
12. člen |
|
(gradnja vodovodnega priključka) |
|
(1) Vodovodni priključek mora zgraditi lastnik stavbe na lastne stroške
za vsako stavbo oziroma objekt posebej. Zagotovljeno mora biti merjenje
porabe pitne vode z obračunskim vodomerom, ki mora biti vedno dostopen
upravljavcu javnega vodovoda. |
|
(2) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe
(stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z
internimi vodomeri. |
|
(3) Na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki
predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika in se s pitno
vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, se lahko zagotavlja odjem
pitne vode na enem odjemnem mestu. |
|
(4) Lastnik objekta, ki je priključen na javni vodovod, mora zagotoviti
ločeno merjenje porabe pitne vode, ki se šteje za javno službo in porabe
vode, ki se ne šteje za javno službo. |
|
13. člen |
|
(pogoji priključitve na javni vodovod) |
|
(1) Pred začetkom gradnje vodovodnega priključka si mora uporabnik od
upravljavca pridobiti soglasje k priključitvi na javno vodovodno
omrežje. Za pridobitev soglasja, mora vlogi priložiti dokumentacijo,
določeno v tehničnem pravilniku. |
|
(2) Upravljavec je dolžan najpozneje v 15 dneh od prejema popolne vloge:
|
|
– izdati soglasje k priključitvi ali |
|
– v primeru, da priključitev po predvideni dokumentaciji ni možna,
izdati odločbo o zavrnitvi. |
|
(3) Če uporabnik ne poveri gradnje vodovodnega priključka upravljavcu,
mora njegovo gradnjo nadzirati pooblaščeni predstavnik upravljavca.
Stroške nadzora zaračuna upravljavec uporabniku na podlagi cenika
storitev.
Če uporabnik ne poveri gradnje vodovodnega priključka upravljavcu, mora
njegovo gradnjo nadzirati pooblaščeni predstavnik upravljavca. Stroške
nadzora zaračuna upravljavec uporabniku na podlagi s strani občinskega
sveta potrjenega cenika posebnih storitev režijskega obrata. |
|
(4) V primeru gradnje vodovodnega priključka po javnem dobrem ali po
zemljiščih drugih lastnikov, mora uporabnik predložiti dokazilo o
pravici graditi v skladu s predpisi o graditvi objektov. |
|
(5) Upravljavec je dolžan izvesti priključitev na javni vodovod
najkasneje v 15 dneh, potem ko uporabnik izpolni pogoje iz soglasja k
priključitvi ter poravna stroške izvedbe priključka. Upravljavec
je dolžan izvesti priključitev na javni vodovod najkasneje v 15 dneh,
potem ko uporabnik izpolni pogoje iz soglasja k priključitvi. |
|
14. člen |
|
(prepoved priključitve na javni vodovod) |
|
(1) Stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ki
urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in predpisi, ki urejajo
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, upravljavec
ne sme priključiti na javni vodovod. |
|
(2) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne
vode iz javnega vodovoda, ki se ne šteje za javno službo, ni pridobil
vodne pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, upravljavec javne
službe ne sme izvesti priključitve na javni vodovod. |
|
15. člen |
|
(način priključitve) |
|
(1) Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej.
Glede na potrebe ima lahko izjemoma en objekt več priključkov ob
izpolnjevanju pogojev, ki so predpisani s tehničnim pravilnikom.
|
|
(2) Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej. Če
je potrebno priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se
priključek stavbe na obratujoči vodovod izvede s skupnim cevovodom, se
šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči vodovod in
razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest. Pri
večstanovanjskih stavbah mora biti glavni vodomer na priključku vgrajen
na dostopnem mestu izven objekta. |
|
(3) Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih uporabnikov
na svojo interno vodovodno omrežje ali na svoj vodovodni priključek brez
soglasja upravljavca. |
|
16. člen |
|
(začasna priključitev na javni vodovod) |
|
(1) Upravljavec lahko izvede začasno priključitev na javni vodovod za
potrebe gradbišč, javnih prireditev, začasnih objektov ipd. na stroške
uporabnika. |
|
(2) Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti
pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve oziroma dokument, ki
potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod. Upravljavec
dovoli začasno priključitev in izvede začasni priključek v roku 15 dni
od vložitve popolne vloge, če je začasna priključitev na javni vodovod
izvedljiva v skladu s tehničnim pravilnikom. |
|
(3) Začasna priključitev na javni vodovod je dopustna le za določeno
dobo, ki ne sme biti daljša od 2 let. |
|
17. člen |
|
(namakalni priključki) |
|
(1) Na vodooskrbnih območjih, kjer vodovodni sistem to dopušča, je po
predhodnem soglasju upravljavca in s pridobljenim vodnim dovoljenjem
mogoče izvesti priklop na vodovodno omrežje za potrebe namakanja. Iz
namakalnih priključkov se sme uporabljati voda izključno za namakanje v
vodnem dovoljenju določenih količin. V primeru redukcij dobave vode, je
kot prva omejena poraba vode na namakalnih priključkih. |
|
(2) Za izgradnjo namakalnega priključka veljajo enaka določila, kot so
določena v 13. členu tega odloka. |
|
18. člen |
|
(spremembe na priključkih in odjava priključka) |
|
(1) Sprememba dimenzije priključka, trase, merilnega mesta in ostale
spremembe se obravnava na enak način, kot da gre za nov vodovodni
priključek. |
|
(2) Upravljavec je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev
priključevanja na javni vodovod, uporabnik pa je dolžan sporočiti
upravljavcu vsako spremembo, ki je vezana na odjem vode, in sicer v 15
dneh od nastale spremembe ter dostaviti uradno veljaven dokument, ki je
podlaga za spremembo. |
|
(3) Prenos lastništva priključka ali obveznosti plačila storitev na
drugo pravno ali fizično osebo je mogoča pod pogojem, da dotedanji
uporabnik nima odprtih obveznosti do upravljavca iz naslova porabe vode
na priključku, v nasprotnem primeru se priključitev novega uporabnika
izvede po postopku, ki je po določilih tega odloka predpisan za prvo
priključitev na javni vodovod. |
|
(4) Odjava priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega
objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora
posredovati upravljavcu vlogo za odjavo priključka v pisni obliki.
Izvedbo prekinitve priključka izvrši upravljavec na stroške uporabnika.
Uporabnika se izbriše iz evidence uporabnikov po poravnavi vseh
obveznosti do upravljavca javnega vodovoda. |
|
19. člen |
|
(namestitev obračunskega vodomera) |
|
(1) Tip, velikost in mesto namestitve obračunskega vodomera določi
upravljavec samostojno v skladu s projektom, veljavnimi predpisi in
določili Tehničnega pravilnika. |
|
(2) Obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega
urada za kontrolo meril. |
|
(3) Vodovodni priključek in prostor, kjer je vgrajen obračunski vodomer,
mora biti upravljavcu javne službe vedno neovirano dostopen. Upravljavec
mora vzdrževati priključek stavbe na vodovod, lastnik ali najemnik
stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme
priključka stavbe na vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti.
|
|
(4) Priključitev na javni vodovod ali kakršnokoli poseganje vanj, kakor
tudi poseganje v obračunski vodomer, je dovoljeno samo s soglasjem, ki
ga izda upravljavec v skladu z določili odloka in v skladu s predpisi,
ki urejajo graditev objektov. |
|
20. člen |
|
(stroški obračunskega vodomera) |
|
(1) Stroški nabave in vgradnje prvega obračunskega vodomera bremenijo
uporabnika. |
|
(2) Stroške kontrole, vzdrževanja in zamenjave vodomera krije
upravljavec iz zbranih sredstev omrežnine.
Stroški
kontrole, vzdrževanja in zamenjave vodomerov so v skladu z Uredbo o
metodologiji sestavni del cene omrežnine, ki jo upravljavec mesečno
zaračuna uporabniku.
Strošek morebitne intervencije na vodovodnem priključku bremeni
uporabnika in se obračuna na podlagi s strani občinskega sveta
potrjenega cenika posebnih storitev režijskega obrata. |
|
21. člen |
|
(interni vodomeri) |
|
V interni hišni napeljavi so za obračunskim vodomerom lahko nameščeni
interni vodomeri, ki služijo uporabnikom za interno porazdelitev
stroškov oziroma upravljavcu za obračun storitve oskrbe s pitno vodo.
Izpolnjevati morajo enake zahteve kot obračunski vodomeri. Stroški
kontrole, vzdrževanja, zamenjave internih vodomerov se krijejo iz
zbranih sredstev omrežnine na podlagi predhodnega dogovora med
upravnikom in upravljavcem javnega vodovoda. |
|
22. člen |
|
(preverjanje točnosti vodomerov) |
|
(1) Uporabnik ima poleg rednih pregledov obračunskega vodomera pravico
zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera. Zahteva za
izredno kontrolo mora biti pisna. |
|
(2) Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven predpisanih
dopustnih mej, določenih z veljavnimi predpisi o meroslovju, nosi
stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik. |
|
23. člen |
|
(okvare na priključkih in vodomerih) |
|
(1) Uporabnik mora vsako okvaro na priključku ali obračunskem vodomeru
prijaviti upravljavcu. Upravljavec mora odpraviti okvaro najkasneje v
roku 15 dni. Ta rok se lahko podaljša, če mora upravljavec pridobiti
zakonsko potrebna soglasja. |
|
(2) Če na priključku ali obračunskem vodomeru nastopi okvara po krivdi
uporabnika, plača stroške popravila uporabnik. |
|
IV. OBRAČUN PORABE PITNE VODE |
|
24. člen |
|
(oblikovanje cene oskrbe s pitno vodo) |
|
(1) Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu z Uredbo o
metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju: Uredba o metodologiji za
oblikovanje cene) je sestavljena iz vodarine in omrežnine. Na računu se
sestavine cene prikazujejo ločeno. |
|
(2) Vodarina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja javne službe in
se uporabnikom obračunava mesečno na podlagi odčitka porabe na
obračunskem vodomeru oziroma v obliki akontacije, določene glede na
povprečno mesečno porabo zadnjega obračunskega leta.
Vodarina vključuje stroške, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem
storitev javne službe, in sicer: neposredne stroške materiala in
storitev, neposredne stroške dela, druge neposredne stroške, splošne
(posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala,
amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala,
amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije
poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, obresti zaradi
financiranja opravljanja storitev javne službe, neposredne stroške
prodaje, stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne
izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja
oskrbo s pitno vodo, druge poslovne odhodke in donos v skladu s 16.
točko 2. člena uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
|
(3) Za prekomerno porabo vode določi upravljavec javnega vodovoda višjo
ceno v višini in na način, ki je določen v Uredbi o metodologiji za
oblikovanje cene. |
|
(4) Omrežnina je del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture
javne službe in se obračunava mesečno glede na zmogljivost priključkov
in na način, ki je določen v Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen.
Omrežnina vključuje stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in
naprav, ki so javna infrastruktura, stroške zavarovanja infrastrukture
javne službe, stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost,
povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem
infrastrukture javne službe, stroške obnove in vzdrževanja priključkov
na javni vodovod v obsegu nalog izvajalca javne službe oskrbe s pitno
vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo (stroške vsake
nadaljnje nabave in menjave vodomerov), stroške nadomestil za
zmanjševanje dohodka iz kmetijskih dejavnosti v skladu s predpisi, ki
urejajo nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi
prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, plačilo za vodno pravico v
skladu s predpisi, ki urejajo vode, in odhodke financiranja v okviru
stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z
dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe
oskrbe s pitno vodo. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi
podpisanih pogodb. |
|
(5) Cene storitve gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na
predlog izvajalca potrdi občinski svet. Izvajalec javne službe pa
oblikuje in na svojih spletnih straneh ter na krajevno običajen način
objavi cenik s potrjeno ceno, znižano za morebitno subvencijo.
|
|
(6) Občina lahko prizna subvencijo v izračunu cen storitev javnih služb
za gospodinjstva ali za izvajalce nepridobitnih dejavnosti.
Občina
lahko na potrjeno ceno storitev izvajanja javne službe oskrbe s pitno
vodo (vodarina) in potrjeno ceno vzdrževanja infrastrukture (omrežnina)
določi subvencijo za obračun storitev gospodinjstvom in neprofitnim
dejavnostim. Subvencija je razlika med potrjeno ceno in zaračunano ceno,
ki jo plača uporabnik. Subvencijo potrdi občinski svet ob potrjevanju
cene storitev javne službe. Znesek subvencije bremeni občinski proračun. |
|
(7) Višino tarife za storitve vzdrževanja priključkov na javni vodovod,
obračunskih vodomerov, priklopa na vodovodno omrežje, odklopa iz
vodovodnega omrežja, stroške intervencij, ipd. oblikuje izvajalec in
predloži v potrditev občinskemu svetu.
Višino
tarife za dobavo in montažo prvega vodomera na priključku na vodovod,
stroške odklopa z vodovodnega omrežja ter/ali stroške ponovnega priklopa
na vodovodno omrežje, stroške intervencij na priključkih ipd. oblikuje
izvajalec in predloži v potrditev občinskemu svetu.
V primeru, da uporabnik poveri izgradnjo vodomernega jaška izvajalcu,
le-ta naroči izvedbo zunanjemu izvajalcu, uporabniku pa zaračuna stroške
po dejanskem obračunu zunanjega izvajalca. |
|
24.a
člen
(Posebne
storitve)
(1) Posebne storitve
izvajalca javne službe so storitve, ki jih opravlja izvajalec in pri tem
uporablja javno infrastrukturo, zagotovitev uporabe javne infrastrukture
za drugo neposredno rabo vode v skladu z zakonom, ki ureja dobavo vode
uporabnikom, ki niso uporabniki storitev javne službe.
(2) Izvajalec lahko
opravlja posebne storitve iz prejšnjega odstavka v soglasju z lastnikom
javne infrastrukture, pri čemer ne sme ustvarjati negativne razlike med
prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova. Prihodki posebnih
storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena posamezne javne
službe.
(3) Za druge posebne storitve (nadzor nad izvedbo vodovodnega
priključka, dobava in montaža prvega vodomera ipd.), ki jih opravlja
izvajalec in niso del gospodarske javne službe, izvajalec izdela cenik,
ki ga predloži v potrditev občinskemu svetu. Prihodki od teh storitev
znižujejo lastno ceno javne službe. |
|
25. člen |
|
(merjenje količin porabljene vode) |
|
(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri z odčitkom
obračunskega vodomera v m3. |
|
(2) Upravljavec je dolžan odčitati stanje na vodomeru najmanj enkrat
letno za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrija in
večstanovanjske stavbe) pa praviloma vsak mesec. |
|
(3) V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki
se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba
vode z enim obračunskim vodomerom in so na internem omrežju vgrajeni
interni vodomeri, lahko upravljavec izda račun posameznim uporabnikom na
podlagi odčitka stanja na internih vodomerih. Razlika med seštevkom
dobavljene vode po odčitkih na internih vodomerih in po odčitku na
obračunskem vodomeru se razdeli na vse uporabnike v objektu glede na
porabo po internih vodomerih. |
|
(4) V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki
se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba
vode z enim obračunskim vodomerom in na internem omrežju niso vgrajeni
interni vodomeri, se obračuna skladno z veljavno zakonodajo.
|
|
(5) Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se
vodarina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom
priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3
na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. |
|
26. člen |
|
(posebni primeri obračuna/pavšal) |
|
(1) V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski
vodomer v okvari in okvara ni rezultat nepooblaščenega posega v sistem,
se obračuna pavšalna poraba vode na osnovi povprečja porabe vode v
obdobju zadnjega obračunskega leta razen v primeru utemeljenih razlogov
za drugačen odčitek. |
|
(2) Če upravljavec ne more odčitati števca, mora o tem obvestiti
uporabnika. Ta mora sporočiti stanje vodomera, sicer se mu obračuna
poraba vode v višini povprečne mesečne porabe zadnjega obračunskega leta
razen v primeru utemeljenih razlogov za drugačen odčitek. |
|
(3) Za uporabnike, ki za opravljanje kmetijske dejavnosti rabijo vodo iz
javnega vodovoda in ne merijo kmetijske porabe z ločenim obračunskim
vodomerom, upravljavec upošteva porabljeno vodo za kmetijsko dejavnost
kot razliko med odčitkom obračunskega vodomera in mesečno normo porabe. |
|
27. člen |
|
(plačevanje računov) |
|
(1) Upravljavec zaračuna uporabniku vodarino na osnovi porabljene
količine vode in veljavnih cen. Upravljavec izstavi račun lastniku
stavbe ali uporabniku vode v stavbi. Uporabnik je dolžan račun poravnati
v roku, navedenem na računu. |
|
(2) Plačnik storitev javne službe je njen uporabnik. V primeru oddaje
stavbe, posameznega dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta v
najem, je plačnik lahko najemnik, če je lastnik nanj s pogodbo prenesel
vse pravice in obveznosti, ki jih sicer ima lastnik kot uporabnik in je
taka pogodba posredovana upravljavcu javnih vodovodov. V takem primeru
lastnik za obveznosti najemnika, ki jih ima ta kot uporabnik po tem
odloku, odgovarja v razmerju do upravljavca solidarno. |
|
(3) V primeru, da uporabnik ne poravna računa v navedenem roku, ga je
upravljavec dolžan opomniti. V opominu mora upravljavec določiti nov rok
plačila in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. V primeru, da
uporabnik tudi po izteku roka, določenega v opominu, ne izpolni
obveznosti, upravljavec prekine dobavo vode, o čemer predhodno seznani
uporabnika. V takem primeru bo upravljavec prekinil dobavo vode do
poplačila celotne obveznosti, vključno s stroški prekinitve. |
|
28. člen |
|
(ugovor) |
|
Uporabnik lahko v roku petnajstih dni od izdanega računa vloži pisni
ugovor pri upravljavcu, če meni, da mu vodarina ni pravilno obračunana.
Del računa za povprečno mesečno porabo zadnjega obračunskega leta mora
uporabnik plačati v roku, navedenem na računu. Upravljavec je dolžan na
pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku nadaljnjih osem dni in v
tem času ne sme prekiniti dobave vode. |
|
V. PREKINITVE DOBAVE PITNE VODE |
|
29. člen |
|
(vzdrževalna in investicijska dela) |
|
(1) Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode
za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih ali investicijskih del na
objektih in napravah javnega vodovoda, vendar mora najkasneje 24 ur pred
prekinitvijo obvestiti uporabnike o času trajanja prekinitve dobave vode
preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način in na
spletni strani izvajalca javne službe. |
|
(2) V primerih nepredvidenih okvar ima upravljavec pravico prekiniti
dobavo vode brez predhodnega obvestila, mora pa takoj po prekinitvi
uporabnike obvestiti o času trajanja prekinitve dobave vode neposredno
ter preko sredstev javnega obveščanja in na spletni strani izvajalca
javne službe. |
|
(3) V primeru prekinitve dobave vode nad 24 ur mora upravljavec
zagotoviti najnujnejšo nadomestno oskrbo s pitno vodo. |
|
(4) V primeru nedovoljenega izpusta odpadnih vod ali nedopustnega
ravnanja z odpadki, ki bi ogrozilo vire ali distribucijo pitne vode ali
povzročilo onesnaženje pitne vode, mora upravljavec prekiniti dobavo
pitne vode in postopati v skladu s prejšnjim odstavkom. |
|
30. člen |
|
(izredne razmere) |
|
V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih
virov, zdravstvena neustreznost pitne vode, izpad električne energije,
okvare in podobno, ima upravljavec pravico brez povračila škode
prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa v čim krajšem času
obvestiti uporabnike o trajanju in kraju motenj vodooskrbe neposredno
ali preko sredstev javnega obveščanja in z objavo na spletni strani
izvajalca javne službe in jim posredovati ustrezna priporočila oziroma
navodila ter postopati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za navedene
primere. |
|
31. člen |
|
(prekinitve dobave vode) |
|
(1) Upravljavec ima pravico na stroške uporabnika prekiniti dobavo vode
tudi v naslednjih primerih: |
|
1. če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ni brezhibno in
ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem
vodovodu, |
|
2. če je priključitev na vodovodno omrežje izvedena brez soglasja
upravljavca, ali v nasprotju z izdanim soglasjem upravljavca,
|
|
3. če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo
vode drugim uporabnikom, |
|
4. če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega
uporabnika na svojo interno napeljavo, |
|
5. če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru,
hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje
ob priključitvi ali odstranitvi vodomera, |
|
6. če uporabnik onemogoči upravljavcu odčitavanje ali zamenjavo vodomera
ali pregled priključka, |
|
7. če uporabnik krši objavljene omejitve in navodila o varčevanju z
vodo, |
|
8. če ne dovoli sočasne obnove vodovodnega priključka pri obnovi javnega
vodovoda, na katerega je priključen, |
|
9. če z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire ali dobavo vode,
|
|
10. če uporabnik ne plača računov za storitve v roku 15 dni od datuma
izdaje obvestila pred odklopom s katerim je opozorjen na prekinitev
oskrbe. |
|
(2) O prekinitvi dobave vode mora upravljavec obvestiti uporabnike
najkasneje 24 ur pred prekinitvijo, razen v primeru 1. točke prejšnjega
odstavka, ko predhodno obvestilo ni potrebno. |
|
(3) Dobava vode je prekinjena do odprave vzroka prekinitve. Uporabnik
mora pred ponovnim priklopom plačati stroške prekinitve in ponovne
priključitve na javni vodovod ter morebitne stroške, ki so nastali kot
posledica prekinitve dobave pitne vode. |
|
(4) Upravljavec je dolžen uporabnika ponovno priključiti na javni
vodovod najkasneje v naslednjih dveh delovnih dnevih po odpravi vzroka
prekinitve. |
|
32. člen |
|
(prekinitev dobave vode na zahtevo uporabnika) |
|
Zaradi opustitve uporabe stavbe, zaradi daljše odsotnosti uporabnika,
zaradi združevanja več stanovanjskih ali poslovnih enot v eno in
podobnih vzrokov lahko upravljavec na pisno zahtevo uporabnika začasno
prekine dobavo pitne vode uporabniku. Stroške prekinitve dobave in
vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku izvajalca. V
času prekinitve je uporabnik dolžan plačevati fiksni del cene javne
službe – omrežnino. |
|
VI. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV |
|
33. člen |
|
(pogoji odvzema vode iz hidrantov) |
|
(1) Hidrantno omrežje je lahko javno (upravlja ga upravljavec javnega
vodovoda) ali zasebno (upravlja ga upravljavec zasebnega vodovoda).
|
|
(2) Hidrantno omrežje je namenjeno predvsem požarni varnosti, zato mora
biti vedno dostopno in v brezhibnem stanju. |
|
(3) Brez soglasja upravljavca vodovoda se sme uporabljati voda iz
hidranta samo za gašenje požarov. V teh primerih mora uporabnik v
24-urah po uporabi vode iz hidranta pisno obvestiti upravljavca vodovoda
o kraju, času in količinah odvzema vode in morebitnih pomanjkljivostih
hidrantov. |
|
(4) Ob soglasju upravljavca vodovoda je odvzem vode iz hidrantov
izjemoma dovoljen za: |
|
– čiščenje cest, ulic in trgov, izpiranje kanalov, |
|
– zalivanje parkov ter javnih nasadov, |
|
– za javne prireditve, |
|
– za polnjenje cistern za razvoz vode in |
|
– za utrjevanje cestišč in druga podobna gradbena dela. |
|
(5) Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju
in odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu in vodovodnem omrežju
po njegovi krivdi. |
|
(6) Stroške porabljene vode iz hidrantov krije uporabnik. |
|
(1) Hidrantno omrežje
je lahko javno ali zasebno. Javno hidrantno omrežje upravlja upravljavec
javnega vodovoda. Zasebno vodovodno omrežje upravlja upravljavec
zasebnega vodovoda.
(2) Javno hidrantno
omrežje je namenjeno predvsem požarni varnosti, zato mora biti vedno
dostopno in v brezhibnem stanju. Za vzdrževanje javnega hidrantnega
omrežja skrbi upravljavec javnega vodovoda v občini. Stroški vzdrževanja
javnega hidrantnega omrežja se krijejo iz proračuna občine.
(3) Vsak odvzem vode iz
javnega hidranta je merjen in evidentiran.
(4) Brez predhodnega
soglasja upravljavca vodovoda se sme uporabljati voda iz javnega
hidranta za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja
in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh
primerih mora uporabnik v 24-urah po uporabi vode iz hidranta obvestiti
upravljavca vodovoda o kraju, času in količinah odvzema vode in
morebitnih pomanjkljivostih hidrantov. Strošek odvzema vode iz javnega
hidranta za te namene bremeni občinski proračun.
(5) Ob predhodnem
soglasju upravljavca vodovoda je odvzem iz hidrantov dovoljen za:
– čiščenje cest, ulic
in trgov, izpiranje kanalov,
– zalivanje parkov ter
javnih nasadov,
– za javne prireditve,
– za polnjene cistern
za razvoz vode uporabnikom, ki niso priključeni na javni vodovod.
V
primerih iz prve, druge in tretje alineje stroške porabljene vode iz
hidrantov krije uporabnik. Uporabljena voda se uporabniku zaračuna v m3 po
veljavnem ceniku pitne vode brez vključenih morebitnih subvencij občine
in z vključenim DDV.
V
primeru razvoza vode v času suše uporabnikom, ki niso priključeni na
javni vodovod (četrta alineja), se obračuna porabljena voda končnemu
uporabniku na m3 po
veljavnem ceniku pitne vode z vključenimi morebitnimi subvencijami
občine in z vključenim DDV.
(6) Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju
in odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu in vodovodnem omrežju
po njegovi krivdi. |
|
34. člen |
|
(interni hidranti) |
|
(1) Interni hidranti, ki so nameščeni na internem omrežju uporabnika, so
sestavni deli internega vodovodnega omrežja in morajo biti priključeni
na vodovodno omrežje za obračunskim vodomerom. |
|
(2) Interne hidrante vzdržuje uporabnik vode sam. |
|
VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI LASTNIKA, UPORABNIKA IN UPRAVLJAVCA |
|
35. člen |
|
(obveznosti lastnika) |
|
Lastnik javne infrastrukture je odgovoren za organizacijo in nadzor
gospodarske javne službe ter varstvo potrošnikov in javnega interesa
skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja obvezno občinsko gospodarsko
javno službo oskrbe s pitno vodo ter mora omogočiti varno in nemoteno
delovanje sistema. |
|
36. člen |
|
(obveznosti uporabnikov) |
|
Uporabniki so dolžni upoštevati določila tega odloka, poleg tega pa
imajo še naslednje obveznosti: |
|
1. redno vzdrževati interno napeljavo in interno požarno omrežje z
internimi hidranti, |
|
2. spremljati porabo vode in sporočati upravljavcu javnega vodovoda
neobičajno visoko porabo, |
|
3. omogočiti upravljavcu javnega vodovoda preverjanje izvedbe in
delovanja priključka in interne napeljave na javni vodovod, |
|
4. varovati vodovodni priključek in odjemno mesto pred zmrzovanjem,
vdorom talne in odpadne vode, prekomerno toploto in drugimi škodljivimi
vplivi, |
|
5. sporočati upravljavcu javnega vodovoda okvare na javnem vodovodu,
vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru, |
|
6. zagotoviti upravljavcu dostop do internih napeljav zaradi pregleda,
odvzemanje vzorcev vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
|
|
7. zagotoviti upravljavcu vodovodnega sistema dostop za odčitavanje,
pregled ali zamenjavo obračunskega ali internega vodomera, |
|
8. pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih
spremembah, ki vplivajo na obračun storitev, |
|
9. redno poravnavati vse finančne obveznosti, |
|
10. upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s
pitno vodo, |
|
11. dovoliti vzdrževanje vodovodnega priključka in pred ponovno
priključitvijo poskrbeti za ustreznost odjemnega mesta skladno z
zahtevami upravljavca, |
|
12. obveščati upravljavca o odvzemu vode iz hidrantov, |
|
13. odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem
vodovodu ali ostalim uporabnikom, |
|
14. odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi s pitno vodo
kot posledice njihovega ravnanja, |
|
15. za objekte, ki se priključujejo na javni vodovod in za katere se
pred izdajo uporabnega dovoljenja izvede tehnični pregled, morajo
upravljavcu javnega vodovoda pred tehničnim pregledom dostaviti projekt
izvedenih del z vrisanimi komunalnimi vodi in |
|
16. upoštevati druge obveznosti iz tega odloka. |
|
37. člen |
|
(pravice uporabnikov) |
|
Uporabniki imajo na podlagi soglasja upravljavca pravico do:
|
|
– priključitve na javni vodovod, |
|
– sprememb dimenzije priključka, trase priključka, prostora za vodomer
ipd., |
|
– povečanja odvzema vode in |
|
– ukinitve priključka. |
|
38. člen |
|
(obveznosti upravljavca javnega/zasebnega vodovoda) |
|
(1) V okviru storitev javne službe ima upravljavec javnega vodovoda na
celotnem oskrbovalnem območju obveznosti, ki so podrobneje definirane v
5. členu tega odloka. |
|
(2) V programu oskrbe s pitno vodo upravljavec določi ukrepe za
zmanjševanje vodnih izgub. Stroški izvajanja ukrepov in stroški
morebitnih vodih izgub na javnih vodovodih bremenijo občinski proračun. |
|
(2
3) Upravljavci zasebnih vodovodnih sistemov v polnosti odgovarjajo za
ustreznost in varnost zasebne oskrbe s pitno vodo in so dolžni
zagotavljati oskrbo s pitno vodo v skladu s predpisi. |
|
VIII. GRADNJA VODOVODNEGA OMREŽJA |
|
39. člen |
|
(gradnja objektov in naprav javnega vodovoda) |
|
(1) Pred pričetkom gradnje javnega vodovoda je investitor dolžan
obvestiti upravljavca vodovoda o nameravani gradnji vsaj 7 dni pred
pričetkom del. |
|
(2) Gradnjo objektov in naprav javnega vodovoda mora izvajati strokovno
usposobljena oseba, posege v obstoječi sistem javnega vodovoda pa izvaja
upravljavec. |
|
(3) Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo javnega vodovoda, ne pridobi
nikakršne pravice razpolaganja na javnem vodovodu. |
|
(4) Ob izgradnji vodovodne infrastrukture je investitor dolžan na lastne
stroške zagotoviti strokovni nadzor upravljavca javnega vodovoda. |
|
40. člen |
|
(prenos novozgrajenih vodovodov na občino) |
|
(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno
vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod,
je investitor novozgrajenih vodovodnih objektov, naprav in omrežja
dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati brezplačno v last
občine v skladu s Tehničnim pravilnikom. |
|
(2) Priključitev novih vodovodnih cevovodov na obstoječe vodovodno
omrežje sme izvajati izključno upravljavec javnega vodovodnega sistema
oziroma njegov pooblaščenec. |
|
IX. VAROVANJE VODOVODNEGA OMREŽJA, OBJEKTOV IN NAPRAV |
|
41. člen |
|
(gradbena dela) |
|
(1) Na javnem vodovodu se ne sme graditi, postavljati objektov in
nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira
njegovo delovanje in vzdrževanje. |
|
(2) Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela
v varovalnem pasu vodovoda, si mora pred začetkom del pri upravljavcu
javnega vodovoda pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in
dovoljenje za izvajanje predvidenih del, v katerem so podani pogoji za
poseg na območju trase ter ga obvestiti o pričetku del. |
|
(3) V primeru nastalih poškodb na javnem vodovodu ali vodovodnem
priključku je povzročitelj dolžan nemudoma obvestiti upravljavca o
kraju, času in vrsti poškodbe. Upravljavec je dolžan nemudoma poskrbeti
za popravilo poškodbe na račun povzročitelj in mu zaračunati vse nastale
stroške. |
|
42. člen |
|
(obveznost vzpostavitve prvotnega stanja) |
|
(1) Investitorji oziroma izvajalci del morajo po gradnji, vzdrževanju in
rekonstrukcijah cest, ulic, trgov itd. vzpostaviti sistem za oskrbo s
pitno vodo v prvotno stanje. Vsa dela se opravijo pod nadzorom
upravljavca javne službe. Vsi stroški vzpostavitve prvotnega stanja in
nadzora bremenijo investitorja. |
|
(2) Upravljavci drugih omrežij in naprav (elektro, telefona, plinovoda,
KATV itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah
zagotoviti, da ostane vodovodni sistem nepoškodovan, v primeru nastanka
škode, pa obvestiti upravljavca javne službe in poravnati vse nastale
stroške. |
|
X. FINANCIRANJE OSKRBE S PITNO VODO |
|
43. člen |
|
(viri financiranja) |
|
Javna služba se financira iz: |
|
– cen storitev javne službe, |
|
– proračuna občine in |
|
– drugih virov. |
|
Javna služba se
financira iz:
– cen storitev javne
službe,
– subvencije za plačilo
razlike med potrjeno in zaračunano ceno javne službe, ki bremeni
občinski proračun,
– prihodkov od posebnih
storitev,
– proračuna občine in
– drugih virov. |
|
XI. NADZOR |
|
44. člen |
|
(pristojnost izvajanja nadzora) |
|
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja medobčinski
inšpekcijski organ v skladu s predpisi o inšpekcijskem nadzoru in
predpisi o prekrških, strokovni nadzor pa opravlja upravljavec javnega
vodovoda. |
|
XII. KAZENSKE DOLOČBE |
|
45. člen |
|
(1) Z globo 500 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost če:
|
|
– ravna v nasprotju z 11., 12. in 13. členom, |
|
– omogoča priključitev drugih uporabnikov v nasprotju z drugim in
tretjim odstavkom 15. člena, |
|
– če uporablja vodo iz namakalnih priključkov v nasprotju s pogoji
določenimi v vodnem dovoljenju, |
|
– odvzema vodo iz hidrantov v nasprotju s 33. členom, |
|
– ne upošteva določil 39., 41. in 42. člena in |
|
– ne upošteva določil 14., 16., drugega odstavka 18., 31., 36., drugega
odstavka 40. in 50. člena. |
|
(2) Z globo 200 evrov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe. |
|
(3) Z globo 100 evrov se kaznuje uporabnik, ki ni pravna oseba,
samostojni podjetnik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost. |
|
46. člen |
|
Z globo 150 evrov se kaznujejo lastniki zasebnega vodovoda če ne
upoštevajo določila 7. in 48. člena tega odloka. |
|
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
47. člen |
|
Upravljavec pripravi tehnični pravilnik iz 8. člena tega odloka
najkasneje v roku enega leta od uveljavitve tega odloka. |
|
48. člen |
|
(1) Lastniki zasebnih vodovodnih sistemov, ki nimajo določenega
upravljavca v skladu z Uredbo o oskrbi s pitno vodo, morajo skleniti
pogodbo z upravljavcem do 31. 12. 2015 in o tem obvestiti občino.
|
|
(2) Vsi lastniki zasebnih vodovodnih sistemov v občini so dolžni urediti
svoje sisteme za oskrbo s pitno vodo tako, da bo tehnična opremljenost
zagotavljala oskrbo s pitno vodo v skladu z veljavnimi predpisi,
standardi in normative najkasneje do 31. 12. 2015. |
|
49. člen |
|
(1) Priključki obstoječih objektov na javni vodovod morajo biti skladno
z 11. členom odloka urejeni v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi
tega odloka oziroma v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovoda.
|
|
(2) Uporabniki, ki niso vpisani v evidenco uporabnikov, se morajo
prijaviti upravljavcu najkasneje v roku šestih mesecev od uveljavitve
tega odloka. |
|
50. člen |
|
(1) Uporabniki, ki so že priključeni na javni vodovod in še nimajo
nameščenega obračunskega vodomera, so dolžni do 1. 1. 2017 zgraditi
vodomerni jašek in namestiti vodomer. |
|
(2) Določili 5. točke 25. člena in 3. točke 26. člena tega odloka se
pričnejo uporabljati od 1. 1. 2017. |
|
(3) Do uveljavitve določila iz prejšnjega odstavka tega člena in prvega
odstavka 49. člena tega odloka se uporabnikom zaračunava pavšal v
višini: |
|
– 4,5 m3/osebo za gospodinjstva na mesec, |
|
– 2,5 m3/glavo za živino na mesec in |
|
– 10 m3/iztočno mesto za gospodarske in storitvene dejavnosti, ki v
svojem procesu uporabljajo pitno vodo. |
|
(4) Uporabniki, ki so že priključeni na javni vodovod in pri katerih bi
bila namestitev vodomera vsakemu uporabniku posebej tehnično težko
izvedljiva oziroma neizvedljiva, so dolžni namestiti skupen vodomer. |
|
51. člen |
|
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno
(Uradne objave – časopis Primorske novice, št. 20/96, in Uradni list RS,
št. 51/09). |
|
52. člen |
|
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati
petnajsti dan po objavi. |
|
|
|
Št. 9000-0005/2014-5 |
|
Kanal ob Soči, dne 22. maja 2014 |
|
|
|
Župan
Občine Kanal
Andrej Maffi l.r. |
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi
s pitno vodo v Občini Kanal ob Soči (Uradni
list Republike Slovenije, št. 42/2016)
vsebuje naslednjo prehodno in kon čno določbo: |
|
3. člen |
|
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati
petnajsti dan po objavi. |
|
Odlok o spremembah in
dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Kanal ob Soči (Uradni
list Republike Slovenije, št. 41/2018) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
11. člen
Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|