|
Na podlagi 19. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni list
RS, št. 39/95 in 65/95) ter 39. člena
zakona
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.
18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in
71/93) je Občinski svet občine Črnomelj na seji dne 6. 2. 1998 sprejel |
|
|
O D L O
K |
|
|
o
ureditvenem načrtu Adlešiči |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih
sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do
leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list št. 13/90 in Uradni list RS, št.
57/95) in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986–1990
(Skupščinski Dolenjski list, št. 2/87 ter Uradni list RS, št. 45/95 in
57/95) ter 1. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem
obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) sprejme ureditveni načrt Adlešiči.
Zazidalni načrt je izdelal Topos Dolenjske Toplice d.o.o. pod št. UN-196/95
v decembru 1997. |
|
|
Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge. |
|
|
2. člen |
|
|
Meja ureditvenega načrta, z začetkom ob regionalni cesti
Metlika–Vinica pri zemljišču parc. št. 176/1, poteka v SZ delu naselja
po zunanjih mejah zemljišč parc. št. 167/1 in 167/4, preko poti 5182/2,
nato 9/4, 10/1, 13/2, 43/2, 41, 18/1 in ob poti 5181 do zunanjega roba
parc. št. 28, ki jo v celoti vključuje. Meja se nato ob parc. št. 24/2
preusmeri proti SV in poteka po zunanjih mejah zemljišč 24/17, 20, 22,
4682/1, 4686, 4679, 4688, 180/2, vključuje JZ del parc. št. 4665, nato
spet po zunanjih mejah parcel št. 4668, 4653, JZ del 4650/1, nato po
zunanjih mejah parcel št. 4647, 4641/1, 4641/2, 4639/2, 4639/3, 4639/1,
4632/1, 4630, 4609, 4603, 4601, 4599, 4521, 4525/1, kjer se obrne proti
JV. V nadaljevanju poteka spet po zunanjih mejah parcel št. 4525/2,
4518, 4517/1, prečka pot, 4526, 4529, 4478, nato poteka ob poti 5160 ter
nato po zunanjih mejah parcel št. 4531/1, 4533, 4534, 4535, 4536, 4549,
4554, 4575/1, 4578. Prečka regionalno cesto št. 5348 in poteka v smeri
JZ po njenem zunanjem robu do vogala zemljišča parc. št. 4708/1 in
vključuje tudi parc. št. 5346 in del poti ob zemljišču parc. št. 4708/1
in 5028. Meja se nato nadaljuje po zunanjih mejah zemljišč parc. št.
5032, 5033, 4702/2, 4702/3, 4699, vključuje severni del parc. št. 5142,
nato poteka po zunanjih mejah parcel št. 5143, 5150, preko poti 5184,
3129/3, SV del parc. št. 3131, nato spet po zunanjih mejah parcel št.
3097/1, S del 3101/2 s tem, da vključuje zemljišče 3098. Prečka pot št.
5183/1 in se nadaljuje po zunanjih mejah parcel št. 174 in 194, ob poti
s parc. št. 5183/1 ter spet po zunanjih mejah parcele št. 169, prečka
168, vključuje 183/2 in stp. 224 ter preko regionalne ceste do
izhodiščne točke, vse v k.o. Adlešiči. |
|
|
II. NAMEMBNOST
PROSTORA |
|
|
3. člen |
|
|
Z ureditvenim načrtom se ureja jedro naselja z bolj
čitljivo prostorsko organizacijo (intenzivnejšo izrabo objektov javne
oskrbe, opredelitev površin za sedenje in zbiranje vaščanov ter za javne
prireditve), predvidene so dopolnilne in nadomestne gradnje
stanovanjskih objektov in objektov za potrebe kmečkih gospodarstev in
turizma na kmetih, adaptacije, rekonstrukcije oziroma prenove obstoječih
objektov z isto ali sorodno namembnostjo, gradnja dveh apartmajskih
naselij in skupnih parkirnih površin za potrebe tega naselja ter
športnih igrišč v naselju. Predvidena je še ureditev kopališča pri jezu,
v severnem delu ravnice vzdolž Kolpe ter dodatne ureditve na kopališču
“pri Jankoviču”. |
|
|
III. POGOJI ZA IZRABO
OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR |
|
|
4. člen |
|
|
A) Splošni pogoji za posege in oblikovanje območja: |
|
|
Centralni del – jedro naselja: |
|
|
Jedro naselja, ki se je začelo oblikovati vzdolž ceste
čez vas, se naj ureja tako, da bo prostorsko čitljivo in bo imelo tudi
površine za sedenje in zbiranje vaščanov in javne prireditve. Objekte
javne oskrbe (gasilni dom, trgovina, gostilna, pošta) se ohrani oziroma
se jih še bolj intenzivno izrabi, ob prenovi pa se naj fasade
preoblikujejo oziroma poenotijo v smislu tradicionalne arhitekture ali
sodobnega koncipiranja fasad. |
|
|
S postavitvijo konfinov ob južni strani regionalne
ceste se naj cestišče v naselju loči od pohodne oziroma parkirne
površine, tlakovane z naravnim, avtohtonim kamnom. Namesti naj se ulične
svetilke in ulično opremo (klopi, koši za smeti, oglasne table ipd.), ki
naj bo poenotena. Severni del ob župnišču se naj uredi kot manjši trg z
ulično opremo in zasadi linija lip. Na celotnem poteku regionalne ceste
čez naselje se naj (kjer teren to dopušča) zasadi avtohotno drevje (kot
sestoji in delno kot nepravilne linije). Uredita se avtobusni
postajališči. Intervencijski dovoz za gasilsko vozilo se izvede čez
južno avtobusno postajališče preko pogreznjenega robnika. |
|
|
Cerkev s pokopališčem: |
|
|
Cerkev se lahko prenavlja le v soglasju s pristojno
službo za varstvo kulturne dediščine. Za širitev pokopališča se ohranja
prostor južno od sedanjega pokopališča. V severozahodnem delu sedanjega
pokopališča se predvidi poslovilni objekt. Objekt naj bo nizek in mora
respektirati cerkev kot dominanto. Fasade objekta naj bodo svetle,
vendar ne bele barve, streha naj bo ravna ali strma dvokapna in
usklajena s cerkveno. K idejni zasnovi objekta je potrebno pridobiti
soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. |
|
|
Parkirišče se uredi ob cesti proti Malim Selom ter obsadi z drevjem. |
|
|
Osnovna šola: |
|
|
Južno od šole je dovoljena postavitev pritličnega
objekta za telovadnico. Pri oblikovanju objekta je treba respektirati
osnovni objekt. Grob gradbeni poseg ob šolskem igrišču se naj sanira z
zasaditvijo brežin z grmovno in drevesno avtohtono vegetacijo. Vrtača v
nadaljevanju igrišča se lahko nameni za prireditveni prostor, ki naj
izkoristi naravni amfiteater. |
|
|
Tovarna: |
|
|
Obstoječa tovarna se ohranja v sedanjem obsegu.
Uredijo se zunanje površine ter izdatno zasadijo z avtohtonim drevjem.
Fasade objekta se naj ob prenovi obarva z enim ali več odtenki
zemeljskih barv. |
|
|
Območja domačij: |
|
|
Stare posamezne kvalitetne objekte in tudi celotne
domačije se naj čimbolj ohranja. Ob umeščanju novih funkcij (kmečki
turizem, domača obrt ali njim sorodne dejavnosti) se morajo objekti
obnoviti skladno s tradicionalno arhitekturo. Kjer se na parcelah
zgradijo novi objekti, se naj stari objekti uporabijo kot depandanse –
za spanje. |
|
|
Nove objekte se postavlja v območje vasi – kot
zgostitev sedanje pozidave – ali na obrobje vasi tako, da ne načenjajo
sklenjene in skladne vaške silhuete. Predlagano je tudi formiranje novih
domačij v kombinaciji s kmečkim turizmom v osrednjem in jugovzhodnem
delu vasi. |
|
|
Apartmajski naselji: |
|
|
Eno apartmajsko naselje se uredi ob dostopni cesti do
Kolpe – v vrtačah pri podu in na brežini pri domačiji Jankovič. Skupaj
se organizira največ 15 apartmajev. Recepcija se uredi v obstoječem
objektu (v starem podu). Ponudba se dopolni z manjšim skupnim
prireditvenim prostorom in z lesenim podom, kjer bo sušilnica in prostor
za predstavitve. |
|
|
Drugo apartmajsko naselje se uredi na mestu sedanjega
kampa, v bližini dostopne poti do Kolpe. Z razširitvijo severno in južno
od kampa se lahko skupno organizira ca. 20 do 30 apartmajev. Recepcija
in sanitarije se uredijo v skupnem objektu. Ponudba se dopolni z manjšim
skupnim prireditvenim prostorom in travnatim igriščem ali tenis igrišči
na dnu vrtač. Pri ureditvi igrišč v vrtačah se naj čimbolj ohrani oblika
vrtače oziroma se naj izvedejo čimbolj blagi posegi v naraven teren. |
|
|
Znotraj teh naselij je dovoljen le peš promet in
dostava, parkiranju avtomobilov je namenjeno skupno vaško parkirišče v
neposredni bližini obeh lokacij. |
|
|
5. člen |
|
|
B) Urbanistično-arhitekturni pogoji za objekte: |
|
|
Stanovanjski in gospodarski objekti: |
|
|
– Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata.
Osnovni tip stanovanjske hiše naj bo 8-9 x 12-14 m, gospodarskega
objekta pa 6-8 x 12-14 m. Odstopanja od osnovnega tipa so dovoljena le
za gospodarske objekte, pri čemer mora ostati razmerje stranic vsaj 1 :
1,4. |
|
|
– Po višini lahko objekt obsega pritličje, klet in
pritličje (in mansardo), pritličje in mansardo, kolenčni zid naj bo
skrit pod kapjo oziroma največ 1 m. |
|
|
– Streha naj bo simetrična dvokapnica s slemenom po
dolžini objekta in naklonom 40 do 45 stopinj. Kritina mora biti temne
barve (opečna, temna betonsko siva, skodle ali slama) in usklajena s
tradicionalno. Pri stanovanjskih objektih so dovoljeni čopi in strešna
okna, frčade pa le centralno na fasadi, nad glavnim vhodom. |
|
|
– Fasade naj bodo dvo- ali tribarvne s poudarjenimi
dekorativnimi elementi (obrobe okoli oken, ogelniki ipd.) in v
kombinaciji z lesom. Omet naj bo v odtenkih od ubito bele do oker rumene
ali opečno rdeče barve. |
|
|
– Zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni,
ograje balkonov (gankov) pa v navpičnem lesenem opažu. Pri ureditvi
lesenih gospodarskih objektov naj se upošteva tradicionalna tipologija. |
|
|
– Sušilnice in prostostoječi stolpni silosi so
dovoljeni le izjemoma, kjer je to potrebno zaradi funkcionalnih zahtev
dejavnosti in kjer to prostor dovoljuje. |
|
|
Poslovni in poslovno-stanovanjski objekti: |
|
|
– Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z
razmerjem stranic vsaj 1 : 1,4. |
|
|
– Po višini je lahko klet in pritličje (in mansarda),
pritličje in nadstropje, pritličje in mansarda. |
|
|
– Streha naj bo simetrična dvokapnica s slemenom po
dolžini objekta in naklonom 40 do 45 stopinj. Enokapna ali ravna streha
je dovoljena le izjemoma, kjer je to potrebno zaradi funkcionalnih
zahtev dejavnosti in kjer to prostor dovoljuje. Ravna streha je v tem
primeru le v obliki terase in ne sme biti večja od 1/3 osnovnega
objekta. Za kritino in frčade veljajo enaki pogoji kot za stanovanjske
objekte. |
|
|
– Montažni objekti in poslovilni objekt imajo lahko
tudi enokapno streho. |
|
|
– Fasade naj bodo svetle barve (v odtenkih od ubite
bele do oker ali opečne), lahko v kombinaciji z lesom. Dovoljene so tudi
sodobno koncipirane fasade. |
|
|
– Konstrukcija je lahko klasična zidana, skeletna ali
montažna. |
|
|
Apartmajski objekti (bungalovi): |
|
|
– Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z
razmerjem stranic vsaj 1 : 1,4, tlorisnih gabaritov 3,5-6,0 x 5,0-8,4m,
dovoljeno je odstopanje le v minus do 20%. |
|
|
– Višina je lahko pritličje ali pritličje in mansarda.
Objekti imajo vhod preko terase na krajši ali daljši fasadi. Terasa se
uredi kot odprt, pokrit hodnik, ki je značilen za tradicionalne
gospodarske objekte. Streha naj bo simetrična dvokapnica z naklonom 40
do 45 stopinj. |
|
|
– Kritina mora biti usklajena s tradicionalno. Frčade
in strešna okna niso dovoljena. |
|
|
– Fasade naj bodo lesene, lahko v kombinaciji s
sodobnimi materiali (kovinska konstrukcija) in poudarjenimi
dekorativnimi elementi, ki so značilni za tradicionalno arhitekturo.
Barva lesa je lahko naravna, temna ali v kombinaciji odtenkov oker in
opečne barve. Ograje teras naj bodo v vertikalnem lesenem opažu. |
|
|
– Konstrukcija objektov je lahko lesena ali kovinska
montažna. |
|
|
– Arhitektura objektov naj posnema leseno arhitekturo
obstoječih objektov. |
|
|
6. člen |
|
|
C) Urbanistično-arhitekturni pogoji za prostor ob Kolpi |
|
|
Kopališče pri jezu: |
|
|
Predlagani sta dve možni lokaciji s po dvema objektoma
(lokacija A in B), od katerih je dovoljena le ena, ki se določi na
lokacijskem ogledu skupaj s službo ZVNKD. |
|
|
Na izbrani lokaciji se postavita sodobno oblikovana
objekta. Pri oblikovanju je treba upoštevati tradicionalne gabarite in
gradiva (predvsem les, tudi kamen). Variantno je dovoljena postavitev
gospodarskih objektov, ki se ju premesti iz bližnjih vasi (kot “pod
Jankovič”). K izbiri objektov mora podati soglasje pristojna služba za
varstvo kulturne dediščine. V objekti se uredi bife s priročnim
skladiščem in sanitarije, ki morajo zadoščati za kapaciteto kopališča. |
|
|
Uredi se vstop na kopališče, namesti se klopi in koše
za smeti ter uredi kamnite ali lesene dostope do vode. Lahko se uredi
odbojkarsko igrišče na mivki ali drugo igrišče na travi (npr. badminton)
ter namesti igrala za otroke. Uredijo se piknik prostori (prostor za
peko, sedenje, koši za smeti) in večje skupno kurišče. Druge ureditve,
ki bi bistveno posegle v naravni prostor, niso dovoljene. Kamp prikolic
ni dovoljeno postavljati. |
|
|
Kopališče pri Jankoviču: |
|
|
Na dvignjenem terenu južno od obstoječega poda se
uredi še en podoben (star lesen gospodarski) objekt, v katerem se
uredijo servisni programi za kopališče, skladišče ipd. Objekt je lahko
podkleten, vendar mora biti klet popolnoma vkopana.
Objekt je lahko podkleten, vendar mora biti klet
popolnoma vkopana, oziroma se lahko izvede značilen belokranjski
pritlični zidani objekt z ostrešjem izvedenim na kozla in lesenim gankom
na vzhodni strani. |
|
|
Na obstoječem kopališču je dovoljena postavitev
šotorišča ter ureditev piknik prostorov oziroma večjega kurišča in
igrišč na travi. Postavitev kamp prikolic ni dovoljena, obstoječe je
treba odstraniti. |
|
|
Ostale ureditve: |
|
|
Prostor med obema kopališčema se ohrani kot zelena
površina (travnik) ali se uredi za rekreacijske površine (igrišča za
potrebe kopališč in naselja). Na prostoru šotorišč in gostinskih
objektov se izvede razsvetjava. |
|
|
Javna pot ob gozdu se vzdržuje. Pot od kopališča
‘Jankovič’ do vasi se lahko uredi kot trim steza. Uredi se tudi pot
vzdolž Kolpe od kopališča pri jezu do Pobrežja. |
|
|
Za peš dostope do vode se uporabijo vse obstoječe
komunikacije do Kolpe. |
|
|
Dostop z avtomobili do Kolpe je prepovedan, dovoljeni
so le servisni dovozi za oskrbovanje obeh kopališč. Za preprečitev
dovozov se namesti zapora na cesti v vasi, parkiranje se usmeri na
skupno vaško parkirišče, s katerega se na novo uredi peš pot do Kolpe.
Ob poti do Kolpe se krušljivo brežino primerno utrdi in sanira
(biotorkret). |
|
|
Na prelomu terena sredi poplavne ravnice se zasadi
posamezno drevje (oreh, tepka, murva, sliva). Poplavno ravnico se redno
kosi, uporaba umetnih gnojil ni dovoljena. Brežine se utrjujejo z
vrbovim popletom. |
|
|
IV. POGOJI ZA ZUNANJE
IN DRUGE UREDITVE |
|
|
7. člen |
|
|
Vrtovi, sadovnjaki, brežine: |
|
|
Vrtovi med objekti in sadovnjaki naj se oblikujejo in
obdelujejo na tradicionalen način. |
|
|
Nasipi, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja
morajo biti izvedeni z blagimi in ozelenjenimi brežinami ter zavarovani
pred erozijo. Podporni zidovi so dovoljeni le izjemoma, kjer brežine ni
možno drugače zavarovati. Zidani morajo biti s kamnom. |
|
|
Brežine ob Kolpi se redno vzdržujejo z avtohtono
zarastjo ter izvaja redno sanitarno čiščenje. Morebitno utrjevanje
brežin se izvaja z vrbovimi prepleti. |
|
|
Drevesna avtohtona zasaditev ob regionalni cesti se
izvede delno linijsko (vzdolž parkirišč), večji del pa nepravilno
oziroma v obliki sestojev. |
|
|
Rekreacijske površine: |
|
|
Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na
prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti,
urediti in sanirati brežine). Igrišča, ki zahtevajo trajnejše ureditve,
se lahko izvedejo le na za to predvidenih površinah. Izvedejo se tudi
trim steze, sprehajalne peš poti in poti za jahanje. |
|
|
V. POGOJI ZA PROMETNO
IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA |
|
|
8. člen |
|
|
Cestno omrežje: |
|
|
Regionalna cesta skozi naselje se delno rekonstruira z
izvedbo enostranskega pločnika in javno razsvetljavo. Računska hitrost
je 50 km/h razen v predelu šole, kjer se omeji na 40 km/h. |
|
|
Dostopi v križiščih z regionalno cesto morajo biti
minimalne širine 4 m z največjim vzponom 3,5%. Dostopne ceste – ulice
naj se sčasoma opremijo z enostranskim pločnikom, kjer se polaga tudi
komunalne naprave. |
|
|
Meteorne vode z dvorišč in dostopov ni dovoljeno
spuščati na javno cesto, dostope je treba utrditi, vrhnja plast pa mora
biti dodatno utrjena (asfalt ali druga prevleka). Pri urejanju cest je
potrebno urediti, zavarovati in sanirati brežine ter ohraniti stare
oporne zidove in obcestne kamne. Novi objekti morajo biti postavljeni
izven cestnega telesa in območja rekonstrukcije ceste tako, da ne bo
zmanjšan vidni trikotnik priključka oziroma ceste. Dostopna pot do Kolpe
se utrdi in izvede v makadamu s tlakovano muldo (mačje glave v betonu).
Makadam je smiselen v primeru, da se bo po poti vozilo s konjskimi
vpregami. Variantno je možno tudi tlakovanje ali asfaltiranje z grobo
zgornjo plastjo. |
|
|
Parkirišča: |
|
|
Skupno vaško parkirišče s ca. 45 parkirni mesti za
osebne avtomobile ter 5 za avtobuse se uredi severno od regionalne ceste
v bližini odcepa poti proti Kolpi. Parkirišče se uredi čimbolj po
terenu. Utrdi se ga s travnimi ploščami. Brežine se zasadi z avtohtonim
drevjem in grmovnicami. S parkirišča se uredi bližnjica na pot do Kolpe,
do jedra naselja pa enostranski pločnik in javna razsvetljava. |
|
|
Ostale površine za potrebe parkiranja morajo biti
zagotovljene na funkcionalnih zemljiščih posameznih objektov in
dimenzionirane glede na potrebe predvidenih dejavnosti. |
|
|
9. člen |
|
|
Vodovod: |
|
|
Obstoječe vodovodno omrežje se rekonstruira z
upoštevanjem dolgoročnih potreb pitne in požarne vode. Uporabijo se LTŽ
cevi ustreznega profila, vendar ne manjšega od DN 100. |
|
|
Obstoječi vodni vir se nadomesti z novim z navezavo na
vodovod Črnomlja. Obstoječi vir Adlešiči se ohranja kot potencialni vir
za oskrbo z vodo. Območje varovanja se ohranja. |
|
|
10. člen |
|
|
Kanalizacija: |
|
|
Kanalizacijo se izvede v ločenem sistemu. Meteorne
vode se odvajajo v reko Kolpo ali v ponikovalnice. Za prečiščevanje
fekalnih vod se zgradi biološko čistilno napravo. Kolektor za fekalne
vode se izvede z več črpališči (ali lokalnimi hišnimi črpališči),
čistilno napravo pa locira za apartma naseljem ob dostopni cesti do
Kolpe. Objekt se lahko izvede le podzemno. Kanalski sistem mora biti
zgrajen iz vodonepropustnih cevi, minimalnega preseka 200 in padca 5
promilov, iztok mora ustrezati pogojem uredbe o emisiji snovi in
toplotepri odvajanju voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št.
35/96). |
|
|
V meteorno kanalizacijo se smejo spuščati zgolj
meteorne vode s parkirišč, cest in platojev preko lovilcev olj in maščob
ter vodo s streh in drugih strešin in površin. |
|
|
Če se v objektu odvija dejavnost in se uporablja
tehnološka voda, jo je pred izpustom v vodotok potrebno očistiti do
zahtevane stopnje in urediti odvod skladno s strokovnim navodilom o tem,
katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in dopustnih
temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85). |
|
|
Do izgradnje kanalizacije se morajo fekalne vode
speljati v nepropustne greznice in redno odvažati na čistilno napravo
Črnomelj. |
|
|
11. člen |
|
|
Energetsko omrežje: |
|
|
Za izboljšanje sedanje oskrbe in zagotavljanje novih
potreb se predvidi nova kabelska trafo postaja z močjo 630 kVA, na
lokaciji sedanje jamborske poleg osnovne šole. Električno
nizkonapetostno omrežje se predvidi kabelsko, ob glavni cesti in ostalih
dostopih se izvede javna razsvetljava. Novi razvod EVNN se izvede
kabelsko – podzemno, obstoječe omrežje pa se ohranja. V primeru
zamenjave kablov se vodi izvedejo podzemno, traso se določi za vsak
primer posebej skupaj z upravljalcem omrežja in urbanistično službo
občine. |
|
|
12. člen |
|
|
Tk omrežje in zveze: |
|
|
Telefonski vodi v območju urejanja se izvedejo
podzemno, sedanji zračni vodi se izvedejo zemeljsko. Telefonski vodi pod
utrjenimi površinami se morajo dodatno zaščititi s PVC cevjo in
obbetonirati. |
|
|
13. člen |
|
|
Odstranjevanje odpadkov: |
|
|
Komunalne odpadke se zbira v skupnih zabojnikih in
redno odvaža na komunalno deponijo Črnomelj. Ostale vrste odpadkov je
potrebno zbirati ločeno in jih odvažati v predelavo. |
|
|
VI. OSTALI POGOJI ZA
IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR |
|
|
14. člen |
|
|
Varstvo voda |
|
|
V ožjem območju vodnega vira Adlešiči niso dovoljene
ureditve, ki bi bile v nasprotju z odlokom o zaščiti vodnega vira
vodovoda Adlešiči (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/85). Ureditve in
gradnje v širšem območju vodnega vira se lahko izvajajo po sprejetju
odloka o zaščiti vodnega vira in samo v tistem delu, kjer bodo rešitve
po ureditvenem načrtu usklajene s pogoji odloka o zaščiti vodnega vira.
Poleg tega se morajo objekti izvesti tako, da bodo zagotovljeni ustrezni
sanitarno-tehnični pogoji v objektih ter izvedeni ukrepi za
odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda ter meteornih voda z utrjenih
površin, skladno s pogoji citiranega odloka. |
|
|
15. člen |
|
|
Varstvo pred hrupom |
|
|
V območju ureditvenega načrta ravni hrupa ne smejo
presegati ravni, dovoljena za stanovanjska območja. Pri projektiranju in
izvedbi objektov so investitorji dolžni upoštevati zakon o varstvu
okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in uredbo o hrupu v naravnem in
življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95). |
|
|
16. člen |
|
|
Varstvo zraka |
|
|
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih
količin vsebnosti snovi, določenih z uredbo o mejnih, opozorilnih in
kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št.
73/94), uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list
RS, št. 73/94). |
|
|
17. člen |
|
|
Varstvo pred požarom |
|
|
Varstvo pred požarom se zagotavlja z izvedbo hidrantnega
omrežja in zagotovitvijo požarnih dostopov do kopališč ob Kolpi. Pri
projektiranju vodovodnega omrežja ter objektov se morajo upoštevati:
zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in pravilnik o
preizkušanju hidrantnih omrežij (Uradni list RS, št. 22/95). |
|
|
18. člen |
|
|
Varovanje in urejanje
naravne in kulturne dediščine |
|
|
Varuje se obrežje reke Kolpe in vsi ostali evidentirani
objekti naravne in kulturne dediščine skladno s smernicami varstva
naravne in kulturne dediščine, ki so sestavni del tega načrta. |
|
|
Ureditve kopališča morajo varovati še ohranjene
kvalitete reke in njenih bregov, zunanje ureditve pa se morajo
prilagoditi obstoječim naravnim značilnostim območja (vegetacija,
relief...), posegi v ostale varovane objekte ne smejo razvrednotiti
historičnih kvalitet. Vsi posegi se uskladijo s pristojno strokovno
službo za varstvo naravne in kulturne dediščine. |
|
|
Na jugovzhodnem delu območje urejanja se parcele št.
4518, 4519/1, 4519/2, 4521, 4522, 4523, 4524/1, 4525/1, 4525/2, k.o.
Adlešiči označijo kot II. varstvena cona krajinskega parka Kolpa. Za te
parcele veljajo varstveni pogoji KP Kolpa. |
|
|
19. člen |
|
|
Varstvo kopališča pred
visokimi vodami reke Kolpe |
|
|
Prostor ob Kolpi naj se uredi kot travnik, obstoječa
niveleta in konfiguracija terena se mora ohraniti. Na vplivnem območju
visokih vod reke Kolpe mora upravljalec kopališča v primeru večjega
deževja oziroma naraščanja gladine Kolpe poskrbeti za ustrezne varnostne
ukrepe na kopališču. |
|
|
20. člen |
|
|
Varovanje kmetijskih zemljišč: |
|
|
Obravnavano območje obsega površine, ki so že
opredeljene kot zazidljive, po kmetijski kategorizaciji pa gre za
pretežno travnike in pašnike, delno na ohišnicah za sadovnjake in le v
vrtačah njive. Kmetijske površine se varujejo, saj v vrtačah (razen
morebitnih igrišč) niso predlagane nove ureditve. |
|
|
VII. FAZNOST IZVAJANJA
UREDITVENEGA NAČRTA |
|
|
21. člen |
|
|
Gradnja v območju ureditvenega načrta je razdeljena v
naslednje faze: |
|
|
I. faza: |
|
|
– gradnja in rekonstrukcija primarnega komunalnega
omrežja, |
|
|
– ureditev parkirnih prostorov in kopališča, |
|
|
– gradnja in prenova objektov, ki jih je možno
priključiti na obstoječe komunalne naprave, |
|
|
– prevezava lokalnega vodovodnega sistema na vodovodni
sistem Črnomlja. |
|
|
II. faza: |
|
|
– gradnja in rekonstrukcija sekundarnega komunalnega
omrežja, |
|
|
– rekonstrukcija cest in izvedba pločnikov, |
|
|
– gradnja in prenova drugih objektov. |
|
|
VIII. ZAČASNA
NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ |
|
|
22. člen |
|
|
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi oziroma drugi fazi, se lahko
uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega
odloka. |
|
|
IX. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA |
|
|
23. člen |
|
|
Sočasno z gradnjo apartmajskih naselij se morajo izvesti
vsi manjkajoči primarni komunalni vodi. Obratovanje objektov pred
komunalno opremo območja ni dovoljeno. |
|
|
X. TOLERANCE |
|
|
24. člen |
|
|
Odstopanja od določil tega ureditvenega načrta so možna v
tlorisnih gabaritih objektov, skladno s 5. členom tega odloka, pri čemer
se morajo ohraniti gradbene linije objektov v smeri napajalih cest ter
struktura zazidave. |
|
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
|
25. člen |
|
|
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha v območju urejanja
z ureditvenim načrtom Adlešiči veljati odlok o prostorskih ureditvenih
pogojih za območji krajevnih skupnosti Griblje in Adlešiči (Uradni list
RS, št. 66/95). |
|
|
26. člen |
|
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega
načrta opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto. |
|
|
27. člen |
|
|
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri upravnem organu
Občine Črnomelj, pristojnem za urejanje prostora. |
|
|
28. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Št. 352-24/95 |
|
|
Črnomelj, dne 6. februarja 1998. |
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Črnomelj
Andrej Kavšek, dipl. inž. l. r. |
|
|
|