Na podlagi
1. člena
Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode na območju Občine
Ribnica
(Uradni list RS, št. 86/12), 17. člena
Statuta Občine Ribnica
(Uradni list RS, št. 17/12) je Občinski svet Občine Ribnica na 16. redni
seji dne 18. 7. 2013 sprejel |
P R A V I
L N I K |
o tehnični
izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje
odpadnih komunalnih ter padavinskih voda v Občini Ribnica |
1. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
S tem
pravilnikom (v nadaljnjem besedilu: tehnični pravilnik za kanalizacijo)
se podrobneje urejata tehnična izvedba in uporaba javnega
kanalizacijskega omrežja ter kanalizacijskih objektov in naprav v Občini
Ribnica. |
Ob
določilih tega pravilnika je treba obvezno upoštevati tudi veljavne
zakone in podzakonske akte, standarde, predpise, odloke in pravilnike za
tovrstno dejavnost. |
2. člen |
Tehnični
pravilnik za kanalizacijo so dolžni upoštevati vsi sodelujoči pri
upravnem postopku, planiranju, projektiranju, izvajanju (gradnji in
rekonstrukciji), komunalnem opremljanju, upravljanju in uporabi
kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav in drugih komunalnih vodov,
ki vplivajo na javno kanalizacijo, izvajalec gospodarske javne službe in
uporabniki javne kanalizacije. |
V
primerih, ko na noben način ni mogoče izpolniti določb tega pravilnika,
pripravi projektant ali izvajalec del predlog v obliki tehničnega
elaborata, soglasje na predloženo tehnično rešitev, pa poda izvajalec
javne službe ali sam predpiše drugo ustrezno tehnično rešitev.
|
Tehnični
pravilnik za kanalizacijo velja na območju Občine Ribnica. |
2.
DEFINICIJE KANALIZACIJSKIH SISTEMOV PO NAMENU UPORABE IN PO SESTAVNIH
DELIH |
3. člen |
Javna
kanalizacija so medsebojno funkcionalno povezane naprave in objekti, ki
so namenjeni za odvajanje in čiščenje odpadnih voda uporabnikov. Naprave
in objekti javne kanalizacije so: |
–
kanalizacijsko omrežje z revizijskimi in priključnimi jaški,
|
–
razbremenilniki visokih voda, |
–
zadrževalni bazeni padavinskih voda, |
–
črpališča odpadnih voda, |
– čistilne
naprave za čiščenje odpadnih voda, |
– drugi
objekti in naprave, ki so namenjeni za pravilno in nemoteno odvajanje in
čiščenje odpadnih voda. |
4. člen |
Interna
kanalizacija so naprave in objekti, ki so namenjeni za odvajanje in
čiščenje odpadnih voda samo enemu uporabniku in ki je priključena na
javno kanalizacijo. Interna kanalizacija je praviloma priključena na
javno kanalizacijo po spojnem kanalu v najbližji revizijski jašek na
javni kanalizaciji. V predelih, kjer je zgrajeno ločeno kanalizacijsko
omrežje za zbiranja odpadne in padavinske vode, mora biti interna
kanalizacija zgrajena tako, da se padavinske vode odvajajo po ločenem
priključnem kanalu. |
Za interno
kanalizacijo se štejejo: |
–
vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu, |
– naprave
za akumulacijo, prečrpavanje in nevtralizacijo odpadnih voda,
|
–
priključek stavbe, |
–
kontrolni jašek oziroma mersko mesto na spojnem kanalu, |
– čistilna
naprava za pred čiščenje. |
5. člen |
Glede na
vrsto komunalne rabe se delijo kanalizacijski sistemi na: |
– javne
kanalizacijske sisteme, |
– interne
kanalizacijske sisteme. |
Glede na
namen odvajanja odpadne vode je lahko javni kanalizacijski sistem:
|
– mešan:
če po kanalizacijskem sistemu odvajamo komunalno odpadno in padavinsko
vodo skupaj, |
– ločen:
če v en kanalizacijski sistem odvajamo padavinsko vodo, v drugega pa
komunalno odpadno vodo. |
V
predelih, kjer je zgrajeno ločeno kanalizacijsko omrežje za zbiranje
odpadnih in padavinskih voda, mora biti notranja kanalizacija zgrajena
tako, da se padavinske vode odvajajo po ločenem spojnem kanalu. |
6. člen |
Javno
kanalizacijsko omrežje in naprave se po svojem namenu in funkciji delijo
na sekundarne, primarne in magistralne. |
a)
Sekundarno omrežje in naprave so: |
–
kanalizacija mešanega in ločenega omrežja za neposredno priključevanje
porabnikov na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem,
turističnem, manjših naselij), |
–
črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem
omrežju, |
– naprave
za čiščenje odpadne vode na posameznem območju (stanovanjskem,
industrijskem, turističnem, manjših naselij). |
b)
Primarno omrežje in naprave: |
– kanalski
cevovodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali več
stanovanjskih ali drugih območjih v ureditvenem območju naselja
(industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
|
–
črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda iz več
stanovanjskih območij in drugih območij v ureditvenem območju naselja
(industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naselij),
|
– naprave
za čiščenje odpadnih voda iz več stanovanjskih ali drugih območij v
ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih
območjih, manjših naseljih). |
c)
Magistralno omrežje je sestavljeno iz dveh ali več primarnih
kanalizacijskih omrežij, povezuje dve ali več naselij in se zaključi v
skupni čistilni napravi. |
7. člen |
Drugi
izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen: |
– kanal je
cevovod za odvajanje odpadnih voda, |
–
priključek stavbe na javno kanalizacijo je kanalski vod in je del
interne kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in poteka od mesta
priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška ali do
zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti,
|
–
kontrolni jašek je jašek na spojnem kanalu za meritve in odvzem vzorcev,
|
–
revizijski jašek je jašek na notranji ali javni kanalizaciji za
opravljanje nadzora in izvajanje vzdrževalnih del, |
–
priključni jašek je jašek na javnem kanalu, v katerega se izvede
priključitev kanalizacije uporabnika, |
–
podslapje je vertikalni cevovod ob revizijskem jašku za premostitev
višinske razlike v kanalu ali na priključku, |
– kaskada
je prelivna stopnica v kanalu, |
–
zadrževalni bazen je bazen za akumulacijo padavinskih voda, |
–
razbremenilnik visokih voda je jašek za regulacijo vtoka padavinskih
voda v javno kanalizacijo, |
– peskolov
je jašek za izločanje peska iz odpadnih voda, |
–
črpališče je objekt za prečrpavanje odpadnih voda, |
–
obstoječa greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
|
–
nepretočna greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
|
– čistilna
naprava je objekt za primarno, sekundarno in terciarno čiščenje odpadnih
voda, |
– čistilna
naprava za pred čiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki je zgrajena z
namenom, da se iz odpadnih voda popolnoma ali delno izločijo tiste
škodljive snovi, ki bi poslabšale lastnosti odpadne vode v javni
kanalizaciji in je nameščena praviloma pred priključkom na javno
kanalizacijo. |
3.
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA JAVNE KANALIZACIJE |
8. člen |
(zavezujoča osnovna izhodišča) |
Pri
načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila tega
pravilnika in smernice, ki jih opredeljujejo izvajalec javne službe,
državni standardi SIST in Evropski standardi EN 1610. Pri projektiranju
in izgradnji kanalizacije je potrebno zagotoviti takšno izvedbo, da je
na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe
obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije in naprav. |
Kanalizacijski sistem mora biti projektiran in grajen tako, da
zagotavlja optimalno odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode ob
najmanjših stroških izgradnje, vzdrževanja in obratovanja. Pri
načrtovanju, gradnji in obnovi kanalizacijskih sistemov se mora
zagotavljati zaščito zdravja ljudi in obratujočega osebja, zaščito
odvodnika in čistilne naprave pred hidravlično in okoljsko
preobremenitvijo, ne ogroža obstoječih objektov, ki mejijo na
oskrbovalne naprave, zaščito podtalnice, zagotovitev primerne
zmogljivosti kanalizacije in naprav za čiščenje, zagotovitev varnih
delovnih pogojev, trajnost, pravilno delovanje in vzdrževanje ter
nadzorovanje, preprečevanje nastajanja smradu in strupenih snovi,
statično in dinamično nosilnost kanalizacije, vodotesnost ter omejitev
pogostosti preplavitve na predpisano vrednost. |
9. člen |
(izbira
vrste sistema) |
Izbira
vrste sistema za odvod komunalne odpadne in padavinske vode po namenu
odvajanja je odvisna od vrste sistema, ki na določeni aglomeraciji že
obstaja, od zmogljivosti in kakovosti naravnega odvodnika, vrste dotokov
v sistem, potrebe po čiščenju, topografije zemljišča, obstoječih
čistilnih naprav ter drugih lokalnih pogojev. |
10. člen |
(geomehanske raziskave) |
V fazi
projektiranja je potrebno z geomehanskimi raziskavami pridobiti podatke
o obtežbah kanalov in objektov na njih, nevarnosti drsin, posedanju,
toku in gladini podtalnice, obremenitvah bližnjih objektov in cest,
poprejšnji uporabi zemljišča (vključujoč rudarstvo) ter na podlagi
izsledkov določiti možnost gradnje z alternativnimi vrstami gradnje,
uporabe posameznih vrst cevi, možnost uporabe peščene posteljice cevi
ter načine stabilizacije brežin jarkov in zasipa gradbenih jarkov. Od
pristojnih vodnogospodarskih služb je potrebno pridobiti podatke o
nivojih in pogostostih poplav ter biološkem in hidrološkem stanju
vodotoka. |
Pri
presoji, ali so zahteve sistema za odvod vode izpolnjene, je treba
upoštevati vse razpoložljive podatke o poplavah, zamašitvah, porušitvah
kanalov, boleznih, poškodbah, smrtnih primerih vzdrževalnega osebja,
poškodbah kanalov, upoštevanju pogojev na vtokih in izpustih v sistem za
odvod vode in iz njega, pregledih kanalov s TV kamero, pritožbah o
širjenju smradu, hidravličnih preverbah, delovanju mehanskih in
električnih naprav, rezultatih tlačnih preizkusov, preobremenitvah in
delovanju in stanju regulacijskih naprav. |
Če
postavljene zahteve iz tega člena niso izpolnjene, je potrebno izvesti
ukrepe za izboljšanje stanja. |
Načrti in
karte katastra kanalizacijskega sistema so osnova za projektiranje,
tehnično izvedbo in uporabo kanalizacijskega sistema. |
Cevi |
11. člen |
(globine
cevi) |
Vse
vgrajene kanalizacijske cevi morajo imeti ateste za predpisano temensko
trdnost, ki je določena glede na vrsto prometne obremenitve in morajo
ustrezati namenu, za katerega se uporabljajo. |
Najmanjša
začetna globina kanalov za odpadno vodo mora omogočati priključitev
odtokov iz pritličja bližnjih objektov za gravitacijsko odvajanje in
znaša 1,20 m. Najmanjša začetna globina kanalov za padavinsko vodo mora
omogočati priključitev cestnih požiralnikov in dvorišč bližnjih objektov
in znaša 0,80 m. Pri projektiranju je potrebno slediti naravnemu padcu
terena. Najmanjši padci javne kanalizacije so določeni z upoštevanjem
najmanjših dovoljenih hitrosti in morajo preprečevati odlaganje in
zastajanje trdnih delcev. Če to ni mogoče, je treba predvideti ukrepe za
stalno čiščenje kanalov. |
12. člen |
(premeri
cevi) |
Premeri
cevovodov javne kanalizacije se označujejo v mm (DN) in znašajo: 160,
200, 250, 300, 400, 500, 600, 700, 800, 900, 1000, 1100, 1200, 1400,
1800, 2100 in 2400. Premere cevi kanalizacije se določi na podlagi
hidravličnih zahtev, pogojev glede vzdrževanja in najmanjše možnosti
zamašitve. Najmanjši premer cevi javne kanalizacije znaša 160 mm.
Najmanjši premer cevi tlačnih vodov iz črpališč znaša 80 mm. Ustreznost
dimenzij cevi kanalizacije je treba dokazati s hidravličnim računom, pri
katerem se za največje vrednosti polnitev upoštevajo naslednje
vrednosti: |
– kanal za
odpadno vodo – do 50 % polnitev pri največjem sušnem odtoku,
|
– kanal za
padavinsko vodo – do 70 % polnitev pri projektiranem nalivu,
|
– kanal
mešanega tipa – do 70 % polnitev pri projektiranem nalivu in maksimalnem
sušnem odtoku. |
Najmanjši
dovoljeni notranji premer gravitacijskega kanala javne kanalizacije je
DN 160 mm, najmanjši dovoljeni notranji premer spojnega kanala je DN 160
mm, če odvaja samo odpadno, če pa odvaja tudi padavinsko ali samo
padavinsko pa DN 250 mm. Najmanjši dovoljeni notranji premer tlačnega
kanala javne kanalizacije je DN 80 mm. |
Najmanjši
dovoljeni padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v
kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. |
13. člen |
(mehanski
vplivi na cevi) |
Kanalizacijske cevi morajo biti vgrajene tako, da so zaščitene pred
mehanskimi vplivi, kot so obtežbe, vibracije, posedanje tal.
Kanalizacija za odpadne vode šteje za najbolj globoko zakopani komunalni
vod, zato morajo biti cevi kanalizacije lokacijsko vgrajene po principu
prioritete tako, da je v primeru okvare možen strojni izkop s strojem z
orodjem za izkop, s širino najmanj 30 cm. Na mestih, kjer zaradi
objektivnih razlogov ni možna poznejša intervencija z izkopom, morajo
biti cevi kanalizacije položene v prehodnih kolektorjih ali kinetah.
Odločitev o obbetoniranju kanala mora bazirati na statični presoji
kanala. S statičnim izračunom je treba dokazati stopnjo varnosti pred
porušitvijo po veljavnih standardih. Najmanjša nazivna obodna togost
ostenja cevi mora znašati SN 8 kN/m2. Cevi morajo biti izdelane po
standardu EN 1401-1. |
Cevi za
kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno posteljico
debeline 10 cm, v območju talne vode pa na betonsko podlago ali
enozrnato grazmozno frakcije 4–8 mm. |
14. člen |
(dostopnost in varovanje) |
Objekti in
naprave javnega kanalizacijskega omrežja morajo biti projektirani in
izvedeni tako, da v normalnih pogojih ni možen pristop ali kakršnokoli
delovanje nepooblaščenih oseb in živali. Fizično ali tehnično se
varujejo vsa črpališča in čistilne naprave. Vse naprave in objekti na
omrežju se varujejo tehnično in samo v posebnih primerih tudi fizično,
kar se posebej določi v tehnični dokumentaciji. |
15. člen |
(vgrajeni
materiali) |
Za gradnjo
kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo naslednje vrste cevi:
|
– za
gravitacijski odvod odpadne, padavinske vode in mešano kanalizacijo:
betonske, armirani poliester, duktilna litina, keramika, jeklo,
polivinil klorid in polietilen, |
– za
tlačno kanalizacijo: PEHD, armirani poliester, duktilna litina in jeklo.
|
Material,
iz katerega je izdelano ostenje cevovodov, mora zagotavljati vodotesnost
in odpornost proti mehanskim, kemijskim in drugim vplivom (npr. pri
čiščenju kanalov). Materiali, iz katerih so izdelani elementi kanala,
vključno s tesnili, ki pridejo v stik z vodo, glede fizikalnih,
kemijskih ali mikrobioloških lastnosti, ne smejo spreminjati kakovosti
vode. Material, iz katerega so izdelane cevi, se izbere glede na namen,
obtežbo, hidravlične zahteve in pričakovano življenjsko dobo kanala, ki
mora znašati najmanj 50 let. |
V primeru,
da se kanal betonira na mestu ali montira iz elementov, morajo biti
stene kanala zglajene do čistega sijaja. |
16. člen |
(hitrosti
odpadne vode v cevi) |
Najmanjša
dovoljena hitrost odpadne vode v kanalu je 0,4 m/s pri sušnem pretoku.
Največja dovoljena hitrost odpadne vode je 3 m/s. Občasno je ta hitrost
lahko tudi višja (do 6 m/s), če izbrani material to omogoča brez poškodb
ostenja. |
Revizijski
jaški |
17. člen |
(namen) |
Revizijski
jaški se gradijo na mestih, kjer se menja smer, naklon ali prečni profil
kanala, in na mestih združitve dveh ali več kanalov. Največje dovoljene
razdalje med RJ znašajo za kanale DN 160 do DN 300 – 40,0 m, za kanale
DN 400 do DN 500 – 60,0 m, za kanale DN 600 do DN 1400 – 80,0 m in za
kanale nad DN 1500 – 100,0 m. |
V primeru,
ko je višinska razlika med koto dotočnega in iztočnega kanala večja od
0,50 m, je treba predvideti kaskadni revizijski jašek. V kaskadnem RJ se
izvede stopnjo iz kolena, ravnega dela cevi in iz odcepnega kosa.
Stopnja se izvede iz istega materiala ali iz materiala z boljšimi
lastnostmi, kot je osnovni kanal. V primeru, ko hitrosti odpadne vode v
kanalu prekoračijo 6 m/s, je na vertikalnih lomih treba izvesti
umirjevalne elemente. Z umirjevalnimi elementi se zmanjša energija curka
na stene RJ. |
Kanalizacijski jaški se morajo zasipati z nevezanim materialom v taki
debelini, da je jašek zaščiten pred mehanskimi poškodbami in
zmrzovanjem. V primeru, da jaški ne bi prenesli temenske obremenitve,
jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na
podlagi statičnega izračuna. Pri vgrajevanju in zasipu je potrebno
upoštevati navodila proizvajalca. |
18. člen |
Revizijski
jaški morajo biti dostopni za potrebe kontrole, čiščenja in vzdrževanja
s stroji. |
Revizijski
jaški naj bodo izdelani v skladu s SIST EN 1401-1 in SIST EN 13476-1
notranjega premera 625, 800 in 1000 mm. |
Revizijski
jaški naj bodo premera: |
– do
globine 1,5 m minimalno DN 625 mm, |
– do
globine 3 m minimalno DN 800 mm, |
– pri
globini večji od 3 m minimalno DN 1000 mm. |
V
revizijske jaške, globine večje od 5 m, je treba vgraditi vstopne lestve
iz nerjavečega jekla. |
Jašek
sestavljajo naslednji elementi, ki se lahko medsebojno sestavljajo s
tesnili, se varijo ali so izdelani v enem kosu (kompaktna izvedba).
|
– Dno
jaška z muldo z enim iztokom in tremi vtoki pod kotom 135°, 180° in 225°
glede na iztok ali |
– Dno
jaška z muldo z enim iztokom in vtokom pod kotom 180° glede na iztok.
Višina mulde v jašku je enaka premeru največje dimenzije možne
priključne cevi na jašku. |
Dno jaška
se določi po potrebi glede na potrebno število vtokov. |
– Obroči
(segmenti) za telo jaška potrebne višine. |
– Konus
jaška z vstopno odprtino DN 625 mm. Izdelan mora biti tako, da je možno
zmanjševanje ali povišanje konusa za 250 mm na samem gradbišču.
|
Vstopni
priključki v dno jaška in dodatni priključki v telo jaška se izdelajo po
enakem sistemu. Jaški morajo imeti možnost izdelave dodatnega priključka
v muldo jaška ali v telo jaška na samem gradbišču ne glede na izbrano
vrsto cevi. Vsi elementi jaška morajo imeti enako debelino stene in so
izdelani iz enakega materiala. Način spajanja delov jaškov med seboj in
izdelava vstopnih in iztopnih priključkov mora zagotavljati trajno
vodotesnost. |
19. člen |
(pokrovi) |
Pokrovi na
revizijskih jaških naj bodo litoželezni, dimenzije 60 x 60 cm ali Ø 600
mm in dimenzionirani ob upoštevanju veljavnega standarda EN124. Na
pokrovu mora biti napis KANALIZACIJA, s črkami velikosti min. 5 cm.
|
Pri
uporabi prefabriciranih jaškov je potrebno na mestih, kjer se zahteva
nosilnost pokrovov do 12,5 kN (razred B), predvideti jaške, ki omogočajo
vgradnjo pokrovov razreda B direktno na jašek, brez dodatnih del. Za
pokrove razreda D (do 40 kN) se zahteva vgradnja plavajočih pokrovov na
betonski sidrni obroč, s prenosom obtežbe v podlago cestišča okrog
jaška. Obvezno je potrebno predvideti uporabo izravnalnih obročev med
betonskimi sidrnimi obroči ter pokrovi jaškov. |
Na
poplavnem območju mora biti pokrov jaška vodotesen ali pa mora biti
dvignjen za 0,50 m nad višinsko koto stoletne vode. |
Razbremenilniki |
20. člen |
Razbremenilniki so objekti na kanalski mreži in služijo za odvod
padavinske vode. Grajeni so z namenom, da v času močnejših padavin del
padavinske vode odvajamo neposredno v odvodnik in s tem znižamo
maksimalne pretoke v odvodnih kanalih. |
21. člen |
(dimenzioniranje) |
Pri
dimenzioniranju razbremenilnikov, ki so znotraj centralnega sistema
kanalizacije, je treba upoštevati: |
– pretežni
del onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem prvi močno onesnaženi
val, je treba zadržati v sistemu in ga odvajati na čistilno napravo.
|
Pri
projektiranju bazena je treba upoštevati parametre (količina zadržane
vode, višina zajezitve, maksimalni iztok iz bazena), ki jih določi
upravljavec javnega kanalizacijskega sistema. |
Pri
projektiranju in dimenzioniranju razbremenilnikov na lokalnih kanalskih
sistemih je treba navedena določila smiselno upoštevati. |
22. člen |
(deli
razbremenilnika) |
Razbremenilniki so praviloma sestavljeni iz naslednjih enot:
|
– dotočni
kanal, |
–
razbremenilna komora s prelivno steno, |
– dušilna
komora z vgrajeno dušilko (dušilna zapornica, težnostna dušilka ipd.),
|
– iztočni
kanal iz dušilne komore, |
– iztočni
kanal za odvod prelite vode iz razbremenilne komore v odvodnik.
|
V
razbremenilne objekte se po potrebi vgrajuje naslednja oprema:
|
– dušilke,
zapornice, regulacijske prelivne stene ipd., |
–
instalacije. |
V primeru
vgradnje določenih tipov navedene opreme je treba objekt razbremenilnika
oskrbeti z nizkonapetostnim elektro priključkom z možnostjo rezervnega
napajanja iz mobilnega agregata. |
Zadrževalni bazeni |
23. člen |
Zadrževalni bazeni so objekti na kanalski mreži za odvod padavinske
vode. Grajeni so z namenom, da del padavinskega odtoka začasno zadržijo.
Z izgradnjo zadrževalnih bazenov se praviloma doseže: |
–
zmanjšanje maksimalnega padavinskega odtoka in zato potrebne manjše
profile dovodnih kanalov, |
–
zadržanje in delno čiščenje prvega vala močno onesnažene padavinske
vode. |
Pri
dimenzioniranju zadrževalnih bazenov je potrebno: |
– pretežni
del onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem pa prvi močno
onesnaženi val, zadržati v sistemu in ga odvajati na čistilno napravo,
|
–
predvideti iztok padavinske vode v odvodnik na razbremenilnih objektih,
|
– poleg
izgradnje zadrževalnih bazenov izkoristiti tudi zadrževalno kapaciteto
obstoječe kanalske mreže. |
Pri
projektiranju bazena je potrebno upoštevati parametre (količina zadržane
vode, višina zajezitve, maksimalni iztok iz bazena), ki jih določi
upravljavec javnega kanalizacijskega sistema. |
Pri
dimenzioniranju zadrževalnih bazenov na lokalnih kanalskih sistemih je
potrebno navedena določila smiselno upoštevati, bazene pa dimenzionirati
na podlagi ustreznih tujih predpisov (predvsem ATV 128). |
24. člen |
(deli
zadrževalnega bazena) |
Zadrževalni bazeni so praviloma sestavljeni iz naslednjih enot:
|
– enote na
dotoku v bazen (dotočni kanal, dotočna komora), |
–
akumulacija (pokrita/nepokrita, peskolov, korito za sušni pretok,
akumulacijski prostor, prelivna stena, potopljene stene in drugo),
|
– enote na
iztoku iz bazena (iztočni kanal, kanal za prelito vodo z iztokom v
odvodnik in drugo). |
V bazene
je po potrebi treba vgraditi naslednjo opremo: |
– čistilni
elementi (avtomatske grablje, naprava za kompaktiranje odpadkov s
kontejnerjem, prekucniki za izpiranje dna akumulacije, črpalke in mešala
za usedline ter drugo), |
–
regulacijski elementi (senzorji za merjenje pretoka in nivoja, dušilke,
zapornice in drugo). |
Vgraditi
je treba tudi nekatere inštalacije: |
– tlačni
sistem za izpiranje sten bazena, |
–
vodovodni priključek iz javnega vodovoda, |
–
nizkonapetostni elektropriključek iz omrežja, z možnostjo rezervnega
napajanja iz mobilnega agregata, |
– pri
pokritih akumulacijah sistem za prisilno prezračevanje akumulacijskega
prostora. |
Kjer
obstaja možnost, da bi zaradi okvar ali drugih vzrokov lahko odtekla v
javno kanalizacijo taka odpadna voda, ki bi lahko povzročila okvaro
javne kanalizacije ali porušila režim na čistilni napravi, mora biti
interna kanalizacija zgrajena tako, da je možno odvod v javno
kanalizacijo prekiniti oziroma zadržati. |
Črpališča |
25. člen |
(namen) |
Črpališča
gradimo povsod tam, kjer vode ni mogoče odvajati gravitacijsko
(težnostno) in je potrebno prečrpavanje za dvig vode na višji nivo.
Gradijo se na zemljiščih, ki morajo biti dostopna mehanizaciji za
vzdrževanje in čiščenje. Pokrov mora biti nad poplavnim nivojem. |
26. člen |
(dimenzioniranje) |
Treba je
upoštevati naslednje pogoje: |
–
akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje odpadne vode tudi
pri minimalnem in maksimalnem dotoku. Pri izračunu minimalne črpalne
prostornine akumulacijskega bazena se mora upoštevati največje dovoljeno
število vklopov črpalk na uro glede na karakteristike črpalk,
|
– premer
tlačnega voda mora biti minimalno DN 80 mm, |
–
minimalne potrebne hitrosti v tlačnih kanalih pri nominalni kapaciteti
črpalke: |
–
vertikalni vodi: v = 1 m/s, |
–
horizontalni vodi: v = 0,8 m/s, |
–
maksimalne hitrosti v tlačnem vodu pri delovanju obeh črpalk paralelno:
|
premer
kanala DN 100 mm – v(max)= 2,0 m/s |
premer
kanala DN 150 mm – v(max)= 2,2 m/s |
premer
kanala DN 200 mm – v(max)= 2,4 m/s, |
– izbor
opreme črpališča (grablje, kompaktor …) je odvisen od načina črpanja in
izbire tipa črpališča (zaprt, odprt sistem), |
–
zmogljivost črpalk se določa na podlagi maksimalnega dotoka v
akumulacijski bazen, |
–
črpališče z rezervnimi črpalkami mora biti krmiljeno tako, da se
rezervne črpalke izmenjujejo z aktivnimi, |
– izbrani
hidravlični deli črpalk, morajo obdržati visok nivo zmogljivosti črpanja
in zmanjšati možnost zamašitve na minimum. |
Pri
dimenzioniranju tlačnih sistemov je potrebno upoštevati naslednje
pogoje: |
–
minimalna nazivna dimenzija cevi DN 75. |
–
Minimalna hitrost v ceveh je 0,7m/s. Pri maksimalnih hitrostih se
upoštevajo hitrosti iz dimenzioniranja klasičnih tlačnih vodov.
|
Zmogljivost črpališč se določa na podlagi maksimalnega dotoka v
akumulacijski bazen. Tlačni vod se polaga pod cono zmrzovanja. Delovanje
črpališče z rezervnimi kompresorji mora biti krmiljeno tako, da se
rezervni kompresorji izmenjujejo z aktivnimi. |
27. člen |
(opis
črpališča) |
Črpališče
se izvede klasične vodnjaške oblike (okroglo), premera najmanj 200 cm.
Gradnja nadzemnega objekta je potrebna pri črpališčih z grabljami, sicer
pa se pokrije le s pokrovom z zaklepanjem. Objekt črpališča mora biti
opremljen s sistemom prisilnega prezračevanja. Električna omarica z
inštrumenti in opremo za kontrolo delovanja in napajanja objekta mora
biti postavljena v neposredni bližini črpalnega bazena, na betonski
podstavek, izveden po predpisih oziroma zahtevah dobavitelja električne
energije. Akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje odpadne
vode tudi pri najmanjšem in največjem dotoku, čas akumuliranja med
vklopoma črpalke je največ 2 uri. Pri izračunu najmanjše črpalne
prostornine akumulacijskega bazena se mora upoštevati največje dovoljeno
število vklopov črpalk na uro glede na karakteristike črpalk. Premer
tlačnega voda mora biti najmanj DN 80 mm. Najmanjše potrebne hitrosti v
tlačnih kanalih pri predvideni zmogljivosti črpalke znašajo za
vertikalne vode v = 1 m/s, in za horizontalne vode: v = 0,7 m/s.
Največja hitrost v tlačnem vodu pri delovanju obeh črpalk hkrati znaša:
vmax = 2 m/s. Avtomatske grablje je treba nameščati pri črpališčih z
dotokom, večjim od 30 l/s, medtem ko se stiskalnice odpadkov namešča le
izjemoma, pri večjih črpališčih. Zmogljivost črpalk se določi na podlagi
največjega dotoka v akumulacijski bazen. Črpališče z rezervnimi
črpalkami mora biti krmiljeno tako, da se rezervne črpalke izmenjujejo z
aktivnimi (alternirajoče). Oprema za krmiljenje, nadzor in prenos
podatkov mora vključevati števec obratovalnih ur (ali števec števila
vklopov) za vsako črpalko. V primeru, da se podatki ne prenašajo preko
GSM je potrebno ob objektu postaviti antene za prenos podatkov o
meritvah, stanjih in alarmih v nadzorni center. Krmiljenje
prezračevalnega sistema se izvede preko krmilnika tehnologije, signal
delovanja pa se prenaša preko sistema daljinskega prenosa podatkov v
nadzorni center vzdrževalne službe. Če je dolžina tlačnega voda večja od
20 m, je treba na dostopnem mestu na polovici trase predvideti jašek s
čistilnim kosom za nujne primere čiščenja. Globina vkopa tlačne cevi
znaša najmanj 0,8 m. Zaradi ustavljanja in zaganjanja črpalk morajo biti
s hidravličnim izračunom ugotovljena tlačna nihanja za vsak vod, daljši
od 20 m, in predviden način varovanja tlačnega voda pred vodnim udarom.
|
Pri
pnevmatskih črpališčih se oblika prilagodi stanju tehnike. |
28. člen |
(tlačni
vod) |
Izvedbo
tlačnega voda in izbiro materiala narekujejo terenske razmere in
dejanske možnosti izvedbe. V primeru izvedbe tlačnega voda daljšega od
200 m je treba na dostopnem mestu na polovici trase predvideti jašek s
čistilnim kosom ali K- kosom za nujne primere čiščenja v obe smeri
tlačnega voda. |
V tlačni
vod pri pnevmatskem sistem se vgrajujejo čistilni kosi glede na
konfiguracijo terena oziroma stanje tehnike. |
Globina
vkopa tlačne cevi naj bo minimalno 0,8 m oziroma pod cono zmrzovanja.
|
Zaradi
ustavljanja in zaganjanja črpalk morajo biti s hidravličnim izračunom
ugotovljena tlačna nihanja za vsak vod, daljši od 50 m, in predviden
način varovanja tlačnega voda pred vodnim udarom. |
Objekti za
izpiranje kanalske mreže (prekucniki) |
29. člen |
(namen) |
Pri
ločenih sistemih, pa tudi pri nekaterih mešanih sistemih, se na začetnih
odsekih gradijo jaški za izpiranje kanalske mreže. |
Če se
kanalska mreža sama po sebi ne izpira dovolj (hitrosti pri srednjem
dnevnem pretoku so manjše od 0,4 m/s), je na neprehodnih kanalih treba
izvesti dodatne ukrepe za samoizpiranje – jašek s prekucnikom. Delovanje
prekucnika mora omogočiti, da v kanalu pride večkrat na dan do
kratkotrajnih čistilnih pretokov s hitrostjo, višjo kot 0,7 m/s. |
30. člen |
(tehnične
zahteve) |
Objekt, v
katerega je postavljen prekucnik, je praviloma zgrajen iz armiranega
betona oziroma iz drugega ustreznega materiala. Prenesti mora vse
predvidene obtežbe (zemeljski pritisk, prometna obtežba, hidrostatični
pritisk in drugo) in mora biti vodotesen. Imeti mora vstopno odprtino
pokrito s primernim pokrovom. Tla v objektu morajo biti nagnjena proti
vtoku v kanal, ki se izpira. |
V objekt
se namesti posoda – prekucnik. Velikost in geometrijske karakteristike
prekucnika, ki mora akumulirati ustrezno količino vode, pogojujejo
dimenzije objekta. |
Prekucnik
je posoda, ki se permanentno polni in prazni. Predvidoma se polni z vodo
iz vodovoda, kjer to ni mogoče, pa z odpadno vodo. Princip delovanja je
zasnovan na spremembi težišča polne posode glede na težišče prazne. Pri
polni posodi se skupno težišče posode in akumulirane vode postavi v
točko, v kateri je omogočena prevrnitev posode. Močan vodni tok izplakne
usedline v kanalu. Tečaji prekucnika morajo biti iz primernega
materiala, ki v odpadni vodi ne oksidira. |
Peskolovi,
lovilci olj in lovilci maščob |
31. člen |
(peskolovi) |
Na
priključku za odvod padavinskih voda z utrjenih površin v javno
kanalizacijo mora biti zgrajen peskolov ki mora biti dimenzioniran tako,
da je največja hitrost pretoka skozi peskolov 0,2 m/s. |
Peskolovi
se vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba
preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem.
Vgrajeni morajo biti tudi na vtoku v objekte (črpališča,
razbremenilniki, deževni bazeni, čistilne naprave) na mešanem ali
padavinskem sistemu kanalizacije kot samostojne enote ali v kombinaciji
z izločevalniki lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se tako, da
izločajo hitro usedljive snovi pri največjem dovoljenem pretoku. Biti
morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način
odstranjevanja usedlin. Peskolovi, ki se vgrajujejo kot predfabricirani
izdelki, morajo imeti ustrezen certifikat. |
Lovilci
lahkih tekočin se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje
povsod tam, kjer je potrebno iz odpadne vode izločiti lahke tekočine s
specifično težo, manjšo od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno
spuščati v kanalizacijo in v padavinsko kanalizacijsko omrežje pred
izpustom v vodonosnik, če se odvaja padavinska voda s površin, kjer
obstaja možnost razlitja lahkih tekočin. Izdelani in dimenzionirani
morajo biti v skladu s standardom SIST EN 858. Biti morajo dostopni za
vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih
lahkih tekočin. Če so vgrajeni v interno kanalizacijo in jih vzdržuje
ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora biti
omogočen nadzor, ki ga izvaja izvajalec javne službe. Lovilci lahkih
tekočin, ki se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti
ustrezen certifikat. |
32. člen |
(lovilci
olj) |
Gradnja
lovilcev olj je obvezna: |
– na
varstvenih pasovih vodnih virov in na območjih, ki ležijo na vplivnih
območjih vodarn, v primeru, ko se padavinska voda odvaja v
ponikovalnico, |
– v
garažah in na pralnih ploščadih, |
– na
parkiriščih za tovorna vozila in avtobuse, |
– na
parkiriščih za poslovne in javne stavbe, |
– na
dvoriščih, kjer so predvidena več kot tri parkirna mesta, |
– na
dvoriščih dvo- ali več stanovanjskih stavbah. |
Lovilci
olj se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam,
kjer je potrebno iz odpadne vode izločiti olje, ki jih po predpisih ni
dovoljeno izpustiti v kanalizacijo. Izdelani in dimenzionirani morajo
biti po veljavnih standardih. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in
morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih olj. Vzdrževanje
ter skrb za odstranjevanje izločenih olj ima uporabnik, mora biti
omogočen nadzor, ki ga izvaja izvajalec javne službe. Lovilci olj, ki se
vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti spričevalo o
ustreznosti. Vgradnja lovilcev olj je obvezna v gostinskih lokalih.
|
Izvedba
merilnega mesta, parametri onesnaženosti ter obseg in metode izvajanja
meritev morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo. |
33. člen |
(lovilci
maščob) |
Se
vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je
treba iz odpadne vode izločiti maščobe, ki jih po predpisih ni dovoljeno
izpustiti v kanalizacijo. Izdelani in dimenzionirani morajo biti po
veljavnih standardih. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo
imeti predviden način odstranjevanja izločenih maščob. Če so vgrajeni v
kanalski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje
izločenih maščob uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja
upravljavec javne kanalizacije. Lovilci maščob morajo imeti izjavo o
skladnosti s standardi in opravljen tipski preskus o ustreznosti.
Vgradnja lovilcev maščob v objektih za pripravo hrane je obvezna (šole,
vrtci, domovi za ostarele, gostinski objekti). |
Cestni
požiralniki |
34. člen |
(namen) |
Cestni
požiralniki so del opreme cestišča in se uporabljajo za odvod vode s
cestišča. |
35. člen |
(vrste) |
Glede na
funkcijo poznamo: |
–
požiralnik notranjega premera minimalno DN 400 mm z mrežo, |
–
požiralnik notranjega premera minimalno DN 400 mm pod pločnikom.
Izstopni priključek na požiralnik se izvede na gradbišču z vodotesnim
tesnilom. |
Greznice |
36. člen |
Greznice
so objekti za čiščenje komunalne odpadne vode. Uporabljajo se pri vseh
objektih in stavbah, kjer nastajajo takšne vode, in kjer ni na voljo
javnega kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo. Greznica je
gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem
se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več
prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa
se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v
zemljo. Nepretočna greznica je nepretočna greznica iz predpisa, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo, in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno
odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje
oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo. Usedalnik je gradbeni
proizvod, namenjen izločanju usedljivih snovi zaradi predčiščenja
komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi. |
Greznica
mora biti postavljena na takšnem mestu, da lahko izvajalec javne službe
s posebnim vozilom za praznjenje grezničnih muljev do nje dostopa in
prazni vsebino usedalnika. Od stojnega mesta vozila ne sme biti
oddaljena več kot 20 metrov. Z greznico upravlja uporabnik, greznične
mulje pa redno, in najmanj enkrat na tri leta, na čiščenje na ČN odvaža
izvajalec javne službe. Stroške odvzema, prevoza in čiščenja se plačuje
v skladu z veljavnim cenikom, ki ga potrdi pristojni občinski organ v
skladu z veljavno zakonodajo. |
Čistilne
naprave |
37. člen |
(komunalne
čistilne naprave) |
Čistilna
naprava (v nadaljnjem besedilu: ČN) za prečiščevanje odpadne vode mora
zadostiti naslednjim zahtevam: |
–
upoštevani morajo biti veljavni predpisi in standardi za to področje,
|
– ne sme
biti preobremenjena, |
– ne sme
predstavljati nevarnost za zdravje in življenje ljudi, |
– naprava
ne sme povzročati prekomernenega smradu, hrupa in emisij, |
–
nevarnosti za osebje na objektih in napravah morajo biti zmanjšane na
najmanjšo možno mero, |
–
projektirana uporabna doba objektov in naprav je 30 let za gradbene
objekte in 10 let za elektrostrojno opremo, |
– dosežena
mora biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih objektov,
|
–
načrtovani morajo biti pogoji za učinkovito vzdrževanje, |
– možno
mora biti povečanje oziroma spreminjanje procesov na objektih in
napravah, |
– dosežena
mora biti s projektom predvidena zanesljivost procesa, možnost slabega
delovanja mora biti zmanjšana na minimum, |
– poraba
energije mora biti zmanjšana na najmanjšo možno mero. |
V projektu
mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanje zgoščin, trdnih
odpadkov in odvečnega blata. |
Pri
zasnovi ČN se mora upoštevati naslednje podatke: |
– podatki
o sestavi odpadne vode, iz katerih je razvidna tudi prisotnost
agresivnih in korozivnih snovi, |
– podatke
o klimatskih razmerah in značilnostih lokacije, kot so temperatura,
vlažnost, vetrovi ipd., |
– zahteve,
ki se nanašajo na hrup, smrad, prah, pene, vibracije, elektromagnetna
sevanja ipd., |
– posebne
zahteve, ki se nanašajo na zasnovo ČN in so praviloma določene v
razpisni dokumentaciji oziroma v projektni nalogi za objekte in naprave
na ČN, |
– posebne
zahteve, ki se nanašajo na vzdrževanje. |
38. člen |
(male
komunalne čistilne naprave) |
Mala
komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode
z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov, v
kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z
biološko razgradnjo na naslednji način: |
– s
prezračevanjem v naravnih ali prezračevanih lagunah v skladu s
standardom SIST EN 12255-5, |
– v
bioloških reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s standardom
SIST EN 12255-6, |
– v
bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN
12255-7, |
– z
naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi
z vertikalnim tokom. |
Za malo
komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja do 50 populacijskih
ekvivalentov (v nadaljnjem besedilu: mala komunalna čistilna naprava z
zmogljivostjo čiščenja do 50 PE) se šteje tudi naprava za čiščenje
komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s standardi od SIST EN
12566-1 do SIST EN 12566-5, in iz katere se v skladu s temi standardi
odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo preko
filtrirne naprave za prej očiščeno komunalno odpadno vodo ali posredno v
podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla. |
Prve
meritve, obratovalni monitoring, oceno obratovaja in evidence izvaja
izvajalec javne službe, kot je to določeno v Uredbi o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Stroške
prvih meritev, obratovalni monitoring in oceno obratovanja se plačuje v
skladu z veljavnim cenikom, ki ga potrdi pristojni občinski organ v
skladu z veljavno zakonodajo. |
Odpadki iz
naprav za čiščenje odpadne vode se morajo odstranjevati v skladu z
veljavnimi predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. |
39. člen |
(zahteve
za projektiranje) |
Pri
projektiranju ČN je treba upoštevati več osnovnih zahtev: |
– vse ČN
se načrtujejo in gradijo tako, da omogočajo predpisane učinke glede
odstranjevanja ogljikovih, dušikovih in fosforjevih spojin, varno in
ekonomično odstranjevanje odvečnega blata in drugih odpadkov v skladu s
predpisi, |
– za ČN s
kapaciteto nad 5000 PE je treba pravilnost dimenzioniranja dokazati z
računalniško simulacijo, |
– vse
naprave, ki se lahko pokvarijo, morajo biti instalirane tako, da je
dosežena zadostna varnost obratovanja in čiščenja, tudi če ne delujejo
vedno z največjim izkoristkom oziroma če je del vgrajenih naprav
pokvarjen, |
– kjer je
možno in smiselno, je treba predvideti obtoke v primeru rekonstrukcije
in vzdrževanja, |
– v
primerih, ko je oskrba z energijo lahko pogosto motena, je treba
predvideti ustrezno rezervno napajanje elementov in naprav, |
– proces
na ČN mora biti zasnovan tako, da se po končani motnji vzpostavi
normalno operativno stanje v najkrajšem možnem času, |
– ČN mora
biti zasnovana tako, da je možno vzorčenje odpadne vode na dotoku in na
iztoku iz naprave oziroma iz kateregakoli elementa ČN na mestih, ki so
pomembna za kontrolo procesa in emisij, |
– vse
informacije o kvaliteti in kvantiteti snovi in elementov na ČN, ki so
pomembne za efektivno delovanje ČN, morajo biti dostopne (pretoki,
nivoji, tlaki, temperature, koncentracija snovi, pH vrednost),
|
–
omogočeno mora biti varno in preprosto čiščenje, vzdrževanje in
popravila objektov in naprav na ČN. |
40. člen |
(konstrukcijske zahteve) |
Konstrukcijske zahteve za objekte so: |
–
konstrukcija objektov na ČN mora delovati skupaj z vgrajenimi napravami
kot funkcionalna celota, |
–
natančnost pri dimenzioniranju mora biti takšna, da omogoči pravilno
inštalacijo in operativnost vgrajenih naprav, |
– dosežena
mora biti zanesljivost za prenašanje obremenitev (npr. tlak, statične in
dinamične obtežbe) v času delovanja in servisiranja naprave,
|
– dosežena
mora biti odpornost proti kemičnim in biološkim obremenitvam snovi iz
vode, blata, atmosfere, plinov ter proti temperaturi oziroma
temperaturnim spremembam, |
– dosežena
mora biti varnost proti vzgonu, ko so objekti prazni, |
– dosežena
mora biti vodotesnost. |
Posebne
pozornosti morajo biti deležni elementi: |
– prehodi
med objekti in napravami, |
– zveze
med strojnimi in elektroelementi in napravami, |
– dostopi
k objektom in napravam, |
–
ventilacija in temperatura v objektih, |
– oskrba z
vodo, |
– možnost
za hitro praznjenje objektov, |
– naprave
za dvigovanje, |
–
skladišča za delovna sredstva in za nevarne snovi, |
– betonski
in zemeljski bazeni, |
–
korozijska odpornost betonskih objektov. |
41. člen |
(zahteve
za strojne in elektro naprave, opremo in inštalacije) |
Pri
zasnovi, delovanju, vzdrževanju in pri rekonstrukciji je posebno
pozornost treba posvetiti naslednjim elementom: |
– podatki,
ki so pomembni za statično in strojno dimenzioniranje elementov in
naprav, kot so npr. obtežba, nosilnost, torzija, uporabnost, staranje
itd., |
– poti,
stopnice in podesti, |
– grablje
s kompaktorjem, |
– pokrovi,
montažne odprtine, odprtine za čiščenje, |
–
premikajoči deli (kolesa ipd.), |
– črpalke
in kanali, |
–
vpihovala in kompresorji, |
– merilna
in kontrolna oprema, |
–
elektrooprema, |
– zaščita
materialov proti koroziji, |
–
kakovosti varjenja. |
Pri
zasnovi, gradnji in delovanju čistilne naprave je treba določiti in
zasledovati: |
– vplive
na okolje, |
– varnost
objektov in naprav oziroma posameznih elementov, |
–
delovanje in vzdrževanje, |
– rezervne
dele in posebna orodja. |
42. člen |
(nadzorni
sistem) |
Nadzorni
sistem naj omogoča operaterju nadzor in upravljanje dislociranih enot
preko nadzornega računalnika nameščenega v centru vodenja. |
Nadzorni
računalnik v centru vodenja mora omogočati povezavo v kabelsko in
brezžično omrežje za komunikacijo z dislociranimi objekti in napravami,
ter povezavo s centrom vodenja na sedežu podjetja. |
Objekti,
ki se na novo povezujejo v nadzorni sistem, morajo omogočati
kompatibilnost z že obstoječo tehnologijo. |
Nadzor in
vodenje dislociranih enot se opravlja na samostojnem nadzornem sistemu.
|
Način
komunikacije ter kontrola delovanja naprav in objektov se določi
smiselno glede na vrsto, velikost in opremljenost posameznega objekta
ali naprave. |
Glede na
način komunikacije, ki je lahko avtomatsko alarmiranje (sms
komunikacija) oziroma neprekinjena komunikacija (UKV-komunikacija), se
mora omogočiti prenos naslednjih podatkov in signalov: |
Avtomatsko
alarmiranje (SMS komunaikacija): |
– nadzor
vstopa v objekte (zaprto/odprto), |
– dnevno
sporočanje stanja (obratovalne ure, trenutni nivo, status črpalk in
ostalih pogonov), |
–
sporočanje stanja na zahtevo, |
– signali
napak na elektro in strojni opremi (vdor vode v črpalke, pretokovne,
prenapetostne in termične zaščite, signali delovanja momentnih zaščit),
|
– signali
delovanja nivojskih zaščitnih stikal, |
– kontrola
napajanja. |
Neprekinjena komunikacija (UKV): |
– nadzor
vstopa v objekte (zaprto/odprto), |
–
sporočanje stanja (obratovalne ure, trenutni nivo, status črpalk in
ostalih pogonov), |
– signali
napak na elektro in strojni opremi (vdor vode v črpalke, pretokovne,
prenapetostne in termične zaščite, signali delovanja momentnih zaščit),
|
– signali
delovanja nivojskih zaščitnih stikal, |
– kontrola
napajanja, |
–
položajna signalizacija močnostnih in krmilnih elementov ter položaj
loput in zapornic, |
– meritev
trenutnega nivoja, pretoka in kumulativne vrednosti pretoka,
|
– kontrola
napajanja, |
– meritev
tehnoloških parametrov (temperatura, pH, kisik), |
– nadzor
vstopa v objekte (zaprto/odprto), |
– signali
napak na elektro in strojni opremi (vdor vode v črpalke, pretokovne,
prenapetostne in termične zaščite, signali delovanja momentnih zaščit),
|
–
nastavitve parametrov delovanja, |
–
daljinsko upravljanje. |
Elektronapajanje, upravljanje in kontrola delovanja naprav so izvedeni v
prosto stoječem ali stenskem elektrorazdelilcu z ustrezno antikorozijsko
zaščito in najmanj IP 54 mehansko zaščito, lociranem v nadzemnem delu
ali na betonskem podstavku ob objektu oziroma v objektu. |
Rezervno
napajanje ob izpadih električne energije mora biti zagotovljeno iz
stacionarnega ali mobilnega agregata. |
Elektrorazdelilci objektov, pri katerih se ob izpadih električne
energije zagotavlja napajanje iz mobilnega agregata, morajo biti
opremljeni z opremo in napravami, ki omogočajo varno in enostavno
priključitev mobilnega agregata. |
Odvod vode
iz čistilnih naprav |
43. člen |
Zmogljivost sistemov za odvod vode je potrebno preizkušati in presojati
med gradnjo, pri rekonstrukciji in obnovi, po zaključku posamezne
gradbene faze, pa tudi med celotnim obdobjem uporabe. |
Preskusi
in presoje obsegajo: |
– preizkus
tesnosti z vodo po standardu SIST EN 1610, |
– preizkus
tesnosti z zrakom po standardu SIST EN 1610, |
– preizkus
infiltracije, |
– preizkus
s pregledom pohodnih kanalov, |
– pregled
s TV kamero, |
–
določitev sušnega odtoka, |
– nadzor
dotokov v sistem, |
– nadzor
nad kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih mestih v
odvodnik, |
– nadzor
nad strupenostjo in eksplozivnostjo plinov (mešanic plinov z zrakom) v
sistemu, |
– nadzor
nad dotokom na ČN. |
Izbira
vrste preizkusov in presoj je odvisna od tega, ali gre za nov ali že
obstoječ sistem za odvod vode. |
Po
opravljenem preizkusu tesnosti se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta
nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik o uspešno opravljenem
preizkusu tesnosti je sestavni del investicijsko-tehnične dokumentacije. |
44. člen |
Preizkus
se mora izvajati po določilih poglavja 10 (Preizkušanje kanalov)
standarda SIST EN 1610 ali po DIN 4033. |
Pri
tlačnem preizkusu po SIST EN 1610 z zrakom se uporablja preizkusni
postopek LC. |
Križanje
in prečkanje kanalov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in
objekti |
45. člen |
(splošno) |
Pri
križanju kanalizacije z drugimi podzemnimi inštalacijami kanalizacija
načeloma poteka horizontalno in brez vertikalnih lomov. Križanja morajo
načeloma potekati pravokotno, izjemoma je kot prečkanja osi kanalizacije
in druge podzemne inštalacije lahko maksimalno 45°. |
Ker se
mora pri gradnji kanalizacije zagotavljati padec, ima njena lega glede
na druge komunalne instalacije prednost, zato se morajo drugi vodi
prilagajati kanalizaciji. |
Praviloma
naj kanalizacija poteka pod drugimi komunalnimi vodi, obvezno pa to
velja za vodovodno napeljavo. |
46. člen |
(vertikalni svetli odmiki) |
Vertikalni
odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi podzemnimi
instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten kanalizacije in
drugih kanalov) ne morejo biti manjši od odmikov pogojevanih v
naslednjih točkah. |
V primerih
križanja, ko je: |
a) vodovod
pod kanalizacijo, morajo biti izpolnjene še naslednje zahteve:
|
– vodovod
mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije,
najmanj 2 m na vsako stran, |
– v
izjemnih primerih je vodovod lahko zaščiten, po dogovoru z upravljavcem,
tudi drugače (PVC folija, glinen naboj), |
–
vertikalni odmik je najmanj 0,3 m; |
b)
kanalizacija pod toplovodom, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
|
–
kanalizacija mora biti vgrajena v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi toplovoda,
najmanj 1 m na vsako stran, |
–
vertikalni odmik (od temena zaščitne cevi do spodnjega dela telesa
toplovodne napeljave) je najmanj 0,3 m; |
c)
kanalizacija pod plinovodom, PTT kabli ali elektrokabli, morajo biti
izpolnjene naslednje zahteve: |
–
plinovod, PTT kabli in elektrokabli morajo biti vgrajeni v zaščitni
cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni, od zunanje stene cevi
kanalizacije, najmanj 2 m na vsako stran, |
–
vertikalni odmik je najmanj 0,5 m, s soglasjem upravljavca pa lahko 0,3
m; |
d) vodovod
nad kanalizacijo, na območju vodopropustnega zemljišča, morajo biti
izpolnjene še naslednje zahteve: |
– vodovod
mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije,
najmanj 1,5 m na vsako stran, |
–
vertikalni odmik je najmanj 0,3 m; |
e) vodovod
nad kanalizacijo, na območju vodonepropustnega zemljišča, |
–
vertikalni odmik je najmanj 0,3 m; |
f)
kanalizacija nad toplovodom, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
|
– toplovod
mora biti toplotno izoliran, debelina izolacije mora zadostiti zahtevam,
navedenim v drugih poglavjih tega pravilnika, |
–
vertikalni odmik je najmanj 0,4 m; |
g)
kanalizacija nad plinovodom, PTT kabli ali elektrokabli, mora biti
izpolnjena še naslednja zahteva: |
–
vertikalni odmik je najmanj 0,5 m, s soglasjem upravljavca pa lahko 0,3
m. |
47. člen |
(horizontalni svetli odmiki) |
Minimalni
odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne sme
biti manjši od 1,50 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega
trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v osi kanala in oklepa
z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta, kot 35°. |
RS_-2013-067-02634-OB~P001-0000.gif |
+-----------------------+----------------------+ |
|Minimalni
odmik | Odmik | |
+-----------------------+----------------------+ |
|od
dreves | 2,0 m | |
+-----------------------+----------------------+ |
|od
okrasnega grmičevja | 1,0 m | |
+-----------------------+----------------------+ |
Odmiki
napeljav (svetli), ki potekajo vzporedno z kanalizacijo: |
+------------------------------+------------------+----------+ |
|Komunalni
vod |Globina kom. voda | Odmik | |
| | glede na kanal | | |
+------------------------------+------------------+----------+ |
|Vodovod
(sanitarni in mešani | Večja ali enaka | 3,0 m | |
|kanal) | | | |
+------------------------------+------------------+----------+ |
|Vodovod
(padavinska | Večja ali enaka | 1,5 m | |
|kanalizacija) | | | |
+------------------------------+------------------+----------+ |
|Plinovodi,
elektrokabli, | Večja ali enaka | 1,0 m | |
|kabli javne
razsvetljave ali | | | |
|telekomunikacijskimi | | | |
|napeljavami | | | |
+------------------------------+------------------+----------+ |
|Toplovod | Večja ali enaka | 0,8 m | |
+------------------------------+------------------+----------+ |
|Vodovod
(sanitarni in mešani | Manjša | 1,5 m | |
|kanal) | | | |
+------------------------------+------------------+----------+ |
|Vodovod
(padavinska | Manjša | 1,0 m | |
|kanalizacija) | | | |
+------------------------------+------------------+----------+ |
|Plinovodi,
elektrokabli, | Manjša | 1,0 m | |
|kabli javne
razsvetljave ali | | | |
|PTT
napeljave | | | |
+------------------------------+------------------+----------+ |
|Toplovod | Manjša | 0,5 m | |
+------------------------------+------------------+----------+ |
Horizontalni odmiki so, v posebnih primerih in v soglasju z upravljavci
posameznih komunalnih vodov, lahko tudi drugačni, vendar ne manjši, kot
jih določa standard PSIS prEN 805 v točki 9.3.1, in sicer: |
–
horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo
manjši od 0,40 m, |
–
horizontalni odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne
bodo manjši od 0,40 m, |
– v
izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne
smejo biti manjši od 0,20 m. |
Posebno je
treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost prisotnih naprav in
podzemnih napeljav. |
48. člen |
(nadzemno
prečkanje) |
Nadzemno
prečkanje se lahko izvede: |
– s
pomočjo samostojne mostne konstrukcije, ki poleg urbanističnih pogojev
in statike upošteva tudi pogoje, določene v drugih točkah tega
pravilnika, |
– s
pomočjo cestne mostne konstrukcije ob upoštevanju pogojev, določenih v
drugih točkah tega pravilnika. |
Kanal je
lahko vidno obešen na mostno konstrukcijo, lahko pa je vgrajen v kineti.
V primeru, ko je kanal vgrajen v kineti, mora imeti montažne pokrove po
celi dolžini. |
V obeh
primerih je treba upoštevati dilatacije mostne konstrukcije in kanala
ter temu primerno izbrati način pritrditve kanala, kompenzacijo
dilatacij ter toplotno izolacijo cevovodov z zaščito pred UV žarki. |
49. člen |
(podzemno
prečkanje vodotoka) |
Pri
podzemnem prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke
v dnu vodotoka. Način izkopa, polaganje kanala in zasip so odvisni od
vrste vodotoka (širina, globina, pretok itd.) ter od oblike in vrste
terena brežin (strm, položen, raščen, plazovit teren itd.). |
Vsako
podzemno prečkanje vodotoka je treba načrtovati posebej. Pri tem je
treba upoštevati navodila soglasodajalcev, proizvajalcev cevi in
izkušnje podjetij, ki ta dela opravljajo. |
50. člen |
(podzemno
prečkanje železnice) |
Pri
podzemnem prečkanju železnice je potrebno poleg pogojev, določenih v
prejšnjih točkah izpolniti še naslednje zahteve: |
–
prečkanje železnice mora biti izvedeno v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti izven gradbenega telesa železniškega tira,
|
– na obeh
koncih zaščitne cevi morata biti izdelan revizijski jašek. |
51. člen |
(podzemno
prečkanje cest) |
Podzemno
prečkanje cest se praviloma izvaja brez uporabe zaščitnih cevi, če je
kanal vgrajen v globini, ki jo predpisuje proizvajalec cevi. Podzemno
prečkanje avtocest se izvaja enako kot podzemno prečkanje železnic. |
4.
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA KANALIZACIJE, KI JE V LASTI UPORABNIKOV |
52. člen |
(splošno) |
Kanalski
priključek (spojni kanal s pripadajočimi objekti) je del objekta, ki je
v lasti uporabnika in je namenjen odvajanju odpadne vode do javnega
kanalizacijskega omrežja. Uporabnik se praviloma priključi na javno
kanalizacijo z enim spojnim kanalom, ki je priključen v priključni
jašek. |
Za izvedbo
in projektiranje kanalskih priključkov smiselno veljajo vsa druga
določila tega pravilnika, ki v tem poglavju niso posebej navedena.
|
Za vsak
kanalski priključek se izdela projektna dokumentacija, ki upošteva
potrebe uporabnika in obvezno temelji na tehničnih karakteristikah javne
kanalizacije. |
Kanalski
priključki so po namenu: |
– stalni,
ki so namenjeni stalnemu odvodnjavanju vode, |
– začasni,
ki so namenjeni začasnim potrebam uporabnikov (gradbiščni priključki,
priključki za različne prireditve), |
–
provizorični, ki so namenjeni za odvajanje vode stalnim uporabnikom v
času vzdrževalnih del na javnem kanalizacijskem omrežju, |
–
skupinski kanalski priključki, ki so namenjeni odvajanju vode iz več
objektov na ožjem območju (cesta, ulica), kjer ni zgrajen oziroma
predviden sistem javne kanalizacije. |
Tehnični
pogoji izvedb priključkov |
53. člen |
(splošni
pogoji) |
Kanalizacijski priključek je del stanovanjske stavbe ali drugega
objekta, ki je v lasti uporabnika in je namenjen odvajanju komunalne
odpadne in padavinske vode do javnega kanalizacijskega omrežja ali
naravnega odvodnika. Vsebuje priključni spoj na javni in interni cevovod
kanalizacije ter priključni cevovod. Priključek (spoj na javno
kanalizacijo) se izvede z vtočnim fazonskim kosom praviloma pod kotom
45° v smeri toka vode v javnem kanalu in 45° v vertikalni smeri, in
sicer praviloma nad niveleto gladine stalnega pretoka v javnem kanalu.
Vse spremembe smeri kanalskih priključkov v neposrednem območju
priključitve na javni kanal se lahko izvajajo le z uporabo lokov do
največ 45°. Priključni spoj priključne cevi na interno kanalizacijo se
izvede v revizijskem jašku, praviloma na parcelni meji med javnim in
zasebnim zemljiščem, oziroma na zunanji strani stene stavbe, če
revizijskega jaška na kanalizacijskem priključku ni ali ga ni možno
izvesti. Revizijski jaški na kanalizacijskih priključkih do globine dna
priključne cevi 1,5 m pod zemljiščem so lahko notranjega premera 625 mm,
do globine 3 m minimalno DN 800 mm ter pri globini večji od 3 m
minimalno DN 1000 mm. Najmanjši presek kanalizacijskega priključka je DN
160 mm. Priporočljiv najmanjši padec kanalizacijskega priključka je
1–2 %. |
V primeru,
da razmere ne omogočajo izvedbe priporočljivega minimalnega padca, se
lahko padci nivelet kanalizacijskih priključkov določajo po naslednji
metodologiji (kot npr. DIN 1986): |
+---------------------+--------------------+--------------------+ |
|
DN | Odpadne vode ali | Padavinske vode | |
| | mešani sistem | ali mešani sistem | |
+---------------------+--------------------+--------------------+ |
|
160 | 1:DN (1,5 %) | 1:DN | |
+---------------------+--------------------+--------------------+ |
| Prek
200 | 1:DN / 2 | 1:DN | |
+---------------------+--------------------+--------------------+ |
| Polnitev
h/d | 0,5 | 0,7 | |
+---------------------+--------------------+--------------------+ |
– Padci
nivelet kanalskih priključkov ne smejo biti večji od 5 %. Pri večjih
padcih se izvedejo višinske stope (kaskade). |
– Odvod
odpadnih voda se lahko izvede neposredno, če je kota dna kleti objekta
uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, najmanj
10 cm nad koto pokrova bližjih revizijskih jaškov na javnem kanalu.
|
– Če je
kota dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni
sanitarni elementi, nižja od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška
na javnem kanalu, povišane za 10 cm, se odpadne vode iz više lociranih
prostorov ali objektov prek interne kanalizacije vodijo ločeno do
zunanjega revizijskega jaška na kanalskem priključku. Iz kletnih
prostorov pa se ločeno odvaja odpadne vode preko ustrezno
dimenzioniranega internega črpališča do istega zunanjega revizijskega
jaška. |
– Odsek
tlačnega voda iz internega črpališča mora potekati višje od kote pokrova
najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu. Če to ni možno, mora
biti v tlačni vod vgrajena nepovratna zaklopka z vsaj dvema med seboj
neodvisnima zaporama, pri čemer mora zapirati ena zapora samodejno pri
zajezitvah (povratna loputa), drugo zaporo pa je možno odpreti oziroma
zapreti. |
54. člen |
(drugi
pogoji) |
a) Če je
vsebnost odpadnih voda uporabnika drugačna (slabša), kot je to določeno
za stanovanjske komunalne odplake, mora biti na interni kanalizaciji
vgrajeno predčiščenje oziroma ustrezna čistilna naprava in na kanalskem
priključku izveden kontrolni jašek v skladu z določili tega pravilnika.
|
b) Pri
ločenem sistemu odvajanja naj se objekt priključen na koncu kanala z
namenom spiranja kanala, priključi preko sifona tudi z meteornimi
vodami. |
c)
Kanalski priključek se lahko izvede le na podlagi projektne
dokumentacije in pisnega soglasja upravljavca javne kanalizacije ob
obvezni kontroli predstavnika upravljavca. |
Pred
zasipom kanalskega priključka mora uporabnik predložiti: |
–
geodetski načrt za objekte, kjer se v objektu vrši poslovna dejavnost in
za večstanovanjske objekte, |
–
izvedbeni načrt za vse individualne stanovanjske objekte, ki ga lahko
izdela upravljavec javne kanalizacije. |
55. člen |
(pregledi
projektov) |
Predvideni
posegi ali gradnje, ki bistveno vplivajo na obstoječe ali predvideno
obratovanje kanalizacijskega sistema, morajo biti projektno obdelani.
Vsi projekti morajo biti predloženi v pregled in odobritev. |
Pregled
projektne dokumentacije izvrši upravljavec kanalizacijskega sistema na
stroške investitorja pred izdajo ustreznega soglasja. |
Preskušanje |
56. člen |
(splošno) |
Sisteme za
odvod vode je treba preskušati in presojati med gradnjo, pri
rekonstrukciji in obnovi, po zaključku posamezne gradbene faze, pa tudi
med celotnim obdobjem uporabe. |
Preskusi
in presoje obsegajo: |
– preskus
tesnosti z vodo; po standardu SIST EN 1610 in O norm B 25-03;
|
– preskus
tesnosti z zrakom; po standardu SIST EN 1610, priporočamo metodo LC;
|
– preskus
infiltracije; |
– preskus
s pregledom pohodnih kanalov; |
– pregled
s TV kamero; |
–
določitev sušnega odtoka; |
– nadzor
dotokov v sistem; |
– nadzor
nad kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih mestih v
odvodnik; |
– nadzor
nad strupenostjo in eksplozivnostjo plinov (mešanic plinov z zrakom) v
sistemu; |
– nadzor
nad dotokom na čistilno napravo. |
Izbira
vrste preskusov in presoj je odvisna od tega, ali gre za nov ali že
obstoječ sistem za odvod vode. |
Preskus
tesnosti se opravi na vsakem novozgrajenem, rekonstruiranem ali
obnovljenem kanalu. Preskus tesnosti je treba opraviti po točno
določenem postopku. |
5. IZDAJA
SOGLASIJ |
57. člen |
Investitor
objekta, predvidenega za priključitev na javno kanalizacijo, si mora
pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje za priključitev od
upravljavca javen kanalizacije. |
Soglasje
je dokument, s katerim upravljavec javne kanalizacije določa pogoje za
priključitev na javno kanalizacijo in za izgradnjo notranje
kanalizacije. |
Brez
upoštevanja projektnih pogojev in izpolnitve pogojev iz soglasja ni
mogoča priključitev in uporaba javne kanalizacije. |
58. člen |
Investitor
predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred
priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo: |
a) za
soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev
gradbenega dovoljenja: |
–
pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu
s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
|
–
katastrski načrt (načrt parcele), |
–
situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500, |
– načrt
interne kanalizacije, |
–
dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča v kolikor je prekop
cestišča potreben, |
– pri
notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje
lastnikov parcel, če investitor ni lastnik parcel, po katerih bo potekal
kanalizacijski priključek, oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje
ali pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s
predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in
padavinske vode, če je to predpisano. |
b) za
soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih
objektov: |
– gradbeno
dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega
objekta, |
– projekt
kanalizacijskega priključka, |
– projekt
interne kanalizacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne
instalacije, |
– projekt
za izvedbo kanalizacijskega priključka, |
– podatke
o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini
organskih snovi ali nevarnih snovi v odpadni vodi, v primeru
industrijskih odpadnih vod, |
– program
predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
|
– projekt
za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode,
|
– pri
notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje
lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek
oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje, |
– pogodbo
o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. |
c) za
soglasje za začasni priključek: |
–
situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
–
hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za
odvajanje in čiščenje, |
– odločbo
upravnega organa o začasnem objektu, |
– opis
predvidene porabe vode, |
– izjavo
investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale
take snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
|
– izjavo
pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na
podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v
varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov. |
d) za
soglasje k vlogi za uporabno dovoljenje: |
–
situacijo izvedenega stanja kanalizacijskega priključka v merilu 1:1000
ali 1:500, potrjeno od izvajalca in nadzornega gradnje, |
– izjavo
investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale
take snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
|
– izjavo
pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na
podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v
varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov. |
Za
pridobitev soglasja za obstoječe objekte se uporablja točka a) tega
člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo
izdano. |
Izvajalec
javne službe lahko z namenom, da racionalizira postopke, po lastni
strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne
dokumentacije iz točk a), b) in c) tega člena. |
e) za
soglasja za ukinitev priključka: |
–
situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in kanalizacijskim
priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
– potrdilo
pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti
stavbe. |
f) za
soglasje k spremembam: |
– projekte
in opise, ki se nanašajo na spremembe. |
Strokovno
institucijo, pooblaščeno za izdajo izjav o vplivu predvidene gradnje na
podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v
varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov, določajo
veljavni predpisi o varovanju posameznih vodnih virov. |
59. člen |
Upravljavec javen kanalizacije mora v soglasju opredeliti: |
– možnosti
in tehnične pogoje priključitve objekta na javno kanalizacijo,
|
– koto
priključitve in druge tehnične pogoje priključitve, |
– zahteve
o ureditvi predčiščenja in izgradnji kontrolnega jaška, |
– pogoje
glede posegov na obstoječo javno kanalizacijo, |
– pogoje,
ki jih mora investitor izpolniti pred pridobitvijo soglasja h gradnji,
kadar je pridobitev takega soglasja potrebna, |
– pogoje,
katerim mora ustrezati odpadna voda za izpust v javno kanalizacijo,
|
– postopek
za neposredno priključitev na javno kanalizacijo. |
Izvajalec
javne službe je dolžan izdati ali odkloniti soglasje skladno s predpisi
o splošnem upravnem postopku. |
6.
PRIKLJUČEVANJE NA JAVNO KANALIZACIJO |
60. člen |
Na podlagi
prijave za priključitev in predložene dokumentacije upravljavec javen
kanalizacije odobri priključitev na javno kanalizacijo s tem, da izvede
priključitev ali dopusti izvedbo pod neposredno kontrolo izvajalca javne
službe. |
Smatra se,
da je kanalski priključek izveden, ko upravljavec javen kanalizacije
pregleda in potrdi ustreznost izvedbe. |
V primeru,
da kanalski priključek ni zgrajen v skladu z izdanim soglasjem in
določili tega pravilnika, se priključitev odloži oziroma se izvede
prekinitev odvajanja odpadnih ter padavinskih voda, dokler se
pomanjkljivosti ne odpravijo. |
61. člen |
Priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo se izvede v
priključni jašek javne kanalizacije. |
Uporabnik
javne kanalizacije je po odloku o odvajanju in čiščenju odpadne
komunalne ter padavinske vode dolžan na spojnem kanalu zgraditi
kontrolni jašek. |
7.
VZDRŽEVANJE GREZNIC |
62. člen |
Na
območjih, kjer še ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode z
javno kanalizacijo, je obvezna uporaba malih čistilnih naprav ali
greznic. Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti: |
a) prevzem
blata iz pretočnih greznic, |
b) prevzem
blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, |
c) prevzem
in čiščenje odpadne vode nepretočnih greznic, |
d)
evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odpadnih
voda. |
Praznjenje
greznic in prevzem blata iz KČN se za obstoječe pretočne greznice in
male KČN izvaja najmanj enkrat na tri leta, skladno s pogoji določenimi
v Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode na območju
Občine Ribnica in na podlagi plana praznjenja greznic, ki ga pripravi
izvajalec javne službe. Izvajalec javne službe uporabniku storitev o
praznjenju greznice oziroma o odvozu blata iz male KČN izda potrdilo.
|
Stroške
prevzema in predelave blata ter odplak se plačuje v skladu z veljavnim
cenikom, ki ga potrdi pristojni občinski organ v skladu z veljavno
zakonodajo. |
8.
NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V JAVNO KANALIZACIJO |
Meritve
količin in parametrov onesnaženja |
63. člen |
(namen) |
Količina
odpadne vode se določi na podlagi količin odvzete pitne vode iz javnega
ali zasebnega vodovoda ter količin odvzete pitne vode iz drugih virov
pitne ali tehnološke vode. Količina odpadne vode se lahko določi tudi na
podlagi neposredne meritve odvedene vode v javno kanalizacijo na enega
od predpisanih načinov iz tega pravilnika. Količina padavinske vode se
določi na podlagi meritve prispevnih tlakovanih površin in podatkov o
izdatnosti padavin, kot je predpisano v državnih predpisih. |
Namen
meritev je določitev količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda
iz virov onesnaževanja. Izvajajo se na stalnih merskih mestih, ki so
locirana na vseh iztokih tehnoloških odpadnih voda pred vtokom v
kanalizacijski sistem, na komunalnih čistilnih napravah, na vseh
pomembnejših iztokih komunalnih voda v odvodnik ter na točkah, ki so
pomembne za določitev parametrov na samem kanalskem omrežju. Glede na
količino tehnoloških odpadnih voda in zmogljivosti čiščenja komunalne
čistilne naprave so meritve lahko trajne ali občasne. |
Mejni
vrednosti parametrov odpadne vode iz male komunalne ČN naprave sta
določeni za parameter KPK (150 mg O(2)/l) in parameter BPK(5) (30 mg
O(2)/l). |
Prve
meritve in obratovalni monitoring kot storitev javne službe zagotavlja
izvajalec lokalne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne
in padavinske vode za vsako malo komunalno čistilno napravo na območju
občine, kjer izvaja javno službo, ne glede na to, ali malo komunalno
čistilno napravo upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe
ali jo upravlja druga oseba. |
Za malo
komunalno ČN z zmogljivostjo do 50 PE se lahko namesto meritev izdela
ocena obratovanja male komunalne ČN, iz katere mora biti razvidno, da je
obratovanje male komunalne ČN skladno z zakonodajo. Oceno obratovanja
naprave izdela izvajalec javne službe za vsako malo komunalno ČN na
območju občine, kjer izvaja javno službo, ne glede na to, ali malo
komunalno ČN upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe ali
jo upravlja druga oseba. |
Lastnik
oziroma upravljavec male komunalne ČN mora omogočiti izvajalcu javne
službe redno izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene
o obratovanju male komunalne ČN in mu na njegovo zahtevo predložiti vse
podatke za izdelavo poročila o izvajanju obratovalnega monitoringa.
|
Upravljavec male komunalne ČN, katere zmogljivost je enaka ali večja od
50 PE, mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo. |
64. člen |
V javno
kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadno vodo samo v primeru, da ta ne
vpliva škodljivo na naprave za odvajanje in čiščenje odpadne vode in na
njihovo delovanje. Poleg tega morajo ustrezati zahtevam, določenim v
Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode na območju Občine
Ribnica in zahtevam v tem pravilniku. |
Za dosego
mejnih koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s čisto, hladilno ali
drugo vodo. Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za
okolico. |
65. člen |
Odpadna
voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, sme vsebovati škodljive snovi v
mejnih koncentracijah, ki so navedene v 67. členu. |
Mejne
vrednosti parametrov industrijske odpadne vode, ki se odvajajo v javno
kanalizacijo, so določene s predpisi o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja oziroma s predpisom o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v javno
kanalizacijo. |
Za dosego
mejnih koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s čisto, hladilno ali
drugo vodo. Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za
okolico. |
Mejne
vrednosti parametrov industrijske odpadne vode za iztok v javno
kanalizacijo so: |
Mejne
vrednosti parametrov industrijske odpadne vode |
66. člen |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Naziv: |Enota: |Vrednost: | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Temperatura |°C |40 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|pH –
vrednost | |6,5–9,5 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Neraztopljive
snovi |mg/l |100 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Usedljive
snovi |mg/l |10 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Obarvanost pri
436nm |m (na -1) |70 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Aluminij |mg/l |30 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Arzen |mg/l |0,1 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Baker |mg/l |0,5 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Barij |mg/l |5 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Bor |mg/l |10 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Cink |mg/l |2 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Kadmij |mg/l |0,1 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Kobalt |mg/l |1,0 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Kositer |mg/l |2 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Celotni
krom |mg/l |0,5 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Krom
(VI) |mg/l |0,1 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Nikelj |mg/l |0,5 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Srebro |mg/l |0,1 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Svinec |mg/l |0,5 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Železo |mg/l |20 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Živo
srebro |mg/l |0,01 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Vsota
tenzidov |mg/l |25 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Klor – prosti
|mg/l |0,5 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Celotni
klor |mg/l |1,0 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Težkohlapne
lipofilne snovi |mg/l |75 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Skupni dušik
(kjeldahlovega, |mg/l |40 | |
|nitritnega,
nitratnega) | | | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Celotni
fosfor |mg/l |5 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Adsorbirani
organsko vezani |mg/l |0,5 | |
|halogeni
(AOX) | | | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Celotni
ogljikovodiki | |20 | |
|(mineralna
olja) | | | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Lahkohlapni
klorirani | |1,0 | |
|ogljikovodiki –
BTX | | | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Adsorbljivi
organski halogeni | |0,5 | |
|–
AOX | | | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Lahkohlapni
klorirani | |0,1 | |
|ogljikovodiki –
LKCH | | | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Fenoli | |10 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Celotni
cianid |mg/l |10 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Cianid –
prosti |mg/l |0,1 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Fluorid |mg/l |20 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Kobalt
|mg/l |1,0 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Sulfat |mg/l |250 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Sulfid |mg/l |1,0 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
|Sulfit |mg/l |10 | |
+-------------------------------+------------+------------+ |
parametre,
ki niso navedeni, se uporabijo vrednosti, določene v veljavni uredbi o
emisijo snovi in toplote iz virov onesnaževanja oziroma predpisi, ki
urejajo normative za posamezno dejavnost. |
67. člen |
Odpadna
voda iz infekcijskih oddelkov zdravstvenih ustanov mora biti pred
odvodom v javno kanalizacijo dezinficirana. |
Analize
vzorcev odpadne vode |
68. člen |
Lastnosti
odpadne vode se ugotavljajo z rednimi analizami vzorcev odpadne vode.
|
Uporabnik
mora v okviru obratovalnega monitoringa zagotavljati občasne ali trajne
meritve parametrov in količine odpadnih vod. Meritve se za industrijsko
in komunalno odpadno vodo izvajajo na način in v obsegu, določenima s
Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod
ter o pogojih za njegovo izvajanje. |
69. člen |
Odvzem in
analiziranje vzorcev lahko opravlja samo pravna ali fizična oseba, ki
ima pooblastilo pristojnega ministrstva. Pooblaščena pravna ali fizična
oseba mora vse rezultate analize odpadne vode, ki se izvajajo pri
uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo, s katero
upravlja izvajalec javne službe, dostaviti izvajalcu javne službe
istočasno kot uporabniku. |
70. člen |
Zaradi
nadzora lastnosti odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se
opravljajo kontrolne analize odpadne vode. |
Vzorec
odpadne vode za kontrolno analizo se praviloma vzame v prisotnosti
predstavnika uporabnika javne kanalizacije in predstavnika izvajalca
javne službe. O odvzemu vzorca se napravi zapisnik. |
Kadar se s
kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad
določenimi mejnimi koncentracijami, mora uporabnik javne kanalizacije
takoj pristopiti k sanaciji razmer in izvajalcu javne službe povrniti
morebitno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije ter stroške
kontrolne analize. |
71. člen |
Za
ugotavljanje lastnosti odpadne vode je odločilna analiza
reprezentativnega vzorca, za ugotavljanje mejnih koncentracij škodljivih
snovi pa meje, določene v 67. členu, oziroma normativi, določeni v
predpisih o emisijah snovi in toplote. |
72. člen |
V primeru
večjih okvar na napravah posameznega uporabnika javne kanalizacije, ki
bi lahko povzročile izpust odpadne vode, ki ne ustreza predpisom v javno
kanalizacijo, se opravijo izredne analize odpadne vode na stroške
uporabnika. V takih primerih se takoj obvesti inšpektorat za varstvo
okolja. |
73. člen |
Uporabnik
mora izpuščati odpadno vodo v javno kanalizacijo tako, da urna
maksimalna obremenitev po posameznem parametru na presega onesnaženja
povprečne dnevne vrednosti, kot tudi tako, da ne prihaja do hidravlične
preobremenitve javne kanalizacije. |
74. člen |
(tehnične
zahteve za postavitev merskega mesta) |
Izvedba
merskega mesta, parametri onesnaženosti ter obseg in metode izvajanja
meritev morajo biti v skladu z veljavnimi zakoni, uredbami in
pravilniki. |
Merilno
mesto mora biti dovolj veliko, dostopno in opremljeno tako, da je
meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za
izvajalca meritev. Merilno mesto mora biti prilagojeno vrsti dejavnosti
onesnaževalca. V primeru spremembe dejavnosti je treba ustrezno
prilagoditi tudi merilno mesto. |
Merilno
mesto mora biti varno osvetljeno, tako da je delo možno tudi ponoči. Ker
v kanalizacijskih napravah lahko nastajajo strupeni in zdravju škodljivi
plini, je potrebno omogočiti neovirano (naravno ali prisilno)
prezračevanje merilnega mesta in pri tem upoštevati ustrezne tehnične
predpise in standarde. |
Izvajalcu
meritev in upravljavcu mora biti omogočen dostop do merilnega mesta.
|
V merskem
koritu mora biti preprečen rinjeni in plavajoči transport snovi (pesek,
krpe ipd.). |
V primerni
bližini merilnega mesta mora biti posebno varno mesto, prirejeno za
postavitev avtomatskega vzorčevalnika za odpadno vodo, ki ga postavi
izvajalec javne službe, kadar izvaja kontrolne in raziskovalne meritve
na kanalizacijskem omrežju in za to potrebuje podatke z določenega
merilnega mesta. |
Gladine
vode in oblika profila morajo ustrezati tipu merskega mesta.
|
Merjenja
nivoja naj se izvaja na 3–4 vrednosti H(max) gorvodno od preliva.
|
Dotočno
korito kanala naj bo daljše od 2 m oziroma 10H(max). Pri izdelavi korita
je potrebna čim večja dimenzijska natančnost. |
Dimenzije
dotočnega in odtočnega kanala morajo biti izvedene tako, da je omogočen
laminarni tok vode (npr. neovirano prelivanje pri merskih prelivih).
|
Padec
korita naj omogoča minimalno hitrost pri srednjem dnevnem dotoku 0,4 m/s
(samoizpiranje). |
Širina
dotočnega korita naj znaša vsaj 3 širine preliva, merjeno pri maksimalni
višini. |
Zaradi
varnosti morajo biti vsi kovinski deli, ki so vgrajeni v merskem mestu
in služijo dostopu, in varovalne ograje iz nerjavečega jekla ali iz
drugega obstojnega materiala. |
Merilni
inštrumenti morajo biti montažni, da jih v primeru poškodbe lahko
zamenjamo in po uporabi očistimo. |
V javno
kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadno vodo samo v primeru, da ta ne
vpliva škodljivo na naprave za odvajanje in čiščenje odpadne vode in na
njihovo delovanje. Poleg tega morajo ustrezati zahtevam, določenim v
Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode na območju Občine
Ribnica in ter zahtevam v tem pravilniku. |
75. člen |
(osnovni
načini merjenja) |
Merjenje
količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda iz virov onesnaževanja
se izvaja na stalnih merilnih mestih, nameščenih na vseh iztokih
tehnoloških odpadnih voda pred vtokom v kanalizacijski sistem, na
komunalnih čistilnih napravah, na vseh pomembnejših iztokih komunalnih
voda v odvodnik ter na mestih, ki so pomembne za določitev parametrov na
samem kanalskem omrežju. Glede na količino tehnoloških odpadnih voda in
zmogljivosti čiščenja komunalne čistilne naprave so meritve lahko trajne
ali občasne. V kanalizacijskih sistemih in na čistilnih napravah se
lahko uporabljajo naslednji načini merjenja pretoka odpadne vode:
|
– odprt
sistem, kjer je pretok funkcija globine vode, nagiba ter omočenega
preseka v merilnem kanalu: Q = f (h, s, A). Odprt sistem merjenja
uporabljamo v odprtem kanalu, kjer voda odteka gravitacijsko;
|
– zaprt
sistem, kjer je pretok funkcija hitrosti vodnega toka in preseka cevi Q
= f (v, A). Cev, v kateri teče vodni tok, je popolnoma zaprta in
napolnjena z vodo. Zaprt sistem merjenja uporabljamo tam, kjer odpadno
vodo črpamo po ceveh. |
Merjenje s
sledili: |
Pretok
izračunamo iz znane množine dodanega sledila. Za meritev s sledili mora
uporabnik pripraviti poseben načrt izvajanja meritve. Merjenje pretoka s
sledili se izvaja le v posebnih primerih (kalibracija merilnih korit,
meritev dotoka na čistilne naprave). |
Merjenja
pretoka odpadne vode se morajo izvajati v skladu s standardi in
tehničnimi predpisi. |
76. člen |
Odpadna
voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, sme vsebovati škodljive snovi v
mejnih koncentracijah, ki so navedene v 67. členu. Za snovi, katere niso
navedene v 67. členu, veljajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. |
Za dosego
mejnih koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s čisto, hladilno ali
drugo vodo. |
Odpadna
voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico. |
77. člen |
Odpadna
voda iz infekcijskih oddelkov zdravstvenih ustanov mora biti pred
odvodom v javno kanalizacijo dezinficirana. |
78. člen |
(elektronske naprave, zajemanje in prenos podatkov) |
Meritev je
lahko: |
–
ultrazvočna, |
– z
vpihovanjem zraka in s posrednim merjenjem tlaka, |
– z
merjenjem globine vode z neposrednim merjenjem tlaka, |
– s
kombinacijo merjenja globine vode in hitrosti vodnega toka. |
Upravljavec javne kanalizacije lahko na stroške uporabnika javne
kanalizacije preveri ustreznost naprave. |
79. člen |
(prikazovanje, obdelava in prenos podatkov) |
Merilna
naprava mora biti izdelana tako, da je mogoče na enem ali na več
prikazovalnikih neposredno odčitati: |
– višino
vodne gladine v merilni točki, |
– vrednost
pretoka, v predpisanih enotah, |
–
kumulativni pretok. |
Možen mora
biti kontinuiran zapis s predpisanimi enotami v pisni ali digitalni
obliki. |
Zapisovanje količin mora biti tako pogosto, da je s primerno
natančnostjo mogoče izdelati dnevne in letne krivulje meritev. |
80. člen |
(merjenje
količin v cevovodu) |
Količina
odpadne vode se določi na podlagi količin odvzete pitne vode iz javnega
ali zasebnega vodovoda ter količin odvzete pitne vode iz drugih virov
pitne ali tehnološke vode. Količina odpadne vode se lahko določi tudi na
podlagi neposredne meritve odvedene vode v javno kanalizacijo na enega
od predpisanih načinov iz tega pravilnika. Pavšalnih količin odpadnih
vod ni dovoljeno določati. Količina padavinske vode se določi na podlagi
meritve prispevnih tlakovanih površin in podatkov o izdatnosti padavin,
kot je predpisano v državnih predpisih. |
Merjenje
količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda iz virov onesnaževanja
se izvaja na stalnih merilnih mestih, nameščenih na vseh iztokih
tehnoloških odpadnih voda pred vtokom v kanalizacijski sistem, na
komunalnih čistilnih napravah, na vseh pomembnejših iztokih komunalnih
voda v odvodnik ter na mestih, ki so pomembne za določitev parametrov na
samem kanalskem omrežju. Glede na količino tehnoloških odpadnih voda in
zmogljivosti čiščenja komunalne čistilne naprave so meritve lahko trajne
ali občasne. V kanalizacijskih sistemih in na čistilnih napravah se
lahko uporabljajo naslednji načini merjenja pretoka odpadne vode:
|
– merjenje
v odprtem sistemu, kjer je pretok funkcija globine vode, nagiba ter
omočenega preseka v merilnem kanalu: Q = f (h, s, A). Odprt sistem
merjenja se uporablja v odprtem kanalu, kjer voda odteka gravitacijsko;
|
– merjenje
v zaprtem sitemu, kjer je pretok funkcija hitrosti vodnega toka in
preseka cevi Q = f (v, A). Cev, v kateri teče vodni tok, je popolnoma
zaprta in napolnjena z vodo. Zaprt sistem merjenja se uporablja tam,
kjer odpadno vodo črpamo po ceveh; |
– merjenje
s sledili, kjer se pretok izračuna iz znane množine dodanega sledila. Za
meritev s sledili mora uporabnik pripraviti poseben načrt izvajanja
meritve. Merjenje pretoka s sledili se izvaja le v posebnih primerih
(kalibracija merilnih korit, meritev dotoka na čistilne naprave).
|
Merjenje
pretoka odpadne vode se mora izvajati v skladu s standardi in tehničnimi
predpisi. Merilno mesto mora biti dovolj veliko, dostopno in opremljeno
tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti
za izvajalca meritev. Merilno mesto mora biti prilagojeno vrsti
dejavnosti onesnaževalca. V primeru spremembe dejavnosti je treba
ustrezno prilagoditi tudi merilno mesto. Izvajalcu meritev mora biti
omogočen dostop do merilnega mesta. V merskem koritu mora biti preprečen
rinjeni in plavajoči transport snovi (pesek, krpe ipd.). V primerni
bližini merilnega mesta mora biti posebno varno mesto, prirejeno za
postavitev avtomatskega vzorčevalnika za odpadno vodo, ki ga postavi
izvajalec javne službe, kadar izvaja kontrolne in raziskovalne meritve
na kanalizacijskem omrežju in za to potrebuje podatke z določenega
merilnega mesta. |
Merilno
mesto mora biti varno osvetljeno, tako da je delo možno tudi ponoči. Ker
v kanalizacijskih napravah lahko nastajajo strupeni in zdravju škodljivi
plini, je potrebno omogočiti neovirano (naravno ali prisilno)
prezračevanje merilnega mesta in pri tem upoštevati ustrezne tehnične
predpise in standarde. |
Meritev je
lahko ultrazvočna, z vpihovanjem zraka in s posrednim merjenjem tlaka, z
merjenjem globine vode z neposrednim merjenjem tlaka, s kombinacijo
merjenja globine vode in hitrosti vodnega toka. Upravljavec javne
kanalizacije lahko na stroške uporabnika javne kanalizacije preveri
ustreznost naprave. |
Merilna
naprava mora biti izdelana tako, da je mogoče na enem ali na večjih
prikazovalnikih neposredno odčitati višino vodne gladine v merilni
točki, vrednost pretoka, v predpisanih enotah, ter kumulativni pretok.
Možen mora biti kontinuiran zapis vrednosti pretoka, v predpisanih
enotah na posebnem tiskalniku (registratorju), ali zapis na tiskalniku
nadzornega sistema (računalnika). Zapisovanje količine pretoka mora biti
tako pogosto, da je s primerno natančnostjo mogoče izdelati dnevne in
letne krivulje pretoka. |
Gladine
vode in oblika profila morata ustrezati tipu merilnega mesta. Merjenje
nivoja se izvaja na 3-4 vrednosti Hmax gor vodno od preliva. Dotočno
korito mora biti daljše od 2 m oziroma 10 Hmax. Pri izdelavi korita je
potrebna čim večja dimenzijska natančnost. Dimenzije dotočnega in
odtočnega kanala morajo biti izvedene tako, da je omogočen neoviran tok
vode (npr. neovirano prelivanje pri merskih prelivih). Padec korita mora
omogočati najmanjšo hitrost pri srednjem dnevnem dotoku 0,4 m/s
(samodejno izpiranje). Širina dotočnega korita mora znašati vsaj 3
širine preliva, merjeno pri največji višini. Zaradi varnosti morajo biti
vsi kovinski deli, ki so vgrajeni v merilnem mestu in služijo dostopu,
ter varovalne ograje iz nerjavečega jekla ali iz drugega obstojnega
materiala. Merilni inštrumenti morajo biti montažni, da se v primeru
poškodbe zamenjajo in po uporabi očistijo. |
81. člen |
(preizkušanje kanalizacije) |
Preizkusi
in presoje kanalizacijskega omrežja obsegajo preizkuse tesnosti
cevovodov in revizijskih jaškov z vodo po standardu SIST EN 1610 –
poglavje 10 ali DIN 4033, preizkuse tesnosti cevovodov in revizijskih
jaškov z zrakom po standardu SIST EN 1610 – preizkusni postopek LC,
preizkus infiltracije, preizkus s pregledom pohodnih kanalov, pregled s
TV kamero, določitev sušnega odtoka, nadzor dotokov v sistem, nadzor nad
kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih mestih v
odvodnik, nadzor nad strupenostjo in eksplozivnostjo plinov (mešanic
plinov z zrakom) v sistemu, nadzor nad dotokom na čistilno napravo.
Izbira vrste preizkusov in presoj je odvisna od stanja in starosti
kanalizacije. Preizkus tesnosti se opravi na vsakem novozgrajenem,
rekonstruiranem ali obnovljenem kanalu. Po opravljenem preizkusu
tesnosti se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta nadzorni organ in vodja
gradbišča. Zapisnik o uspešno opravljenem preizkusu tesnosti je sestavni
del investicijsko-tehnične dokumentacije. |
82. člen |
(lastnosti
komunalne odpadne vode) |
Lastnosti
industrijske odpadne vode, način meritve odvedenih količin in faktorja
onesnaženosti ter ceno storitve opredelita izvajalec javne službe in
uporabnik s posebno pogodbo. Kolikor pogodba ni sklenjena, lahko
izvajalec javne službe onemogoči uporabniku odvajanje industrijske
odpadne vode v javno kanalizacijo. Za uporabnike s komunalno odpadno
vodo se neposredno uporabljata odlok in pravilnik in se zato pogodbe ne
sklepajo. |
Parametri
onesnaženja odpadne vode morajo ustrezati določilom uredbe o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, ki
določa najvišje dopustne koncentracije snovi, ki jih je dovoljeno
izpustiti v javno kanalizacijo. Za posamezne industrijske onesnaževalce
veljajo določila posebnih panožnih uredb in pravilnikov. V primeru, da
odpadne vode na uporabnikovem priključku ne ustrezajo navedenim
zahtevam, mora uporabnik s predhodnim čiščenjem, s spremembo tehnologije
ali z drugimi ukrepi doseči izpolnjevanje kriterijev za zadostitev
najvišjih dopustnih koncentracij za izpust v javno kanalizacijo.
|
V javno
kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadno vodo samo v primeru, da ta ne
vpliva škodljivo na naprave za odvajanje in čiščenje odpadne vode in na
njihovo delovanje. Odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, sme
vsebovati škodljive snovi le v mejnih koncentracijah, navedenih v
državnih predpisih o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo. Za ostale snovi veljajo predpisi o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Za
dosego mejnih koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s čisto,
hladilno ali drugo vodo. Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega
vonja za okolico. Odpadna voda iz infekcijskih oddelkov zdravstvenih
ustanov mora biti pred odvodom v javno kanalizacijo dezinficirana. |
83. člen |
(ugotavljanje stopnje onesnaženosti odpadne vode) |
Za
komunalne odpadne vode velja faktor onesnaženja f=1. Lastnosti
industrijske odpadne vode se ugotavljajo z rednimi analizami vzorcev
industrijske odpadne vode. Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo
vodo pri opravljanju svoje dejavnosti v tehnološkem postopku ali
uporabljajo večje količine čistilnih sredstev, odpadnih kuhinjskih olj
in maščob ali drugih nevarnih snovi, morajo najmanj 1x letno izvajati
preiskave fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti svojih
industrijskih odpadnih voda. Ti uporabniki morajo en izvod vsake analize
dostaviti izvajalcu javne službe v osmih dneh po prejemu rezultatov
analiz. Analize morajo biti izvajane na kriterije, opisane v šestem
odstavku tega člena, tako da se na podlagi njih lahko izračuna oziroma
določi faktor onesnaženosti. Izračunani faktor služi izvajalcu javne
službe za določitev cene storitve in velja najmanj pol leta oziroma do
naslednje opravljene analize. Če uporabniki analiz industrijskih
odpadnih vod ne izvedejo, mu upravljavec določi faktor onesnaženosti na
podlagi izredne analize oziroma v višini najmanj 3-kratnika faktorja za
komunalne odpadne vode. |
Odvzem in
analiziranje vzorcev lahko opravlja samo pravna ali fizična oseba, ki
ima pooblastilo pristojnega ministrstva. Pooblaščena pravna ali fizična
oseba mora vse rezultate analize industrijske odpadne vode, ki se
izvajajo pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo,
s katero upravlja izvajalec javne službe, dostaviti izvajalcu javne
službe istočasno kot uporabniku. |
Pogostost
ugotavljanja lastnosti industrijske odpadne vode se določa glede na
letno porabo vode. Pri porabi vode večji od 4000 m3/leto se ugotavljajo
lastnosti industrijske odpadne vode dvakrat letno, pri porabi, manjši od
4000 m3, pa enkrat letno. Upravljavec lahko na osnovi rezultatov analiz
zaradi ugotovitve nejasnosti oziroma odprave nepravilnosti pri
analiziranju vzorcev odredi zmanjšanje ali povečanje število ugotavljanj
lastnosti industrijske odpadne vode pri posameznem onesnaževalcu.
|
Zaradi
nadzora vsebnosti škodljivih snovi v industrijski odpadni vodi, ki se
odvaja v javno kanalizacijo, izvajalec javne službe odvzema kontrolne
analize odpadne vode. Vzorec odpadne vode za kontrolno analizo se
praviloma vzame v prisotnosti predstavnika uporabnika javne kanalizacije
in predstavnika izvajalca javne službe. O odvzemu vzorca se napravi
zapisnik. Kadar se s kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje
škodljive snovi nad določenimi mejnimi koncentracijami, mora uporabnik
javne kanalizacije takoj pristopiti k sanaciji razmer in izvajalcu javne
službe povrniti morebitno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije
ter stroške kontrolne analize. Za ugotavljanje lastnosti odpadne vode je
odločilna analiza reprezentativnega vzorca, za ugotavljanje mejnih
koncentracij škodljivih snovi, pa meje, določene v predpisih o emisijah
snovi in toplote. |
V primeru
večjih okvar na napravah posameznega uporabnika javne kanalizacije, ki
bi lahko povzročile izpust odpadne vode, ki po predpisih ne sodi v javno
kanalizacijo, se opravijo izredne analize odpadne vode na stroške
uporabnika. V takih primerih se takoj obvesti inšpektorat za varstvo
okolja. |
Onesnaženost odpadne vode se ugotavlja po njenih fizikalnih, kemijskih
in biokemijskih lastnostih. Onesnaženost odpadne vode, ki se odvajajo v
javno kanalizacijo, se ugotavlja po naslednjih kriterijih: |
–
usedljivost (U) po Imhoffu v ml/l v 120 minutah, |
– kemijska
potreba po kisiku (KPK) s K-bikromatom (K2 Cr2 O7), |
–
strupenost (S) za bakterije kot faktor potrebne razredčenosti odpadne
vode, da ta ne delujejo več zaviralno na razvoj bakterij, |
– vsebnost
težkih kovin (K) in drugih snovi, ki presegajo mejne vrednosti v
državnih predpisih o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo. |
Pri
uporabnikih javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo pri opravljanju
gospodarske dejavnosti, se ugotavlja faktor onesnaženosti industrijske
odpadne vode. Faktor onesnaženosti (F) je razmerje med onesnaženostjo
odpadne vode (i) uporabnika in onesnaženostjo komunalne odpadne vode
(f). |
Faktor
onesnaženosti je eno od meril za določitev prispevka za čiščenje odpadne
vode. |
Za izračun
faktorja onesnaženosti se uporablja naslednja formula: |
F = 0,40 x
Ui/ Uf + 0,60 x KPKi/ KPKf + 0,15 x Si/Sf + 0,15x Ki/ Kf. |
V formuli
uporabljeni izrazi pomenijo: |
– F =
faktor onesnaženosti |
– Ui =
usedljivost industrijske odpadne vode po Imhoffu v 120 minutah
|
– Uf =
usedljivost komunalne odpadne vode po Imhoffu v 120 minutah, ki je
določena kot konstanta 5 ml/l |
– KPKi =
izmerjena kemijska potreba po kisiku izmerjene odpadne vode s
K-bikarbonatom |
– KPKf =
kemijska potreba po kisiku komunalne odpadne vode s K-bikromatom, ki je
določena kot konstanta 250 mg O2/l |
– Si =
strupenost industrijske odpadne vode kot faktor razredčenosti, da
odpadna voda ne deluje več zaviralno za razvoj bakterij (test po
Offhausovi metodi) |
– Sf =
strupenost komunalne odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna
voda ne deluje več zaviralno za razvoj bakterij (test po Offhausovi
metodi) |
– Ki =
vsebnost težkih kovin in snovi, ki presegajo mejne vrednosti določene v
državnih predpisih o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo |
– Kf =
mejne koncentracije težkih kovin in snovi, ki so določene v državnih
predpisih o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode
in javno kanalizacijo. |
Kadar je
onesnaženost odpadne vode (i) po posameznih kriterijih manjša, kot je
določena za komunalno odpadno vodo (f), se v števcu uporabi konstanta,
določena za komunalno odpadno vodo. Kriterija S in K se prištevata samo,
kadar je količnik ulomka večji od ena. Za izračun faktorja onesnaženosti
se uporabljajo podatki iz analiz reprezentativnih vzorcev. Za kontrolno
analizo se lahko uporabi tudi trenutni vzorec, vendar se faktor
onesnaženosti uporabi samo za mesec, v katerem je bil vzorec odvzet.
Kadar se faktor ugotovi z analizo reprezentativnega vzorca, se tako
izračunan faktor onesnaženosti uporablja do naslednjega rednega odvzema
takega vzorca. Podatki iz kontrolne analize se uporabijo samo, če so
ugotovljene koncentracije višje kot pri analizi reprezentativnega
vzorca. Faktor onesnaženosti se uporablja za izračun cene za čiščenje
industrijske odpadne vode. |
Pri
določanju količin odpadne vode, mejnih koncentracij škodljivih snovi ali
potrebnih učinkov predčiščenja lahko izvajalec javne službe za
določenega uporabnika predpiše namesto najvišjih dopustnih koncentracij
škodljivih snovi najvišjo dovoljeno dnevno količino onesnaženja, strožje
pogoje, kot so predpisani, ter določi izjemne pogoje za izpuščanje
odpadnih voda v skladu s predpisi. |
9.
ZAGOTAVLJANJE OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNE IN NOTRANJE
KANALIZACIJE |
84. člen |
Obnova
kanalizacijskih vodov predstavlja redno in investicijsko vzdrževanje.
|
Pred
začetkom obnove mora biti izdelana ocena stanja, ki naj vsebuje:
|
–
ugotovitve poškodb in pomanjkljivosti (na podlagi pregleda s TV kamero,
meritev pretokov in preskusov tesnosti, evidence popravil, evidence
motenj kot so preplavitve, zamašitve, porušitve, posedanja itd.),
|
– analizo
vzrokov za ugotovljene poškodbe in pomanjkljivosti, |
–
hidravlično presojo dimenzij in padcev, |
– stanje
obremenitev in obstoječih pogojev vgradnje, |
– analizo
lastnosti odpadne vode, |
–
določitev stopnje ogroženosti okolja (podtalnice, vodotokov, objektov v
bližini), |
–
določitev stopnje ogroženosti kanala glede na druge inštalacije,
|
–
pričakovane spremembe prostorskega urejanja, |
– omejitve
pri možnih gradbenih posegih (promet, dostopnost do objektov),
|
– oceno
stroškov. |
Na podlagi
ocene stanja in določitve ciljev in prioritet se izbere postopek obnove.
Po potrebi se mora za obnovo izdelati projekt oziroma elaborat.
Vsebovati mora tudi parametre, ki jih je po opravljeni obnovi možno
kontrolirati. Upoštevati se morajo določila standarda EN 752-5 in po
potrebi v dodatku A k temu standardu naveden standard držav članic
Evropske unije. |
85. člen |
(dostopanje do kanalizacije) |
Upravljavec javen kanalizacije ima po predhodnem obvestilu lastnika
zemljišča ob vsakem času pravico dostopa do vseh javnih kanalizacijskih
objektov in naprav zaradi njihovega vzdrževanja, meritev ali snemanj,
zaznamovanj in drugih dejavnosti. Pri tem mora skrbeti, da lastniku ne
povzroča škode. Če škoda nastane, jo mora oceniti in lastniku zemljišča
izplačati odškodnino. |
86. člen |
(škodni
primeri) |
Vsakdo, ki
namenoma ali iz malomarnosti povzroči materialno škodo na
kanalizacijskem omrežju, objektih in napravah oziroma povzroči škodo
zaradi škodljivosti in neustreznosti odpadnih voda, mora to škodo
izvajalcu povrniti na podlagi cenitve. |
Vsakemu,
ki mu zaradi malomarnosti upravljavec javen kanalizacije povzroči škodo,
mora upravljavec javen kanalizacije škodo povrniti na podlagi cenitve. |
87. člen |
(vzdrževanje kanalizacije) |
Upravljavec javen kanalizacije mora skrbeti za nemoteno obratovanje,
vzdrževanje ter nadzor delovanja in uporabe javne kanalizacije. O
obratovanju, vzdrževanju in nadzoru objektov javne kanalizacije mora
voditi predpisane evidence. Pri vzdrževanju javne kanalizacije mora
upravljavec javen kanalizacije zagotavljati tekoči nadzor stanja na
objektih javne in interne kanalizacije, ki obsega sistematične letne
preglede revizijskih jaškov, kontrolo iztokov in priključkov,
zasledovanje in analiziranje podatkov iz kontrolnih instrumentov ter
zbiranje predlogov in pripomb uporabnikov javne kanalizacije,
sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javne kanalizacije, letno
deratizacijo ter čiščenje in popravilo javne kanalizacije. |
Izvajalec
javne službe mora redno, najmanj enkrat na tri leta, prazniti greznično
blato in mulje iz usedalnikov greznic uporabnikov oziroma malih
čistilnih naprav uporabnikov in jih ustrezno očistiti v ČN. |
Izvajalec
javne službe mora redno odvažati komunalno odpadno vodo iz nepretočnih
greznic uporabnikov na ustrezno čiščenje v ČN. |
Izvajalec
javne službe mora izvajati meritve ali podajati oceno delovanja MČN
uporabnikov ter voditi predpisane evidence. |
Za redno
obratovanje in vzdrževanje črpališč in ČN mora upravljavec javen
kanalizacije sprejeti poslovnik o obratovanju za posamezen objekt, za
druge objekte pa letni plan vzdrževanja. |
Uporabnik
mora skrbeti za nemoteno obratovanje, vzdrževanje ter nadzor delovanja
in uporabe zasebne kanalizacije in kanalizacijskega priključka. Pri
vzdrževanju zasebne kanalizacije in kanalizacijskega priključka mora
uporabnik zagotavljati tekoči nadzor stanja, ki obsega občasne preglede
revizijskih jaškov, čiščenje priključnih cevi ter popravilo in
obnavljanje kanalizacijskega priključka in zasebne kanalizacije.
|
Uporabnik
mora vzdrževati objekte za čiščenje komunalne odpadne vode ter dopustiti
izvajalcu javne službe praznjenje, odvoz in čiščenje blata in gošč iz
usedalnikov pretočnih greznic in MČN ter redno odvažanje komunalne
odpadne vode iz nepretočnih greznic. Opravljene storitve mora izvajalcu
javne službe plačati po veljavni tarifi. |
Kataster
javne kanalizacije se mora izvajati po predpisu o katastru gospodarske
javne infrastrukture. |
Deratizacija se mora opravljati na objektih čistilnih naprav dvakrat
letno, na kanalizacijskem omrežju pa enkrat letno v skladu s predpisi o
deratizaciji. |
10.
PREDAJA KANALIZACIJE |
88. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad
gradnjo kanalizacije ali kanalizacijskega priključka izvaja v okviru
gradnje nadzornik investitorja. Upravljavec kanalizacije lahko izvaja
dodatni nadzor. |
89. člen |
(tehnični
pregled) |
Tehnični
pregled v smislu teh določil je preverjanje izpolnitve zahtev
upravljavca, danih s soglasji in pogoji na podlagi tega pravilnika in ga
opravi pooblaščeni predstavnik na ogledu, razpisanem s strani upravnega
organa. |
90. člen |
(predaja
javne kanalizacije občini in izvajalcu javne službe) |
Investitor
gradnje kanalizacije, ki ima značaj javne kanalizacije, mora le-to
predati v lastništvo občine. Občina preda to kanalizacijo v najem
upravljavec javen kanalizacije. Ob primopredaji, o kateri se sestavi
zapisnik oziroma dogovor, mora investitor izročiti občini oziroma
izvajalcu javne službe naslednjo dokumentacijo: |
– projekt
z izdanim ustreznim upravnim dovoljenjem, |
–
geodetski načrt, projekt izvedenih del, navodila za obratovanje in
vzdrževanje, |
– poročilo
o preskusu tesnosti, |
– uporabno
dovoljenje, |
–
evidence, računovodske in knjigovodske evidence, listine o lastništvu in
ostale zahtevane poslovne podatke, |
– poročilo
o snemanju kanalizacije z videokamero. |
Na podlagi
zapisnika o prevzemu kanalizacije upravljavec javen kanalizacije le-to
vnese v kataster komunalne infrastrukture. |
91. člen |
(predaja
kanalizacije v upravljanje izvajalcu javne službe) |
V primeru,
da gre za prevzem v upravljanje javne kanalizacije, ki jo je do tedaj
upravljala krajevna skupnost, vaški odbor ali druge pravne ali fizične
osebe, ki ni bil organiziran po veljavnih predpisih v smislu ustrezne
lokalne javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske
vode, so dovoljena odstopanja od zahtev. V tem primeru mora imeti javna
kanalizacija, ki se predaja, vsaj: |
1. izdelan
grafični prikaz javne kanalizacije v merilu najmanj 1:1000, |
2.
izdelano hidravlično in sanitarno-tehnično analizo obstoječega stanja s
predlogi morebitnih nujnih kratkoročnih ukrepov, |
3. predlog
sanacijskih ukrepov in oceno potrebnih vlaganj (sanacijski program),
|
4.
izdelano strokovno mnenje o splošnem stanju javne kanalizacije v smislu
zadovoljevanja zahtev odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalne
in padavinske vode ter drugih veljavnih standardov in normativov za
kanalizacijska omrežja za odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in
padavinske vode, |
5.
izdelano strokovno mnenje o vključevanju javne kanalizacije v
kratkoročni koncept odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in
padavinske vode, |
6.
knjigovodske podatke za posamezne vrste objektov, če pa teh ni, pa je
potrebno pridobiti ustrezne vrednostne podatke s pomočjo pooblaščenega
cenilca, |
7.
knjigovodsko vrednost prevzete infrastrukture. |
11.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
92. člen |
Uporabniki
javne kanalizacije, ki morajo v skladu z Odlokom o odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne vode na območju Občine Ribnica zgraditi naprave za
predčiščenje odpadne vode, lovilce olj in maščob ter kontrolne jaške,
morajo to storiti najkasneje v roku dveh let po uveljavitvi tega
pravilnika. |
93. člen |
Lastniki
pretočnih greznic morajo le-te preurediti v skladu s pravilniki in
standardi v nepropustne ali zgraditi malo čistilno napravo v rokih,
navedenih v veljavnem Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne
vode na območju Občine Ribnica. |
94. člen |
Ta
pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št.
007-0005/2013 |
Ribnica,
dne 18. julija 2013 |
|
Župan |
Občine Ribnica |
Jože Levstek l.r. |
|