Na podlagi 233. člena Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 44/22), 32., 33. 35. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah
(ZGJS, Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 –
ZUKN in 57/11 – ORZGJS40) v zvezi z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu
(ZJZP, Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08,
79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18,
61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), šestega odstavka 13. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah
(Uradni list RS, št. 9/19 in 121/21 – ZJN-3B), 16. člena Statuta Občine Gornji Grad
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2021) ter skladno s 6. členom
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Gornji Grad (Uradno glasilo
Zgornjesavinjskih občin št. 8/2009) in
Odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza
komunalnih odpadkov na območju Občine Gornji Grad (Uradno glasilo
Zgornjesavinjskih občin št. 8/2009) je občinski svet občine Gornji Grad
na svoji 5. redni seji, dne 25. 5. 2023 sprejel |
|
ODLOK |
O NAČINU
IZVAJANJA IN PODELITVI KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE OBVEZNIH OBČINSKIH
GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB OBDELAVE DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV IN
ODLAGANJA OSTANKOV PREDELAVE ALI ODSTRANJEVANJA KOMUNALNIH ODPADKOV V
OBČINI GORNJI GRAD |
|
I.
Splošne določbe |
|
1. člen |
(Predmet
odloka) |
(1)
Odlok o koncesiji za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih
služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Gornji Grad
predstavlja koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za
podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem
podeljene koncesije v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje (v
nadaljevanju: Center). |
(2)
Obvezni občinski gospodarski javni službi iz prvega odstavka se izvajata
v zvezi z dejavnostjo zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov na celotnem
območju Občine Gornji Grad |
(3)
Izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave
določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javni službi)
zajema: |
·
tehtanje, kontrolo, preverjanje in prevzem mešanih komunalnih odpadkov
in kosovnih odpadkov v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem, |
·
obdelavo
mešanih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov, ki zajema predelavo
ter odstranjevanje komunalnih odpadkov, |
·
redno
vzdrževanje in zagotavljanje varnega obratovanja objektov in naprav
Centra ter izločanje uporabnih frakcij za kasnejšo predelavo, |
·
prekrivanje odlagalne površine telesa odlagališča, |
·
zagotavljanje obratovalnega monitoringa v skladu z veljavno zakonodajo,
|
·
pripravo
ukrepov in nalog za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje. |
(4)
Javni službi se izvajata skladno s predpisi in na krajevno običajen
način. |
|
2. člen |
(Definicije) |
Poleg
pomenov določenih v zakonu, odlokih ter drugih predpisih imajo izrazi v
tem odloku še naslednji pomen: |
·
gospodarska javna služba oziroma javna služba: je obvezna občinska
gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka; |
·
koncedent: je Občina Gornji Grad; |
·
občinski
svet: je občinski svet Občine Gornji Grad; |
·
koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarskih javnih služb iz 1.
člena tega odloka; |
·
koncesionar: je oseba, ki izvaja gospodarski javni službi iz 1. člena
tega odloka na podlagi koncesije. |
·
Izvajalec javne službe: je koncesionar po tem odloku; |
|
3. člen |
(Enotnost koncesijskega razmerja) |
V Občini
Gornji Grad (v nadaljevanju: občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja
enotno s podelitvijo koncesije enemu izvajalcu (koncesionarju).
|
|
4. člen |
(Pogoji
izvajanja gospodarske javne službe) |
Pogoji
javnih služb, ki sta predmet te koncesije so določeni z Odlokom o
gospodarskih javnih službah v Občini Gornji Grad (Uradno glasilo
Zgornjesavinjskih občin št. 8/2009) in Odlokom o načinu izvajanja
gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na
območju Občine Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin št.
8/2009) ter z določili v tem odloku, podrobneje pa s koncesijsko
pogodbo. |
|
II.
Splošni pogoji za izvajanje gospodarske javne službe in uporabo javnih
dobrin ter območje izvajanja |
|
5. člen |
(Način
podelitve in izvajanje koncesije) |
(1)
Občina s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za
zagotavljanje gospodarskih javnih služb iz 1. člena tega odloka (v
nadaljevanju tudi: javne službe) z vzpostavitvijo notranjega
koncesijskega razmerja na podlagi sklenitve neposredne (in-house)
koncesijske pogodbe, sklenjene na podlagi dogovora med Občino Gornji
Grad in drugimi občinami glede sodelovanja pri skupnem izvajanju javne
službe v smislu 13. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah. |
(2)
Izvajanje javnih služb iz prvega odstavka 1. člena tega Odloka se v
občini zaradi uresničitve skupnih ciljev zagotavljanja storitev javnih
služb v javnem interesu zagotavlja s horizontalnim sodelovanjem občine z
drugimi občinami za dosego skupnih ciljev zagotavljanja predmetnih
javnih služb, s čimer bo zagotovljena optimalna izkoriščenost kapacitet
izvajalca in obstoječih omrežij (infrastrukture), optimizacija
stroškovne učinkovitosti zagotavljanja javnih služb in enotna ter
racionalna oskrba s storitvami predmetnih javnih služb. |
(3)
Koncesija po tem odloku se podeli neposredno družbi Simbio, družba za
ravnanje z odpadki d.o.o. (v nadaljevanju: koncesionar) v upravnem
postopku, skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije
gospodarske javne službe. O izbiri koncesionarja odloči z odločbo v
upravnem postopku pristojni upravni organ občine. |
(4) Na
podlagi odločitve iz prejšnjega odstavka občina s koncesionarjem sklene
koncesijsko pogodbo. |
|
6. člen |
(izvajanje gospodarske javne službe) |
Izvajanje javnih služb po tem odloku v občini poteka skladno z Načrtom
ravnanja z odpadki v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje in
drugimi akti koncesionarja, kot to določajo predpisi Republike Slovenije
za izvajalca javne službe obdelave in izvajalca javne službe odlaganja
ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
|
7. člen |
(Uporabniki) |
(1)
Uporabniki storitev javnih služb, ki je predmet urejanja v tem odloku,
so vsi povzročitelji odpadkov, kot jih opredeljuje občinski odlok, ki
ureja zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov. |
(2)
Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet urejanja v tem odloku,
so tudi druge pravne in fizične osebe, ki niso vključene v sistem
ravnanja z odpadki v skladu z odlokom, ki ureja zbiranje in prevoz
komunalnih odpadkov, pa uporabljajo storitve javne službe po tem odloku
(npr. lastna dostava odpadkov na odlagališče). |
(3)
Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje odpadkov obvezna v
okvirih, ki jih določa odlok, ki ureja način opravljanja javne službe
zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju občine. |
|
III.
Koncesija |
|
8. člen |
(Začetek
in trajanje koncesije) |
(1)
Koncesijsko razmerje za dejavnost iz 1. člena tega odloka nastane,
koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s
sklenitvijo koncesijske pogodbe. |
(2)
Trajanje koncesijskega razmerja za dejavnost iz 1. člena tega odloka, ki
je predmet lokalne gospodarske javne službe, je 16 let od sklenitve
koncesijske pogodbe (rok koncesije). |
(3)
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po
sklenitvi koncesijske pogodbe. |
(4) Rok
koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani
koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega
koncesijskega razmerja. |
(5)
Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov
določenih z zakonom. |
(6)
Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred
iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa
učinkovati ob izteku roka. |
|
9. člen |
(Način
izvajanja) |
Koncesionar je dolžan izvajati javni službi, ki sta predmet koncesije,
na način, kot je določen v odlokih ali drugih predpisih, ki urejajo
način izvajanja javnih služb, ki sta predmet koncesije in po drugih
predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu. |
|
10. člen |
(Koncesionarjev pravni monopol) |
(1)
Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju
občine: |
·
izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena
tega odloka, |
·
dolžnost
zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno
opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu. |
(2)
Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1.
člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec
javne službe na celotnem območju občine. |
(3) V
izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po
predpisanem postopku, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o
začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne
storitve javne službe na območju občine. |
(4)
Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati
dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi
predpisi. |
|
11. člen |
(Razmerje do podizvajalcev) |
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko
pogodbe s podizvajalcem, izbranim po postopku določenim z zakonom, v
razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem,
nastopati v svojem imenu in za svoj račun. |
|
12. člen |
(Uporaba
javnih dobrin) |
(1)
Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod
enakimi pogoji. |
(2)
Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in
predpisi o načinu izvajanja javne službe, za uporabnike obvezna.
|
|
13. člen |
(Neustreznost odpadkov) |
Če so
odpadki, ki so pripeljani v Center neustrezni, jih lahko koncesionar,
skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, zavrne. O zavrnjeni
pošiljki odpadkov koncesionar obvesti pristojno inšpekcijsko službo.
|
|
IV.
Javna pooblastila |
|
14. člen |
(Vodenje
evidenc) |
(1) S
tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje
evidenc, kot izhaja iz tega odloka. |
(2)
Uskladitev obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov, vzdrževanje ter
finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječih, delno
vzpostavljenih katastrov in vzdrževanje katastrov posameznih javnih
služb ureja koncesijska pogodba. |
(3) Vse
spremembe na objektih, napravah in glede opreme se v kataster vnesejo
najkasneje v 30 dneh. |
|
15. člen |
(Vsebina
evidenc in zbirk podatkov) |
(1)
Izvajalec je dolžan voditi naslednje, evidence in zbirke podatkov, ki se
nanašajo na območje izvajanja koncesije: |
·
zbirke
evidenčnih listov za zavezance, |
·
evidenco
ocen odpadkov ter skladno s predpisi podatke o vrsti in količini
odloženih oziroma odstranjenih odpadkov, |
·
podatke
o količini ter vrsti obdelanih odpadkov |
·
podatke
o količini ter vrsti odpadkov, ki nastanejo pri obdelavi, predanih
pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem ali odstranjevalcem, |
·
obratovalne dnevnike in drugo predpisano dokumentacijo skladno s
predpisi, |
·
zbirke
poročil o obratovalnem monitoringu, |
·
druge
katastre, evidence in zbirke podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo
izvajanje javne službe po tem odloku. |
(2)
Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz
katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da
prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se
nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžen posredovati
brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je
izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki
ureja posredovanje informacij javnega značaja. |
(3) Z
osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan način. |
|
V.
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta |
|
16. člen |
(Pravice
in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov) |
Razmerja
koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti
koncesionarja, koncedenta in uporabnikov. |
|
17. člen |
(Dolžnosti koncesionarja) |
Dolžnosti koncesionarja so zlasti: |
1.
v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu
opravljati javni službi, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v
skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo; |
2.
upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde,
povezane z izvajanjem javnih služb, zlasti pa v tem okviru skrbeti za
ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki; |
3.
zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov
ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti
večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od
ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno
izvajanje javnih služb); |
4.
uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne službe
kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake,
okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali
zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila
uporabnikov; |
5.
sklepati z uporabniki pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma
opravljanje storitev, ki so predmet koncesije (samo, če je tako določeno
s posebnimi predpisi), odločati o upravnem postopku v vseh upravnih
zadevah iz naslova izvajanja javnih služb ter obračunavati pristojbine
in druge prispevke v skladu s predpisi; |
6.
oblikovati cene storitev javnih služb; |
7.
svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in
investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev
v okviru javnih razpisov ter drugih virov; |
8.
voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o
kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov,
omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za
tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javnih služb; |
9.
obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno
spremembo kapitalske strukture ter še posebej o vsakršni spremembi
lastniške strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je
zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb
bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent
pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo. |
10.
upoštevati, da se cena storitev javnih služb oblikuje skladno s
predpisom za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja. |
|
18. člen |
(Odgovornost koncesionarja) |
(1) Za
izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov,
odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe. |
(2)
Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren
tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem javne
službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci
občine, uporabnikom ali tretjim osebam. |
|
19. člen |
(ločeni
računovodski izkazi) |
Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost
obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov
predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov in druge dejavnosti v
skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. |
|
20. člen |
(Pravice
in dolžnosti koncedenta) |
(1)
Dolžnosti koncedenta so zlasti: |
·
da
zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, s
predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s
pogoji, ki so navedeni v tem odloku; |
·
da
zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem
poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter
vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob
upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova
vrednost; |
·
da
zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja
storitev javne službe; |
·
da
zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki
bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na
področju občine; |
·
pisno
obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah
uporabnikov. |
(2)
Pravice koncedenta so zlasti: |
·
nadzor
nad izvajanjem gospodarskih javnih služb in finančni nadzor; |
·
druge
pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo. |
|
21. člen |
(Pravice uporabnikov) |
(1)
Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico: |
·
do
trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja, |
·
pravico
do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, |
·
uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s
tem odlokom in z drugimi predpisi. |
(2)
Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne
službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev
javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
|
22. člen |
(Dolžnosti uporabnikov) |
(1)
Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost: |
·
upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje
storitev javnih služb, |
·
prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javnih služb oziroma
sporočiti koncesionarju vsako spremembo. |
(2)
Pristojni inšpektor lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku
storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javnih
služb. |
|
23. člen |
(Dokazovanje izpolnjevanja pogojev) |
(1)
Koncesionar je dolžan ves čas trajanja pogodbe izpolnjevati pogoje za
neposredno sklenitev koncesijske pogodbe, v skladu s šestim odstavkom
13. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah oz. z vsakokrat
veljavno zakonodajo. |
(2)
Koncesionar mora ob sklenitvi koncesijske pogodbe izpolnjevati naslednje
pogoje: |
·
registracijo oziroma izpolnjevanje pogojev za opravljanje javne službe;
|
·
razpolagati z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami,
usposobljenostjo in izkušnjami na področju javne službe za njeno
izvajanje na celotnem območju občine, |
·
razpolagati z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za
delo; |
·
biti
sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet javne
službe; |
·
sposobnost zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob
upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob
upoštevanju krajevnih običajev; |
·
zagotavljati interventno izvajanje javne službe ob vsakem času; |
·
usposobljenost za vodenje katastra ter razpolaganje z ustreznimi
delovnimi pripravami za njegovo vodenje. |
(3)
Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje
dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi. |
|
VI.
Organ, ki opravi izbor koncesionarja, organ, pristojen za sklenitev
koncesijske pogodbe in trajanje koncesijskega razmerja |
|
24. člen |
(Izbira
koncesionarja) |
(1)
Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z
upravno odločbo. |
(2)
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od
njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov,
ki so na strani koncesionarja. |
|
25. člen |
(Sklenitev koncesijske pogodbe) |
(1)
Koncesionar pridobi pravice dolžnosti iz koncesijskega razmerja s
sklenitvijo koncesijske pogodbe. |
(2)
Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent
izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora
koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba
začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. |
(3)
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. |
(4)
Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred
iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa
učinkovati ob izteku roka. |
|
26. člen |
(Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo) |
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom,
kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali
nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt. |
|
27. člen |
(Pristojni organ za izvajanje koncesije) |
Organ
občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s
koncesijo je občinska uprava. |
|
28. člen |
(Nadzor
nad izvajanjem javnih služb) |
(1)
Nadzor nad izvajanjem javnih služb izvaja pristojni organ oziroma služba
občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem
javnih služb, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
|
(2)
Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti
pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
|
(3) Če
pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje
pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno
odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki
izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
|
30. člen |
(Inšpekcijski nadzor) |
Nadzor
nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski inšpektorat, ki
je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali
državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu. |
|
31. člen |
(Finančni nadzor) |
(1)
Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna
revizija oz. ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za
preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije.
|
(2)
Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje
poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti
vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne
službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi
zahtevane podatke in pojasnila. |
(3)
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega
nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok
nenapovedanega nadzora. |
(4)
Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma
najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira
opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le
v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s
pooblastilom koncedenta. |
(5) O
nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja
in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. |
|
32. člen |
(Nadzorni ukrepi) |
Če
pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje
pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno
odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki
izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
|
VII.
Prenos koncesije |
|
33. člen |
(Oblika) |
(1) Akt
o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija
podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko
pogodbo. |
(2)
Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije
v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki. |
|
VIII.
Prenehanje koncesijskega razmerja |
|
34. člen |
(Načini
prenehanja koncesijskega razmerja) |
Razmerje
med koncedentom in koncesionarjem preneha: |
·
s
prenehanjem koncesijske pogodbe, |
·
s
prenehanjem koncesionarja, |
·
z
odvzemom koncesije, |
·
z
odkupom koncesije. |
|
35. člen |
(Prenehanje koncesijske pogodbe) |
Koncesijska pogodba preneha: |
·
po
preteku časa, za katerega je bila sklenjena, |
·
z
(enostranskim) koncedentovim razdrtjem, |
·
z
odstopom od koncesijske pogodbe, |
·
s
sporazumno razvezo. |
|
36. člen |
(Potek
roka koncesije) |
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila
koncesijska pogodba sklenjena. |
|
37. člen |
(Razdrtje koncesijske pogodbe) |
(1)
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem
preneha: |
·
če je
proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek
prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek, |
·
če je
bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve
predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje
koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje
pravilno izvajanje koncesije, |
·
če je po
sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal
zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, |
·
če
koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda
uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam, |
·
če
obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil
svoje obveznosti |
·
iz
drugih razlogov določenih s predpisi. |
(2) V
primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega
odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje
koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent
ustavi (umik tožbe), če je uveden postopek zaradi insolventnosti, drug
postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek zavrnjen, če
je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje
ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika
izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge
oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko
začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so
izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je
bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna.
Obstoj razlogov iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se
podrobneje določi v koncesijski pogodbi. |
(3)
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje
svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju
onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. |
(4)
Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti. |
(5)
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do
okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje
sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
|
(6) Ob
razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem
letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih
vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti
koncesionarju v naravi. |
|
38. člen |
(Odstop
od koncesijske pogodbe) |
(1)
Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe: |
·
če je to
v koncesijski pogodbi izrecno določeno, |
·
če druga
stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej
določeno. |
(2) Ne
šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v
javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem
predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je
sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice. |
(3)
Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti. |
|
39. člen |
(Sporazumna razveza) |
(1)
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno
razvežeta koncesijsko pogodbo. |
(2)
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da
ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali
sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin,
oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe
nesmotrno ali nemogoče. |
|
40. člen |
(Prenehanje koncesionarja) |
(1)
Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
|
(2)
Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in
koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na
tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije
na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev,
prenos premoženja, preoblikovanje, …). V teh primerih lahko koncedent
pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre
koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
|
41. člen |
(Odvzem
koncesije) |
(1)
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom
koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo
koncesionarju: |
·
če ne
začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko
pogodbo, določenem roku, |
·
če je v
javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali
kot koncesionirana javna služba, |
(2)
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem
koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe.
Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo.
Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu
koncesije. |
(3)
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno
prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih
nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(4) V
primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan
koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih
odškodninskega prava. |
|
42. člen |
(Odkup
koncesije) |
(1) Če
koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj
učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup
koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora
hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o
načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi
upravne odločbe. Z odkupom koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je
v lasti tretjih oseb, izven koncesionarja, ne more pridobiti lastninske
ali druge sorodne pravice. O nameravanem odkupu mora koncedent pisno
obvestiti koncesionarja vsaj 1 (eno) leto vnaprej. |
(2)
Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj
koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev
pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju
javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in
izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske
pogodbe. |
|
IX.
Višja sila in spremenjene okoliščine |
|
43. člen |
(Višja
sila) |
(1)
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive
in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske
pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim
strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge
elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih
izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem
delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba. |
(2)
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano
javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje
sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih
napak in višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se
morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju
javne službe v takih pogojih. |
(3) V
primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od
koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja
koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V
primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg
koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote,
službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v
občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor
nad izvajanjem ukrepov. |
|
44. člen |
(Spremenjene okoliščine) |
(1) Če
nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno
otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da
bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena
tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima
koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
(2)
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko
prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se
morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju
koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je
koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
|
|
X.
Uporaba prava in reševanje sporov |
|
45. člen |
(Uporaba
prava) |
Za vsa
razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in
uporabniki storitev javne službe se lahko dogovori izključno uporaba
pravnega reda Republike Slovenije. |
|
46. člen |
(Arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali
arbitraže) |
(1) S
koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med
koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v
nasprotju s pravnim redom. |
(2) V
razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni
dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča
ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
|
|
XII.
Prehodne in končne določbe |
|
47. člen |
(Pričetek veljavnosti odloka) |
(1) Ta
odlok se objavi v Uradnem listu RS, ko ga sprejme občinski svet občine
Gornji Grad. |
(2)
Odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 15
dni po objavi. |
|
Številka: 032-7/2023-2 |
Datum:
25. 5. 2023 |
|
|
Občina Gornji Grad |
|
Anton Špeh, župan |
|