Statuta Občine Piran–UPB (Uradne objave Primorskih novic, št. 46/07)
je Občinski svet Občine Piran na 21. redni seji dne 7. 7. 2009 sprejel
|
|
|
O D L O K
|
O PRISTANIŠČU
PIRAN
|
|
|
I. UVODNE
DOLOČBE
|
-
člen
|
|
|
|
Ta odlok ureja pravni
režim pristanišča Piran, upravljanje, vodenje in razvoj pristaniške
infrastrukture in obligacijska razmerja, ki se nanašajo na uporabnike
pristanišča. |
|
|
|
S tem odlokom se
opredeli ribiško pristanišče Piran, ki, upoštevajoč lokacijsko
specifičnost in zgodovinsko pogojenost ribiške dejavnosti na območju
občine (tradicija), sestoji iz : |
|
– namenskega
(ribiškega) dela pristanišča Piran, |
|
– ribogojske
baze (ribiško pristanišče) na območju Seče – kanal sv. Jerneja in |
|
– ribiškega
pristanišča Strunjan. |
|
|
|
Pod terminom
''ribiško pristanišče Piran'' so mišljena ribiška pristanišča na vseh
treh lokacijah. |
|
|
-
člen
|
|
|
|
2.1. Območje
pristanišča Piran je vodni in priobalni prostor, ki obsega grajene ali
negrajene dele obale, valolome, naprave in objekte, ki so namenjeni za
privezovanje, zasidranje in varstvo plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb
in tovora, ter obsega: |
|
-
kopni
del, ki zajema potniški pomol, pomola, ki ločujeta mali in veliki
mandrač, obalni zid, ki poteka po obsegu pristanišča v širini 1,00 m,
novi pomol in pomol mednarodnega mejnega prehoda, |
|
-
vodni
prostor, ki ga omejujejo pomoli in obalni zid v pristanišču in je deljen
na veliki in mali mandrač. |
|
|
|
2.2. Območje
pristanišča na območju Seče je vodni in priobalni prostor, ki obsega
grajene ali negrajene dele obale, naprave in objekte, ki so namenjeni za
privezovanje, zasidranje in varstvo plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb
in tovora, ter obsega vodni prostor ter ustrezni del obale ob delih
morja – ribolovnih rezervatih, ki ga za gojenje (gojitveno območje)
opredeljuje Pravilnik o določitvi delov morja, kjer je kakovost vode
primerna za življenje in rast morskih sadežev in morskih polžev (Uradni
list RS, št. 84/2007) in tudi 32. člen Zakona o morskem ribištvu (Uradni
list RS, št.115/2006). |
|
|
|
Območje ribiškega
pristanišča oz. ribogojne baze Seča je opredeljeno z občinskim Odlokom
o lokacijskem načrtu Seča – polotok (Uradne objave Primorskih novic, št.
35/05 in 2/05). |
|
|
|
2.3 Območje
ribiškega pristanišča na območju Strunjana je vodni in priobalni
prostor, ki obsega grajene ali negrajene dele obale, naprave in objekte,
ki so namenjeni za privezovanje, zasidranje in varstvo plovil, vkracanje
in izkrcanje oseb in tovora ter obsega vodni prostor ter ustrezni del
obale ob delih morja – ribolovnih rezervatih, ki |
|
|
|
|
|
ga za gojenje
(gojitveno območje) opredeljuje Pravilnik o določitvi delov morja, kjer
je kakovost vode primerna za življenje in rast morskih sadežev in
morskih polžev (Uradni list RS, št. 84/2007) in tudi 32. člen Zakona o
morskem ribištvu (Uradni list RS, št. 115/2006). |
|
|
|
Območje ribiškega
pristanišča Strunjan se nahaja na območju Krajinskega parka Strunjan, ki
je določen z Uredbo o Krajinskem parku Strunjan (Uradni list RS, št.
107/2004), oz. se podrobneje nahaja na ožjem zavarovanem območju
Naravnega rezervata Strunjan–Stjuža. |
|
Navedena Uredba v 6.
členu opredeljuje ribiško dejavnost kot eno izmed razvojnih usmeritev,
v 12. členu (točka 4) pa nadalje opredeljuje med drugim obnovo privezov
ob vhodu v laguno, ki je območje ribiškega pristanišča. |
-
člen
|
|
|
|
Pristanišče Piran
sestavlja: |
|
– pristanišče,
namenjeno za mednarodni in domači javni promet, v katerem se izvajajo
javni prevoz potnikov in blaga v pomorskem prometu in s tem povezane
pristaniške dejavnosti, ter zajema v celoti potniški pomol, dolžine
165 m, z zaključkom na malem pomolu, pomol mednarodnega mejnega
prehoda (odločba št. 01-D/1356-98 Ministrstva za notranje zadeve –
Postaja pomorske policije Koper o določitvi območja mednarodnega mejnega
prehoda za pomorski promet v pristanišču Piran) v dolžini 104 m ter
vodni prostor med pomoloma v širini 20 m. K pristanišču javnega
prometa spada tudi zunanji del pomola mednarodnega mejnega prehoda,
ki leži pravokotno na pomol mednarodnega mejnega prehoda, dolžine 60
m; |
|
|
|
– krajevno
pristanišče, ki je namenjeno privezu in shranjevanju plovil in je
organizirano v obliki komunalnih privezov ter obsega del območja malega
mandrača od lokacije ob objektu Pomorski muzej do lokacije ob objektu
Kidričevo nabrežje št. 2 – palača Trevesini in veliki mandrač, ki
obsega obalni zid od malega mandrača do pomola mednarodnega mejnega
prehoda in pomola, ki leži pravokotno na pomol za mednarodni mejni
prehod in poteka vzporedno z obalnim zidom velikega mandrača,v dolžini
166 m; |
|
|
|
– ribiško
pristanišče, ki obsega območje malega mandrača, ki obsega : |
|
-
oba pomola, ki
mejita mali in veliki mandrač, |
|
-
del malega
mandrača od lokacije ob objektu Kidričevo nabrežje št. 2 – palača
Trevesini do pomola (na zahodni strani), ki zaključuje mali mandrač, ter |
|
-
del velikega
mandrača, ki obsega dolžinski pas 20 m obalnega zidu od pomola
(zahodna stran), ki meji oba mandrača. |
|
|
|
4. člen |
|
|
|
Za pristaniško
infrastrukturo, ki jo sestavljajo objekti in naprave, ki so na območju
pristanišča Piran in so namenjeni za delo v pristanišču, se štejejo: |
|
|
|
1.
zahodni
potniški pomol z valolomom, |
|
2.
potniški pomol v dolžini 50 m od glave pomola proti korenu pomola, |
|
3.
urejeni
dnevni privezi na potniškem pomolu v dolžini 115 m od meje dela
pomola, ki je rezerviran za potniška plovila, proti korenu pomola,
|
|
4.
urejeni stalni privezi v malem mandraču, velikem mandraču in ob novem
pomolu, |
|
5.
obalni
zid malega mandrača v širini 1 m, |
|
6.
mala
mejna pomola med velikim in malim mandračem, |
|
7.
obalni
zid od malega mandrača do pomola mednarodnega mejnega prehoda v
širini 1 m, |
|
8.
pomol
mednarodnega mejnega prehoda, vzhodni pomol s skalometom, vodni prostor
v širini 20 m od pomola in valoloma, |
|
9.
novi
pomol, ki leži pravokotno na pomol mednarodnega mejnega prehoda in
poteka vzporedno z obalnim zidom velikega mandrača, v dolžini 166 m, |
|
10.
zidana
svetilnika na potniškem pomolu in pomolu mednarodnega mejnega prehoda, |
|
11.
zidani
objekt na potniškem pomolu, |
|
12.
ročno
dvigalo za čolne, nosilnosti 4 tone, |
|
13.
upravna
zgradba za nadzor državne meje na pomolu za mednarodni mejni prehod za
pomorski promet, |
|
14.
rezervoarji in črpalke za gorivo, |
|
15.
kamnite
in kovinske bitve na pomolih in obalnih zidovih, |
|
16.
vodovodna in električna napeljava v pristanišču. |
|
|
II.
IZVAJANJE IN FINANCIRANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
|
|
|
|
5. člen |
|
|
|
S celotnim delom
pristanišča Piran in ribiškim pristaniščem na lokaciji Seča, s
pripadajočo grajeno obalo, zemljišči, morjem, objekti in napravami,
razen z objekti, navedenimi v 10., 13. in 14. točki 4. člena tega
odloka, upravlja Javno podjetje Okolje Piran, d.o.o., Piran. |
|
|
|
Upravljavec
pristanišča zagotavlja gospodarsko javno službo za naslednji storitvi: |
|
– redno
vzdrževanje pristaniške infrastrukture na delu pristanišča, ki je
namenjen za javni promet, in na namenskem delu pristanišča-v krajevnem
pristanišču Piran (veliki in mali mandrač) ter v ribiškem pristanišču
Piran in ribiškem pristanišču Seča, |
|
– redno
zbiranje odpadkov s plovil. |
|
|
|
Razvoj pristanišč načrtuje upravljavec s programom razvoja in načrtom
upravljanja. V sklopu tega programa mora upravljavec opredeliti tudi
razvoj ribiškega pristanišča, kot ga opredeljuje 1. člen tega odloka, ki
mora biti usklajen z nacionalnim programom ribištva in okoljevarstvenimi
pogoji. |
|
|
|
Upravljavec obeh
pristanišč iz tega člena odloka je dolžan sprožiti postopek pridobitve
dovoljenja za vodno pravico za ribiško pristanišče. |
|
6. člen |
|
|
|
Javno podjetje Okolje
Piran, d.o.o., Piran je izvajalec gospodarske javne službe na področju
pomorske dejavnosti, ki se financira zlasti iz naslednjih virov: |
|
|
|
– pristojbine
za uporabo pristanišča, |
|
– pristojbine
za privez, |
|
– proračuna
občine, |
|
–
zainteresirani uporabniki, |
|
– drugih
namenskih sredstev. |
|
7. člen |
|
|
|
Pristojbino za
uporabo pristanišča plača plovilo, in sicer za vsako privezovanje v
pristanišču. Pristojbina se določa glede na dolžino plovila. Pristojbina
se plačuje tudi za vkrcanje in izkrcanje potnikov, in sicer od vsakega
vkrcanega in izkrcanega potnika. |
|
|
|
Pristojbino za
uporabo pristanišča plača tudi oseba, ki uporablja pristanišče pri
opravljanju gospodarske dejavnosti. |
|
|
|
Pristojbino za privez
plačujejo plovila, ki letno, začasno ali dnevno uporabljajo privez. |
|
Za letni privez se
šteje tisti privez, za katerega plača uporabnik upravljavcu
pristanišča letno pristojbino. |
|
Za začasni privez se
šteje tisti privez, ki ga začasno pridobi uporabnik in je zanj
sklenjena pogodba o začasni uporabi priveza z upravljavcem
pristanišča. |
|
Za dnevni privez se
šteje tisti privez, za katerega ni sklenjena pogodba z upravljavcem
pristanišča za uporabo letnega oziroma začasnega priveza.
|
|
|
|
Pristaniških
pristojbin ne plačajo: |
|
– domača in
tuja vojaška plovila in plovila, na katerih so vodje držav, ter ladje in
čolni, ki se uporabljajo za upravne namene, |
|
– plovila, ki
pristanejo v pristanišču zaradi reševanja brodolomcev, smrti ali
bolezni oseb na plovilu ter nudenja zdravniške pomoči osebam na
plovilu, vendar le za čas, ki je nujen za izvršitev potrebnih dejanj, |
|
– plovila, ki
se umaknejo v pristanišče zaradi nevarnosti, ki jo je povzročila višja
sila (neurje, megla, zaprta plovna pot in podobno), vendar le za čas
trajanja nevarnosti. |
|
|
|
8. člen |
|
|
|
Pristaniške
pristojbine so lahko glede na naravo storitev pogodbeno določene
pavšalno (mesečno, letno). |
|
|
|
9. člen |
|
|
|
Pristaniške
pristojbine za uporabo pristanišča, ki je namenjeno za javni promet,
določi na predlog upravljavca Občinski svet Občine Piran, uporabljajo pa
se po pridobitvi soglasja ministra, pristojnega za pomorstvo, in po
objavi v Uradnih objavah. |
|
|
|
V mednarodnem
pomorskem prometu je ladjar dolžan plačati upravljavcu pristanišča
Piran predpisano pristojbino za vsakega potnika, ki iz občine Piran
zapušča teritorialno morje. Enako velja tudi za potnike, ki prihajajo v
teritorialne vode in v občino Piran. |
|
Te določbe ne veljajo
za potnike v tranzitu. |
|
|
|
V mednarodnem
pomorskem prometu je ladjar dolžan plačati tudi pristojbino za uporabo
pristanišča, in sicer za vsako privezovanje v pristanišču. Pristojbina
se določa glede na dolžino plovila. |
|
|
|
10. člen |
|
|
|
Pristaniške
pristojbine za uporabo pristanišča za posebne namene (krajevno
pristanišče–v velikem in malem mandraču
ter v ribiškem pristanišču) določi na predlog upravljavca Občinski svet
Občine Piran, uporabljajo pa se po objavi v Uradnih objavah. |
|
|
|
11. člen |
|
|
|
Privezi v delu pristanišča, ki je namenjeno za javni promet, so
opredeljeni kot dnevni privezi. |
|
|
|
12. člen |
|
|
|
Privezi v namenskem
delu pristanišča – v krajevnem pristanišču (v malem in velikem mandraču)
– so opredeljeni kot krajevni (komunalni) privezi in so namenjeni
predvsem za naslednje uporabnike: |
|
|
|
1.
upravni
organi, katerih plovila se uporabljajo za upravne namene, |
|
2.
samostojni podjetniki in pravne osebe, ki opravljajo dejavnost prevoza
potnikov in imajo svojo dejavnost registrirano na območju občine Piran, |
|
3.
drugi
lastniki plovil. |
|
|
|
Privezi v namenskem
delu pristanišča, ki je opredeljen kot ''ribiško pristanišče'', so
namenjeni ribičem. |
|
|
|
Upravljavec
pristanišča sklepa pogodbe o uporabi privezov in infrastrukture
(objektov) ribiškega pristanišča na podlagi Pravilnika o načinu
dodeljevanja priveza in sklepanju pogodb o uporabi priveza. |
|
|
|
Pravilnik iz prejšnjega odstavka sprejme župan v roku treh mesecev po
uveljavitvi tega odloka. |
|
|
|
13. člen |
|
|
|
Pravico do uporabe
priveza v namenskem delu pristanišča – v krajevnem pristanišču (v malem
in velikem mandraču) dodeljuje upravljavec skladno s pravilnikom o
pogojih za pridobitev in podaljšanju pravice do uporabe priveza. |
|
14. člen |
|
|
|
Kriteriji za
pridobitev priveza so naslednji: |
|
– namen uporabe
plovila, |
|
– čakalna doba
za pridobitev priveza, |
|
– dimenzija
plovila, |
|
– redno
plačevanje pristojbine za uporabo priveza. |
|
|
|
15. člen |
|
|
|
Vsak uporabnik
priveza v krajevnem pristanišču (v velikem in malem mandraču) sklene z
upravljavcem pristanišča pogodbo o pravici do uporabe letnega ali
začasnega priveza. |
|
|
|
16. člen |
|
|
|
Lastnik oz. uporabnik
plovila mora na zahtevo upravljavca nemudoma odstraniti plovilo v
primeru: |
|
|
|
|
|
1.
da nima
sklenjene pogodbe o pravici do uporabe priveza v krajevnem pristanišču (
v velikem in malem mandraču), |
|
2.
da je
samovoljno privezal plovilo med krajevne priveze v krajevnem
pristanišču (v velikem in malem mandraču), |
|
3.
da je
potekla pogodba o pravici do uporabe priveza v krajevnem pristanišču (v
velikem in malem mandraču). |
|
|
|
V času neupravičenega
koriščenja priveza v krajevnem pristanišču (v velikem in malem mandraču)
je lastnik plovila dolžan plačati pristojbino, ki je enaka ceni
dnevnega priveza, ki velja v pristanišču za javni promet. |
|
|
|
III. UPRAVLJANJE Z RIBIŠKIM PRISTANIŠČEM
NA OBMOČJU STRUNJANA |
|
|
|
17. člen |
|
|
|
Razvoj ribiškega
pristanišča načrtuje upravljavec s programom razvoja ribiškega
pristanišča, ki mora biti usklajen z nacionalnim programom ribištva in
okoljevarstvenimi pogoji. |
|
|
|
Upravljavca ribiškega
pristanišča Strunjan se določi s sklepom Občinskega sveta Občine Piran,
ki na tej podlagi pridobi vodno pravico za ta namen. |
|
|
|
Upravljavec mora
pripraviti tudi načrt upravljanja z ribiškim pristaniščem, v katerem
opredeli predlog financiranja ureditve pristanišča, program vzdrževanja
pristaniške infrastrukture, zagotovitev rednega zbiranja odpadkov s
plovil in od dejavnosti, vzdrževanje reda ter merila za dodeljevanje
privezov oz. uporabo ribiške infrastrukture upravičencem. Načrt
upravljanja z ribiškim pristaniščem potrdi Občinski svet Občine Piran. |
|
|
|
Načrt upravljanja z
ribiškim pristaniščem mora biti usklajen z načrtom upravljanja
Krajinskega parka Strunjan, ki ga mora upravljavec krajinskega parka
Javni zavod Krajinski park Strunjan, ki je bil ustanovljen s Sklepom
Vlade RS (Uradni list RS, št. 76/2008, 100/2008), pripraviti v skladu z
državno uredbo. |
|
|
IV. PREHODNE
DOLOČBE
|
|
18. člen |
|
|
|
Pogodbe o uporabi
priveza se sklepa z lastniki plovila, ki uporabljajo privez.
|
|
|
|
Pravica do uporabe
priveza je neprenosljiva tako na novega lastnika plovila kot tudi na
novo plovilo, če odstopa po dimenzijah od predhodnega plovila, razen če
pravilnik o dodeljevanju privezov ne določa drugače. |
|
|
|
Upravljavec ima
pravico spremeniti dodeljena privezna mesta ter o tem pisno obvestiti
uporabnika, ki mora v roku treh dni od dneva prejema obvestila plovilo
premestiti na novo privezno mesto. Če tega ne stori, lahko to opravi
upravljavec na stroške uporabnika. |
|
|
|
19. člen |
|
|
|
Uporabniki pristanišča so dolžni uporabljati prostor v pristanišču v
skladu s Pomorskim zakonikom in predpisi o redu v pristanišču. |
|
|
|
Nadzor nad izvajanjem reda v pristanišču se opravlja v skladu s
Pomorskim zakonikom. |
|
|
|
20. člen |
|
|
|
Uporabniki pristanišča so se dolžni ravnati v skladu s predpisi in
tehničnimi pravili o varnosti plovbe, varstvu človekovega življenja in
okolja. |
|
21. člen |
|
|
|
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravlja občinska inšpekcija. |
|
|
|
22. člen |
|
|
|
Z denarno kaznijo 200
€ se takoj na kraju samem kaznuje za prekršek posameznik, če na območju
pristanišč, ki so predmet tega odloka: |
|
– onesnažuje
kopno ali vodno površino v pristanišču, |
|
– shranjuje
ribiške priprave ali ribiški pribor na območju pristanišč v nasprotju s
določenim pristaniškim redom ali izven enotno urejenih objektov, |
|
– brez
dovoljenja upravljavca oziroma pristojnega organa občine uporablja kopni
prostor pristanišča v nasprotju z določenim pristaniškim redom, |
|
– ne vzdržuje v
pristanišču privezanega ali zasidranega plovila in/ali priveznih vrvi
tako, da je vedno sposobno za varno plovbo ali da ne ogroža drugih
plovil v pristanišču oziroma drugega premoženja oziroma oseb ali tako,
da ne kvari videza pristanišča. |
|
|
|
23. člen |
|
|
|
Vse obstoječe letne
pogodbe o pravici do uporabe priveza ostanejo v veljavi do izteka
pogodbenega roka. Pogodbena stranka, ki ne bo upravičena do uporabe
priveza po tem odloku, mora svoje plovilo odstraniti iz pristanišča
Piran, sicer se ji zaračuna pristojbina, ki je enaka ceni dnevnega
priveza, ki velja v pristanišču za javni promet (11. člen). |
|
|
|
Z uveljavitvijo tega
odloka Občina odpove obstoječa najemna razmerja za parc. št. 5597/1 in
5597/2 k.o. Portorož,
ki v naravi
predstavlja območje ''ribiškega pristanišča'', in se nepremičnine
prenesejo v upravljanje upravljavcu ribiškega pristaniška Seča.
Upravljavec po sprejemu Pravilnika na novo uredi najemna razmerja za
uporabo prostorov v objektu Seča 142 in zemljišču s parc. št. 5597/2 in
5597/1 k.o. Portorož. |
|
24. člen |
|
|
|
S tem odlokom je
opredeljena namembnost posameznih delov, sicer prostorsko in
upravljavsko enovitega, pristanišča Piran. |
|
S tem odlokom se
zagotovi, da se namembnost ribiškega pristanišča, ki ga opredeljuje 3.
člen tega odloka, ne bo spreminjala najmanj deset let po zadnjem
izplačilu sredstev iz proračuna Republike Slovenije v primeru pridobitve
teh namenskih sredstev. |
|
|
|
25. člen |
|
|
|
Ta odlok prične
veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic.
|
|
|
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o pristanišču Piran (Uradne objave
Primorskih novic, št. 44/01). |
|
|
|
Številka: 342–1/2006–2009 |
|
Piran, 7. 7. 2009 |
|
Župan Občine Piran
Tomaž Gantar |