Na
podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi
– ZLS (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 –
ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20
– ZIUOOPE) je Občinski svet Občine Ribnica na 13. redni seji 11. 12.
2020 sprejel |
|
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta Občine Ribnica |
|
1 SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina poslovnika) |
|
Vsebina tega poslovnika so določbe, s katerimi sta podrobneje urejena
organizacija in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
svet), in sicer: |
– konstituiranje sveta, |
– pravice in dolžnosti članov sveta, |
– seje sveta, |
– akti sveta, |
– volitve in imenovanja, |
– razmerje med županom in svetom, |
– delo sveta v izrednem stanju, |
– spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika. |
|
2. člen |
|
(uporaba poslovnika) |
|
(1) Ta
poslovnik se uporablja za delo sveta in njegovih delovnih teles. |
(2) Če posamezne zadeve z delovnega področja delovnega telesa tako
zahtevajo, se lahko način njegovega dela v teh zadevah v skladu s tem
poslovnikom ureja tudi v aktu o ustanovitvi ali s posebnim poslovnikom. |
(3) Za delo svetov krajevnih skupnosti se primerno njihovim nalogam
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo seje sveta. |
|
3. člen |
|
(javnost dela) |
|
(1) Delo
sveta je javno. Za zagotavljanje javnosti dela sveta skrbi župan. |
(2) Javnost dela se zagotavlja: |
– z
objavljanjem dokumentov in drugih informacij, ki so v skladu z zakonom
informacije javnega značaja, na spletni strani občine, |
– z
zagotavljanjem informacij javnega značaja fizičnim in pravnim osebam na
njihovo zahtevo, |
– z
objavljanjem sklicev sej z dnevnimi redi in gradivi, |
– z
zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, |
– z
uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, |
– z
obvestili za javnost, |
– s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil sredstvom javnega obveščanja, |
– z
navzočnostjo občanov, |
– z
navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah, |
– na
druge načine. |
(3) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno-pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. Za ravnanje z gradivi zaupne narave
se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
(4) Podrobneje način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve
javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
4. člen |
|
(seje sveta) |
|
(1) Svet
dela na rednih, izrednih, dopisnih, slavnostnih in žalnih sejah. |
(2) Izredna seja se skliče na zahtevo najmanj ene četrtine članic
oziroma članov sveta ali če župan oceni, da je to potrebno zaradi
nujnosti odločanja sveta. |
(3) Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih,
ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
(4) Za iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena ne veljajo
rokovne omejitve, ki veljajo za sklic redne seje, razen za sklic izredne
seje na zahtevo članov sveta, ko se uporabljajo roki, določeni z
zakonom. |
(5) Slavnostne seje se sklicujejo ob začetku mandata novoizvoljenega
sveta ter ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih. |
|
5. člen |
|
(uporaba žiga) |
|
(1) Svet
uporablja žig občine. |
(2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o
drugih odločitvah ter na dopisih. |
(3) Žig občine uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa
sveta. |
|
2 KONSTITUIRANJE SVETA |
|
6. člen |
|
(konstituiranje sveta) |
|
(1) Svet
se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma v
dvajsetih dneh po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot deset dni po
izvedbi drugega kroga volitev župana. Prvo sejo vodi najstarejši član
sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi svet. |
(3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list,
s katerih so bili izvoljeni člani sveta, in izvoljenega župana. |
|
7. člen |
|
(dnevni red prve seje sveta) |
|
(1) Obvezni
dnevni red prve seje sveta je: |
1. ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
2. poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana, |
3. imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta ter ugotovitve izvolitve
župana, |
4. poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta, |
5. poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana. |
(2) Če je bil županu potrjen mandat člana sveta, lahko predsedujoči na
podlagi njegove ustne izjave, da bo opravljal funkcijo župana, razširi
dnevni red prve seje s sklepom o ugotovitvi predčasnega prenehanja
mandata člana sveta zaradi nezdružljivosti obeh funkcij in potrditvijo
mandata nadomestnega člana sveta. |
(3) O obveznem dnevnem redu prve seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
(4) Dnevni red prve seje praviloma vsebuje imenovanje komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, slovesno prisego župana in
njegov pozdravni nagovor. |
(5) Dnevni
red prve seje predlaga prejšnji župan v skladu s tem členom in sklepi
pripravljalnega sestanka iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega
poslovnika. |
(6) Postopek potrditve mandatov članov sveta in odločanje o morebitnih
pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list
oziroma kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur za župana
določa zakon. |
|
8. člen |
|
(imenovanje mandatne komisije) |
|
Na
prvi seji svet izmed navzočih izvoljenih članov sveta najprej imenuje
tričlansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije
predlaga predsedujoči, lahko pa vsak član sveta. Svet glasuje o
predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani
vsi člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
|
9. člen |
|
(prepoved odločanja o pritožbi zoper
mandat župana) |
|
Če
je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana
sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
10. člen |
|
(slovesna prisega) |
|
Slovesna prisega župana se glasi: »Prisegam, da bom vestno in odgovorno
opravljal svoje dolžnosti in upošteval pravni red Republike Slovenije in
Statut Občine Ribnica. Pri izvrševanju svoje funkcije bom ravnal vestno
in odgovorno, delal v korist javnega interesa, spoštoval različnost
mnenj in deloval za blaginjo občank in občanov.« |
|
11. člen |
|
(komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja) |
|
(1)
Ko je svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. |
(2)
Nosilci kandidatnih list za prvo sejo pripravijo kadrovski predlog za
sestavo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(3)
Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v
občinskih organih in delovnih telesih ter pripraviti poročilo in
predloge za imenovanje novih članov. |
|
3 PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
12. člen |
|
(pravice in dolžnosti članov sveta) |
|
(1) Pravice
in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
(2) Član sveta ima pravico: |
– predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, |
– predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
– sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov
njegovih sej; |
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta
in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
(3) Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot
osebni podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti, opredeljene z
zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu. |
(4) Član sveta ima pravico do sejnine v skladu z zakonom in posebnim
aktom sveta in do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. |
|
13. člen |
|
(pravice svetniških skupin) |
|
(1) Svetniške
skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste
ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo
posameznemu članu sveta. |
(2) Vodja svetniške skupine mora pisno obvestiti župana o ustanovitvi
svetniške skupine in predložiti seznam članov s podpisanimi pristopnimi
izjavami. O morebitnih spremembah sestave svetniške skupine mora vodja
svetniške skupine obvestiti župana v roku petih dni in predložiti
ustrezna dokazila. |
(3) Svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila
materialnih stroškov skladno z aktom, ki ga sprejme svet. |
|
14. člen |
|
(podatki in pojasnila) |
|
(1) Član
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave podatke in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v svetu
in njegovih delovnih telesih. |
(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni članu sveta
omogočiti seznanitev s podatki in mu dati zahtevana pojasnila. Če
član sveta to posebej zahteva, mu je treba posredovati pojasnila tudi v
pisni obliki v roku petnajstih dni od zahtevanega pojasnila. |
|
15. člen |
|
(vprašanja in pobude članov sveta) |
|
(1) Član
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena zadnja točka dnevnega
reda za vprašanja in pobude članov. |
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da
je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
(4) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na
katerega je naslovljeno. |
(5) Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna
župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske
upravezadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na
vprašanja in pobude. |
(6) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddane
do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in
pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske
uprave odgovorita na naslednji seji. |
(7) Župan ali direktor občinske upravelahko na posamezna vprašanja ali
pobude odgovorita pisno, pisno pa morata odgovoriti tudi na vprašanja in
pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti
posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji
redni seji. |
|
16. člen |
|
(zahteva za dodatna pojasnila) |
|
(1) Če
član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo,
lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko
predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
(2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
17. člen |
|
(udeleževanje na sejah sveta in delovnih
telesih) |
|
(1) Član
sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član
je. |
(2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član
je, mora o tem obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. |
(3) Članu sveta, ki se ne udeleži seje sveta, sejnina ne pripada. |
(4) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži
treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega
telesa predlaga svetu njegovo razrešitev. |
|
4 SEJE SVETA |
|
4.1 Sklicevanje sej, predsedovanje in
udeležba na seji |
|
18. člen |
|
(sklic seje) |
|
(1) Seje
sveta sklicuje župan v skladu s programom dela sveta, na zahtevo najmanj
ene četrtine članov sveta in glede na potrebe odločanja na svetu. |
(2) Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno
sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča
prejšnje redne seje. |
|
19. člen |
|
(vabilo) |
|
(1) Vabilo
za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta
najkasneje sedem dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina
gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
Občinski svet praviloma ne more odločati o zadevah, o katerih ni podalo
svojega mnenja pristojno delovno telo sveta. |
(2) Vabilo za sejo sveta se pošlje tudi županu, podžupanu in direktorju
občinske upraveter v vednost predsedniku nadzornega odbora občine in
medijem. Javnost se obvesti z objavo vabila na spletni strani občine.
Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo. |
(3) Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po elektronski pošti,
po pošti v fizični obliki pa, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik in
občinska uprava ne razpolaga z elektronskim naslovom prejemnika. Rok
začne teči od dneva odposlane elektronske pošte. |
|
20. člen |
|
(poročevalci in vabljeni) |
|
(1) Na
seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki
jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni
red seje potrebna. |
|
21. člen |
|
(izredna seja) |
|
(1) Izredna
seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah,
kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov
sveta. |
(2) V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni
razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o
katerih naj svet odloča. |
(3) Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo
zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih dni od predložitve
pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo
lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali, oziroma tisti član
sveta, ki ga pooblastijo za sklic in vodenje seje. |
(4) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti poslano članom
sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z
19. členom tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine v
katalogu informacij javnega značaja. |
(5) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v
skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani
sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje
predlaga na sami seji, na njej pa se lahko predloži tudi gradivo za
sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje
ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo
razlogov za sklic, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna
seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
22. člen |
|
(dopisna seja) |
|
(1) Dopisna
seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na
dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine,
o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve, ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne
obveznosti občine. Na dopisnih sejah se ne odloča o kadrovskih zadevah,
razen v izjemnih primerih, kadar ni pogojev za sklic izredne seje. |
Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki
osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki
naj se sprejme, ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po
elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje
vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje,
to je, do katere ure se šteje trajanje seje). |
(2) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom
sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica.
Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
(3) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je
zanj glasovala večina izmed članov sveta. |
(4) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s
tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o vročitvi vabil članom sveta in
glasovnice, iz katerih je razvidno, koliko članov je glasovalo. |
|
23. člen |
|
(predlog dnevnega reda) |
|
(1) Dnevni
red seje sveta predlaga župan. |
(2) Dnevni red lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico
zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga
posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
(3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za
katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
(4) Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o
aktu z enako ali podobno vsebino. |
(5) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za
drugo obravnavo. |
|
24. člen |
|
(vodenje seje) |
|
(1) Sejo
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more
voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če tudi to ni mogoče, pa jo
vodi najstarejši član sveta. |
(3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil
sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga
pooblastijo člani sveta, ki so zahtevali sklic seje. |
|
4.2 Zagotavljanje javnosti dela sveta |
|
25. člen |
|
(zagotavljanje javnosti seje) |
|
(1) Javnost
seje sveta se praviloma zagotavlja z navzočnostjo predstavnikov sredstev
javnega obveščanja na seji, s predvajanjem seje na kabelski televiziji,
na spletni strani občine ter z navzočnostjo javnosti v prostoru, v
katerem poteka seja sveta. |
(2) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem
poteka seja sveta, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta in pri
tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora
za člane sveta. |
(3) Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja
dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. |
(4) Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega
obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po
opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
26. člen |
|
(izključitev javnosti) |
|
(1) Predsedujoči
predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva
podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. |
(2) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko
dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko
poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
4.3 Potek seje |
|
27. člen |
|
(ugotavljanje navzočnosti) |
|
(1) Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti, in koliko članov
sveta je navzočnost potrdilo s podpisom na listi navzočnosti. |
(2) Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
(3) Predsedujoči nato ugotovi, ali je občinski svet sklepčen. Če je
občinski svet po prvem ugotavljanju sklepčnosti nesklepčen, se
sklepčnost ugotavlja še enkrat. Drugo ugotavljanje sklepčnosti se opravi
šele po preteku petnajstih minut od prvega ugotavljanja sklepčnosti. Če
občinski svet tudi po drugem ugotavljanju sklepčnosti ne more veljavno
odločati, predsedujoči sejo zaključi. |
(4) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na
seji in drugimi vprašanji. |
|
28. člen |
|
(odločanje o zapisniku prejšnje seje) |
|
(1) Preden
svet določi dnevni red redne seje, potrdi zapisnik prejšnje seje in
zapisnike prej izvedenih sej, ki še niso bili potrjeni. |
(2) Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva,
da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
(3) Zapisnik se lahko potrdi z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, ali pa se potrdi ustrezno spremenjen in dopolnjen. |
(4) Svet na izrednih in dopisnih sejah ne potrjuje zapisnikov. |
|
29. člen |
|
(dnevni red) |
|
(1) Svet
na začetku seje določi dnevni red. |
(2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi, in potem še o morebitnih predlogih za skrajšanje
rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. |
(3) Proračunske zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi točkami
dnevnega reda in se uvrstijo takoj za točko »potrditev zapisnika«. |
(4) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
(5) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
(6) Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, h
katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni
bil predlagatelj, ali je ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v
primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava
nujna. |
(7) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev
dnevnega reda potrdi svet dnevni red seje v celoti. |
|
30. člen |
|
(vrstni red obravnave točk dnevnega
reda) |
|
(1) Posamezne
točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem dnevnem redu. |
(2) Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave
posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine,
zaradi katerih je treba posamezno gradivo obravnavati pred točko
dnevnega reda, na katero je uvrščeno, ali pozneje. Spremembo dnevnega
reda potrdi svet z glasovanjem. |
|
31. člen |
|
(razprava) |
|
(1) Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba,
ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut,
če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
(2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor
občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. |
(3) Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo
obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika
delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. |
(4) Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se
priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet
minut. Župan lahko dovoli, da posamezen član iz utemeljenih razlogov
lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
(5) Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico
do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Na istega
razpravljavca je dovoljena samo ena replika. Replika se mora nanašati na
konkretno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo
trajati največ tri minute. |
(6) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči
vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le
po tri minute. |
|
32. člen |
|
(opomin) |
|
(1) Razpravljavec
sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
(2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za
razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži
dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame
besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru
odloči svet brez razprave. |
|
33. člen |
|
(kršitve poslovnika) |
|
(1) Članu
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Predsedujoči nato
poda pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. |
(2) Če član s pojasnilom ni zadovoljen, lahko svet odloči o tem
vprašanju brez razprave. |
(3) Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
tri minute. |
|
34. člen |
|
(prekinitev seje sveta) |
|
(1) Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo
o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
(2) Predsedujoči lahko prekine sejo, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. |
(3) Predsedujoči prekine sejo, če ugotovi, da svet ni več sklepčen, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. |
(4) Predsedujoči prekine sejo, če z ukrepi, določenimi s tem
poslovnikom, ne more zagotoviti nemotenega nadaljevanja seje. |
(5) V vseh primerih prekinitve seje predsedujoči določi, kdaj se bo
nadaljevala. |
(6) Če je seja prekinjena zato, ker svet ni več sklepčen, sklepčnosti pa
ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
35. člen |
|
(začetek seje, odmor in konec) |
|
(1) Seje
sveta se sklicujejo praviloma ob četrtkih, običajno ob 18. uri, in
morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
(2) Predsedujoči odredi desetminutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog vodje
svetniške skupine, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil
(amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov
oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ
trideset minut, odredi pa se ga lahko pred točko oziroma v okviru
posamezne točke največ dvakrat. |
(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti
iz prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
(5) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana. |
|
36. člen |
|
(preložitev) |
|
Če
svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni
pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti
seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda. |
|
4.4 Vzdrževanje reda na seji |
|
37. člen |
|
(red na seji) |
|
(1) Za
red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti,
dokler mu predsedujoči ne da besede. |
(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
38. člen |
|
(ukrepi za zagotovitev reda na seji) |
|
(1) Za
kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin, |
– odvzem besede, |
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
(2) Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil
besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na
seji. |
(3) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji
krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat
opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
(4) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta
oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji,
tako da onemogoča delo sveta. |
(5) Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s
seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
(6) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
(7) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo
vsi poslušalci. |
(8) Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji
sveta, jo prekine. |
|
4.5 Odločanje |
|
39. člen |
|
(sklepčnost) |
|
(1) Svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih večina članov sveta. |
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in
na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni
sobi (dvorani) na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava,
dvig kartonov ali rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član
sveta ali predsedujoči kadarkoli. |
|
40. člen |
|
(odločanje na seji sveta) |
|
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina
članov sveta, ki so glasovali, izrekla 'ZA' njen sprejem oziroma če je
'ZA' sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev
določa zakon. |
|
41. člen |
|
(glasovanje) |
|
(1) Svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
(2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred
odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno
glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta. |
(3) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
(4) Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik
ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja
dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
(5) H glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo 'ZA' sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
'PROTI' sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
(6) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
42. člen |
|
(javno in poimensko glasovanje) |
|
(1) Javno
glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s
poimenskim izjavljanjem. |
(2) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene polovice vseh članov sveta. |
(3) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke
njihovih priimkov. Član glasuje tako, da se glasno izjavi 'ZA' ali
'PROTI'. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem
članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova
odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
43. člen |
|
(tajno glasovanje) |
|
(1) Tajno
se glasuje z glasovnicami. |
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo
vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor
občinske uprave. |
(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov
sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
(4) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
(5) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član
je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za
glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
(6) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, ter praviloma
opredelitev 'ZA' in 'PROTI'. 'ZA' je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, 'PROTI' pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo 'ZA' ali besedo 'PROTI'. |
(7) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
(8) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in
priimke kandidatov, če jih je več, po abecednem redu prvih črk njihovih
priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred
priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ
toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
(9) Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno
skrinjico. |
|
44. člen |
|
(izid glasovanja) |
|
(1) Ko
je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
(2) Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
– datumu in številki seje sveta, |
– predmetu glasovanja, |
– sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
– številu razdeljenih glasovnic, |
– številu oddanih glasovnic, |
– številu neveljavnih glasovnic, |
– številu veljavnih glasovnic, |
– številu glasov 'ZA' in število glasov 'PROTI' oziroma pri glasovanju o
kandidatih, |
– številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat
je imenovan. |
(3) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja
na seji sveta. |
|
45. člen |
|
(ponovitev glasovanja) |
|
(1) Če
član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet z navadno večino brez razprave na
predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali
na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ
dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
4.6 Zapisnik seje sveta |
|
46. člen |
|
(vsebina zapisnika seje sveta) |
|
(1) O
vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o
odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih,
predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu,
imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh
postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih
statutarno-pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. |
(3) Potrjeni zapisnik seje sveta se kot dokumentarno gradivo hrani
trajno v dosjeju seje, na kateri je bil sestavljen. V dosje je treba
vložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma
obravnavano na seji. |
|
47. člen |
|
(zapisnik seje sveta) |
|
(1) Za
zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske
uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega
uslužbenca. |
(2) Sprejeti zapisnik v občinskih prostorih podpišeta predsedujoči
sveta, ki je sejo vodil, in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni
javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik. |
(3) Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine in na
krajevno običajen način. |
(4) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden
na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta
in se ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika
seznani predsedujoči. |
|
48. člen |
|
(posnetek seje sveta) |
|
(1) Potek
seje se snema tako na video kot na zvočni nosilec. Video in zvočni
posnetki sej se, razen v delu, v katerem je bila javnost izključena,
objavijo na spletni strani občine ali neposredno prenašajo po lokalni
televiziji. Ti posnetki so na spletni strani občine dostopni še eno leto
po preteku mandata. |
(2) Zvočni posnetek seje se hrani, dokler ni potrjen zapisnik seje, nato
se zvočni posnetek uniči. |
(3) Član sveta je upravičen poslušati posnetek seje sveta v prostorih
občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca. |
(4) Druge osebe lahko poslušajo posnetek seje le z dovoljenjem župana in
ob navzočnosti s strani župana pooblaščene osebe. |
(5) Magnetogram seje se hrani do potrditve zapisnika. |
(6) Nedovoljeno je vsako drugačno nepooblaščeno avdio in video snemanje
s telefoni, tablicami ali drugimi napravami. |
|
49. člen |
|
(ravnanje z gradivom sveta) |
|
(1) Ravnanje
z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s
posebnim aktom. |
(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter
vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles se kot trajno gradivo hrani
v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
50. člen |
|
(vpogled v gradivo) |
|
(1) Član
sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi opravljanja
njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi
pisne zahteve člana sveta. Izvirne zahteve, odredba oziroma sklep o
zavrnitvi se hranijo pri gradivu, v katerega se je vpogledalo. |
(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu
župan v skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
4.7 Strokovno in administrativno delo za
svet |
|
51. člen |
|
(strokovno in administrativno delo za
svet) |
|
(1) Za
strokovno in administrativno delo za svet in delovna telesa sveta je
odgovoren direktor občinske uprave. |
(2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo
gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za
nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno
mesto. |
|
5 DELOVNA TELESA SVETA |
|
52. člen |
|
(komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja) |
|
(1) Svet
ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno
delovno telo sveta, ki jo imenuje izmed svojih članov, praviloma na prvi
seji. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet
članov. |
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja
zlasti naslednje naloge: |
– svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih
organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v
organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih
podjetij, |
– opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, |
– svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi
vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta, |
– pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami in drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih
teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in
skladov ter direktorjev javnih podjetij in izvršuje odločitve sveta, |
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet. |
|
53. člen |
|
(stalna delovna telesa) |
|
Stalna delovna telesa sveta so naslednji odbori in komisija: |
1. odbor za finance, |
2. odbor za družbene dejavnosti, |
3. odbor za okolje in prostor, |
4. odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo, |
5. statutarno-pravna komisija. |
|
54. člen |
|
(odbor za finance) |
|
(1) Odbor
za finance ima pet članov. Svet imenuje predsednika, dva člana izmed
članov sveta in dva izmed drugih občanov. |
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju javnih financ, ki so svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom
odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje tri dni pred dnem obravnave. |
(4) Odbor za finance lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte
iz njegove pristojnosti na področju javnih financ. |
|
55. člen |
|
(odbor za družbene dejavnosti) |
|
(1) Odbor
za družbene dejavnosti ima pet članov. Svet imenuje predsednika, dva
člana izmed članov sveta in dva izmed drugih občanov. |
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju družbenih dejavnosti, ki so svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje tri dni pred dnem obravnave. |
(4) Odbor za družbene dejavnosti lahko predlaga svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti na področju družbenih dejavnosti. |
|
56. člen |
|
(odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in
gozdarstvo) |
|
(1) Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo ima pet članov. Svet
imenuje predsednika, dva člana izmed članov sveta in dva izmed drugih
občanov. |
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju gospodarskih dejavnosti, kmetijstva in
gozdarstva, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje
mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje tri dni pred dnem obravnave. |
(4) Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo lahko predlaga svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju
gospodarstva, kmetijstva in gozdarstva. |
|
57. člen |
|
(odbor za okolje in prostor) |
|
(1) Odbor
za okolje in prostor ima pet članov. Svet imenuje predsednika, dva člana
izmed članov sveta in dvaizmed drugih občanov. |
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov na področju načrtovanja, urejanja
in gospodarjenja s prostorom in nepremičnim premoženjem občine ter
gospodarskih javnih služb, varstva okolja, urejanja mestnega prometa in
drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju varstva okolja in
urejanja prostora, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih
svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje tri dni pred dnem obravnave. |
(4) Odbor za okolje in prostor lahko predlaga svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti na področju varstva okolja in
urejanja prostora. |
|
58. člen |
|
(statutarno-pravna komisija) |
|
(1) Statutarno-pravna
komisija sveta ima pet članov. Svet imenuje predsednika, dva člana izmed
članov sveta in dva izmed drugih občanov. |
(2) Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta ter
njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih splošnih aktov, ki
jih sprejema svet. |
(3) Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti
obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter
glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi splošnimi akti občine. |
(4) Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve
statuta občine in poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih
aktov občine. |
(5) Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči
sveta, statutarno-pravna komisija razlaga poslovnik sveta v sodelovanju
z občinsko upravo. |
|
59. člen |
|
(občasna delovna telesa) |
|
(1) Občasna
delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
(2) Župan lahko s sklepom ustanovi druga delovna telesa, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
60. člen |
|
(imenovanje članov odborov in komisij) |
|
(1) Člane
stalnih odborov in komisije imenuje svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, praviloma na drugi redni seji v
mandatu. |
(2) Člani odborov in komisij na svoji prvi konstitutivni seji izmed
svojih članov imenujejo predsednika in namestnika predsednika odbora in
komisije, ki mora biti član sveta. |
|
61. člen |
|
(delo delovnega telesa) |
|
(1) Prvo
sejo delovnega telesa skliče župan, vse nadaljnje pa predsednik. |
(2) Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo delovnega
telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in
predloge v svetu. |
(3) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po
sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo
župana. |
(4) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
(5) Delovno telo dela na sejah. Veljavno lahko sprejema svoje odločitve,
če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve – mnenja,
stališča in predloge – pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih
članov. |
(6) Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
(7) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega
poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. |
(8) Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki
so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
(9) V primerih, ko ima več delovnih teles enako točko na dnevnem redu,
se lahko skliče skupna seja za predstavitev enakega gradiva. |
|
5 AKTI SVETA |
|
5.1 Splošne določbe |
|
62. člen |
|
(splošni akti občine in drugi akti
sveta) |
|
(1) Svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
– poslovnik sveta, |
– proračun občine in zaključni račun, |
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke, |
– odredbe, |
– pravilnike, |
– navodila. |
(2) Svet sprejema sklepe, stališča, mnenja, soglasja in druge akte v
skladu z zakonom in statutom občine. |
|
63. člen |
|
(predlagalna pravica) |
|
(1) Proračun
občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za
katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga svetu v
sprejem župan. |
(2) Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz
prvega odstavka. |
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in
statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega
akta. |
|
64. člen |
|
(sodelovanje javnosti pri pripravi
splošnih aktov občine) |
|
(1) Zaradi
večje legitimnosti sprejetih splošnih aktov občine in vključitve
občanov, njihovih organizacij, strokovne in druge javnosti v pripravo
predlogov splošnih aktov občine je treba predloge statuta občine,
odlokov, proračuna, prostorskih aktov in drugih načrtov razvoja objaviti
na spletni strani občine, v katalogu informacij javnega značaja,
najpozneje sedem dni pred sejo sveta, na kateri bo izvedena splošna
razprava, in javnost pozvati, da v roku trideset dni na način, določen z
objavo, sporoči morebitne pripombe in predloge. |
(2) Predlog splošnega akta se v roku iz prejšnjega odstavka pošlje
subjektom, katerih sodelovanje določata zakon in statut občine, ter
subjektom, ki se ukvarjajo z zadevami, ki se jih vsebina splošnega akta
tiče, s pozivom k predložitvi pripomb in predlogov najpozneje v roku,
določenem v prejšnjem odstavku. |
(3) Objavi splošnega akta občine na spletni strani občine, v katalogu
informacij javnega značaja, in dopisu iz prejšnjega odstavka se priloži
povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključnimi vprašanji, ki
zadevajo predlog splošnega akta, in njegovimi cilji. |
(4) Po končani obravnavi iz prvega in drugega odstavka tega člena
pripravi občinska uprava osnutek poročila o sodelovanju javnosti s
predstavitvijo vpliva pripomb in predlogov na vsebino predloga splošnega
akta ter ga predloži predlagatelju. |
(5) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi splošnega akta ter o
upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih se objavi na
spletni strani občine, v katalogu informacij javnega značaja, in se
hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občine, skupaj z izvirnikom
sprejetega splošnega akta. |
|
65. člen |
|
(podpis in hramba aktov, ki jih sprejema
svet) |
|
(1) Akte,
ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
(2) Izvirnike aktov sveta se ožigosa in shrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
5.2 Postopek za sprejem odloka |
|
66. člen |
|
(vsebina predloga odloka) |
|
(1) Predlog
odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in njihovo
obrazložitev. |
(2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in
načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo
sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi
grafično ali kartografsko gradivo. |
(3) Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje
predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
67. člen |
|
(obravnava predloga odloka) |
|
(1) Predlagatelj
določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga
odloka na sejah sveta. |
(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah
sveta, tudi kadar ni predlagatelj. |
|
68. člen |
|
(razprava o predlogu odloka) |
|
(1) Predlog
odloka se pošlje članom sveta sedem dni pred dnem, določenim za sejo
sveta, na kateri bo obravnavan. |
(2) Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
69. člen |
|
(prva obravnava) |
|
(1) V
prvi obravnavi predloga odloka se opravi splošna razprava o razlogih, ki
zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih, načelih in temeljnih rešitvah
predloga odloka. |
(2) Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih
članov sprejme stališča in predloge o odloku. |
(3) Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da
odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
(4) Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga
odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
|
70. člen |
|
(priprava besedila za drugo obravnavo) |
|
(1) Pred
začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. |
(2) Predlagatelj mora v predlogu odloka za drugo obravnavo ustrezno
upoštevati pripombe in predloge javnosti ali jih utemeljeno zavrniti. |
Besedilu predloga odloka, pripravljenega za drugo obravnavo, mora biti
priložena obrazložitev, iz katere je razvidno, pri katerih členih in
kako so bila upoštevana stališča sveta iz prve obravnave. Iz
obrazložitve mora biti razvidno tudi, katerih mnenj, pripomb in
predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj ne, ter rešitve, ki odstopajo
od predloga v prvi obravnavi, besedilo tistih določb odloka, za katere
se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve, ter finančna sredstva, ki so
potrebna za izvedbo odloka. |
(3) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi odloka ter o
upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih je sestavni del
predloga odloka za drugo obravnavo. |
|
71. člen |
|
(druga obravnava) |
|
(1) V
drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe
in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. |
(2) Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka, in
amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
(3) Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma,
ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina
vseh članov sveta ali župan. |
(4) Če amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga
predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. |
(5) Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na seji, na
kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
(6) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave
spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
72. člen |
|
(sprejem amandmaja, člena odloka in
odloka) |
|
(1) Amandma,
člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina
članov sveta, ki glasujejo. |
(2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
73. člen |
|
(sprejem splošnih aktov občine) |
|
(1) Statut
občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. |
(2) Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem
poslovnikom. |
(3) O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
|
74. člen |
|
(sprejem splošnih aktov občine do
prenehanja mandata) |
|
(1) Svet
mora do prenehanja mandata zaključiti vse postopke o predlaganih
splošnih aktih občine. |
(2) Če posamezen postopek ni končan, se izjemoma lahko nadaljuje v novem
mandatu sveta, če sta v novem mandatu ponovno izvoljena župan in član
sveta, ki je bil predlagatelj splošnega akta, in če tako na predlog
župana odloči svet. |
(3) Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska
uprava. |
|
5.3 Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
75. člen |
|
(hitri postopek za sprejem odlokov) |
|
(1) Kadar
to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet
sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi
obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
(2) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi
hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega
reda. |
(3) Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku,
se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi
obravnavi predloga odloka. |
(4) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna
opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
(5) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga
odloka na isti seji. |
(6) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na
amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
5.4 Skrajšani postopek za sprejem
odlokov |
|
76. člen |
|
(skrajšani postopek za sprejem odlokov) |
|
(1) Svet
lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji
opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se
sprejema na enak način, če gre: |
– za
manj zahtevne spremembe in dopolnitve, |
– prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb
skladu z zakonom, |
– uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države
oziroma občine, |
– spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
– prečiščena besedila splošnih aktov občine. |
(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji
nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi
obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo
odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi
po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
(3) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega
akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in
amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na seji vse do konca obravnave
odloka. |
|
5.5 Objava splošnega akta občine |
|
77. člen |
|
(objava splošnega akta občine) |
|
(1) Župan
objavi splošni akt občine v Uradnem listu RSnajprej šestnajsti dan po
sprejemu. |
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko župan nemudoma objavi odlok o
proračunu občine, zaključni račun proračuna in splošni akt, s katerimi
se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(3) Statut, poslovnik sveta, odloki in drugi predpisi občine začnejo
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, če ni v njih drugače
določeno. |
(4) Če je predlog za razpis referenduma o splošnem aktu ali obvestilo o
pobudi dano v roku, določenem z zakonom, župan pa je ta splošni akt že
objavil, je razpis referenduma možen, če splošni akt še ni začel
veljati. Župan je dolžan nemudoma po prejemu predloga ali pobude za
razpis referenduma preklicati objavo splošnega akta. |
|
5.6 Postopek za sprejem proračuna |
|
78. člen |
|
(predlog proračuna občine) |
|
(1) Predlog
proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v tridesetih
dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih
lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v
šestdesetih dneh po izvolitvi sveta. |
(2) Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi
sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z
vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in
opravljena splošna razprava. |
(3) V okviru predstavitve proračuna predstavi svetu župan ali
pooblaščeni delavec občinske uprave: |
– temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
– načrtovane politike občine, |
– oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter
računa financiranja v prihodnjih dveh letih, |
– okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega
uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
– načrt razvojnih programov, |
– načrt nabav. |
(4) Po predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in
sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
(5) Če svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo,
sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedmih dni
predloži svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so
stališča in predlogi sveta v njem upoštevani. |
(6) Če svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno
razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo
župan. |
|
79. člen |
|
(javna razprava) |
|
(1) Predlog
proračuna mora biti v javni razpravi najmanj trideset dni. |
(2) Rok javne razprave začne teči od dneva objave na spletni strani.
Javna razprava lahko traja tudi med prvo in drugo obravnavo. V času
javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako,
da sklep o javni razpravi in predlog proračuna občina objavi na svoji
spletni strani, v katalogu informacij javnega značaja, in
zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine. |
(3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov
k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na
krajevno običajen način. |
|
80. člen |
|
(obravnava predloga proračuna) |
|
(1) V
času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta,
sveti ožjih delov občine in zainteresirana javnost. |
(2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
(3) Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave
zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah
pojasnijo predlog proračuna občine. |
(4) Za obravnavo pripomb in predlogov občanov k predlogu proračuna in
pripravi poročila se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo
sodelovanje javnosti pri pripravi splošnega akta občine oziroma odloka. |
|
81. člen |
|
(dopolnjen predlog proračuna občine) |
|
(1) Po
končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjen
odlok o proračunu občine in skliče sejo sveta, na kateri se bosta
obravnavala. |
(2) Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko
člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred
sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
(3) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega
odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in
izdatki ter v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se
zagotovijo sredstva in za kakšen namen. |
|
82. člen |
|
(predstavitev dopolnjenega predloga
proračuna občine) |
|
(1) Pred
začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu
občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma
pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi
predloga in katerih ni, ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna
obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva
predloga proračuna. |
(2) V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve
proračunskega ravnovesja. |
(3) Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in
pozove župana, da se izjavi, oziroma se župan izjavi o tem, ali bo
vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev in v kolikšnem času.
Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za
čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom
sveta. |
(4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej, tako da se najprej
glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
83. člen |
|
(uskladitev predloga proračuna občine) |
|
(1) Ko
je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti in ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede
prihodkov in odhodkov ter ali je z njim zagotovljeno financiranje nalog
občine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi,
kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. |
(2) Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s
katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
(3) Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da
strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se
pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe
lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na
kateri bo predložen predlog uskladitve. |
(4) Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži.
O predlogu uskladitve ni razprave. |
(5) Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet,
glasuje o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
(6) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
(7) Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan
predložiti nov predlog proračuna. |
(8) Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem
odloka. |
|
84. člen |
|
(začasno financiranje) |
|
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece, in o
tem obvesti svet. Sklep o začasnem financiranju se lahko na predlog
župana podaljša s sklepom sveta še za tri mesece. Sklep o začasnem
financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka. |
|
85. člen |
|
(rebalans proračuna občine) |
|
(1) Župan
lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
(2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta,
vendar o njem ni javne razprave. |
(3) Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika,
ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
|
5.7 Postopek za sprejem prostorskih
aktov |
|
86. člen |
|
(postopek za sprejem prostorskih aktov) |
|
(1) Prostorske
akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen
postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove
vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z
določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka. |
(2) Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom
prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in
v javni obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet, in se
postopek o odloku konča. |
(3) Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo
predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
5.8 Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
87. člen |
|
(postopek za sprejem obvezne razlage) |
|
(1) Vsakdo,
ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago
določbe splošnega akta. |
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena in razloge za obvezno razlago. |
(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna
komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in
ga predloži svetu v postopek. |
(4) Svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
(5) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del splošnega akta in se objavi
v uradnem glasilu občine. |
|
5.9 Postopek za sprejem prečiščenega
besedila splošnega akta |
|
88. člen |
|
(postopek za sprejem prečiščenega
besedila splošnega akta) |
|
(1) Po
sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi
statutarno-pravna komisija v sodelovanju z občinsko upravo uradno
prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo
statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in
dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
(2) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu
sprememb in dopolnitev odloka tako določi svet. |
(3) Uradno prečiščeno besedilo potrdi svet z glasovanjem brez obravnave. |
(4) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v Uradnem listu RS. |
|
6 VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
89. člen |
|
(volitve in imenovanja) |
|
(1) Volitve
in imenovanja, za katera je po zakonu ali statutu občine pristojen svet,
se opravijo po določbah tega poslovnika. |
(2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je zanj glasovala večina
članov sveta, ki so glasovali. |
(3) Če se o kandidatu oziroma več kandidatih glasuje tajno, se za
navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. Svet lahko
opravi tajno glasovanje, če je bilo prevzetih toliko glasovnic, kolikor
mora biti navzočih članov sveta, da je sklepčen. |
|
90. člen |
|
(glasovanje o kandidatih) |
|
(1) Če
se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva
črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od
kandidatov. |
(2) Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi
javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in
priimek kandidata, za katerega glasuje. |
(3) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
(4) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da
se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati. |
(5) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se
na glasovnici obkroži beseda 'ZA' ali 'PROTI'. |
(6) Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se
lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
91. člen |
|
(ponovno glasovanje) |
|
(1) Če
se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
(2) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu
glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se
ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako
število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
(3) Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovita
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
6.1 Postopek za razrešitev |
|
92. člen |
|
(postopek za razrešitev) |
|
(1) Oseba,
ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta
poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je
osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog člana sveta.
Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
(3) Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so
navedeni razlogi za razrešitev, sicer je ni dovoljeno uvrstiti na dnevni
red seje sveta. |
(4) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, se lahko pisno opredeli o predlogu
razrešitve do seje sveta. |
(5) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je
mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
(6) Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
(7) O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
6.2 Odstop članov sveta, članov delovnih
teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
|
93. člen |
|
(postopek za odstop) |
|
(1) Občinski
funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
(2) Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in
statutom občine predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom
župana ali člana sveta ureja zakon. |
(3) Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles sveta,
imenovani izmed drugih občanov, člani nadzornega odbora in drugi
imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. |
(4) Izjava o odstopu iz tretjega odstavka tega člena mora biti dana v
pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s
predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu
novega kandidata. Svet odloči o novem imenovanju s sklepom. |
|
7 RAZMERJE MED ŽUPANOM IN SVETOM |
|
94. člen |
|
(razmerja med županom in svetom) |
|
(1) Župan
in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
(2) Župan skrbi za zakonitost dela sveta in je dolžan svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev. |
|
95. člen |
|
(izvajanje odločitev sveta) |
|
(1) Župan
ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave na
vsaki redni seji sveta poroča o izvrševanju sklepov sveta. Če želijo
člani sveta dodatne obrazložitve po posameznih točkah, se o njih lahko
poroča na seji ali naknadno. |
(2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je treba posebej obrazložiti
tiste sklepe, ki niso izvršeni, in navesti razloge za neizvršitev
sklepa. |
(3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov
sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
8 DELO SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
96. člen |
|
(delo sveta v izrednem stanju) |
|
(1) V
izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določata statut in ta poslovnik. |
(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je to potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
|
97. člen |
|
(delo sveta v primeru naravne ali druge
hujše nesreče, epidemije ali drugih izrednih okoliščin) |
|
(1) V
primeru naravne ali druge hujše nesreče, epidemije ali drugih izrednih
okoliščin, če predstavlja izvedba seje z osebno navzočimi člani sveta
tveganje za zdravje in varnost članov sveta in je to nujno zaradi
sprejetja odločitev, s katerimi ni mogoče odlašati, lahko župan skliče
sejo na daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Dopustna so odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih
določata statut in ta poslovnik. |
(2) Odstopanja se nanašajo na način glasovanja, zagotavljanje javnosti
seje, seje delovnih teles sveta in sodelovanje javnosti. |
(3) Člani sveta so v prostoru, v katerem v času seje uporabljajo za
medsebojno komuniciranje informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, sami.
Seja se zvočno in slikovno snema, ne pa tudi javno predvaja. Člani sveta
glasujejo z osebnim izrekanjem. |
(4) Določbe, ki veljajo v primeru, ko župan mora sklicati sejo sveta, če
to zahteva najmanj četrtina članov sveta, se pri seji na daljavo ne
uporabljajo. |
|
9 SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA
POSLOVNIKA |
|
98. člen |
|
(spremembe in dopolnitve poslovnika) |
|
(1) Za
sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko
večino glasov navzočih članov. |
|
99. člen |
|
(razlaga poslovnika) |
|
(1) Če
pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo
sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti,
prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni
komisiji, da poda svoje mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na
isti seji, pripravi razlago v sodelovanju z občinsko upravo za posamezne
določbe poslovnika do naslednje seje. |
(2) Kadar svet ne zaseda, razlaga poslovnik statutarno- pravna komisija. |
(3) Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je
dala statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
|
10 PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA |
|
100. člen |
|
Določba četrte točke 53. člena in 56. člen stopita v veljavo z
naslednjim mandatnim obdobjem, do tedaj so v veljavi še določbe
Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Ribnica (Uradni list RS,
št. 17/12), ki se nanašajo na delo odbora za kmetijstvo in odbora za
gospodarstvo. |
|
101. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z
dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu
Občinskega sveta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 17/12). |
|
102. člen |
|
(objava in začetek veljavnosti) |
|
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št. 007-0017/2020 |
Ribnica, dne 12. novembra
2020 |
|
Župan |
Občine Ribnica |
Samo Pogorelc |