Občinski svet občine Bloke je na podlagi 3. in
7. člena
zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93),
3., 4. in 6. člena
odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Bloke (Uradni list RS,
št. 54/99), v zvezi z prvim členom
zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč
(Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90), 3. in 25.
člena
zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90
in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93), ter 6. in 15. člena
statuta Občine Bloke (Uradni list RS, št. 41/99), na 7. redni seji,
ki je bila dne 23. 9. 1999 sprejel |
ODLOK |
o
pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju
Občine Bloke |
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
1.
člen |
S tem odlokom se določa način izvajanja
gospodarske javne službe na področju opravljanja pogrebnih in
pokopaliških dejavnosti ter urejanja pokopališč na območju Občine Bloke. |
2.
člen |
Na območju Občine Bloke sta naslednji
pokopališči: Fara in Sveta Trojica. |
3.
člen |
Urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna
dejavnost je organizirana in nadzorovana lokalna gospodarska javna
služba. |
Opravljanje pokopališke dejavnosti je: |
– opravljanje pokopaliških storitev, |
– opravljanje pogrebne dejavnosti, |
– urejanje pokopališč. |
S tem odlokom so določene tudi pogrebne
svečanosti. |
4.
člen |
Gospodarska javna služba, pokopališka in
pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč se izvaja v skladu z zakonom,
tem odlokom, odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Bloke,
tehničnimi pravili pristojnih organov države in kodeksi strokovnih
združenj izvajalcev. |
5.
člen |
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega
vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekop
grobov in opustitev pokopališč ter vodenje dokumentacije o grobovih in
pokojnih. |
6.
člen |
Pokopališke in pogrebne dejavnosti so predvsem
naslednje: |
– izvajanje pogrebnih svečanosti, |
– izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih
grobov, |
– druge pokopališke storitve glede na krajevne
potrebe in običaje, |
– urejanje dokumentacije, |
– ureditev pokojnika, |
– prevoz pokojnika, |
– izvajanje pogrebne dežurne službe, |
– izvajanje pokopališkega reda. |
7.
člen |
Pokopališke storitve se izvajajo na pokopališču
in so predvsem naslednje: zagotovitev uporabe mrliške vežice, urejanje
pogrebnih svečanosti, izkop in zasip jame, ter zaščita sosednjih grobov,
prva ureditev groba, izvajanje pokopališke dežurne službe, in
opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in tem odlokom. |
Občina lahko podrobneje uredi postopek izvajanja
pokopališke dejavnosti z izdajo tehničnega pravilnika. |
8.
člen |
Pogrebna dejavnost se praviloma izvaja izven
pokopališč in zajema predvsem naslednje dejavnosti: urejanje
dokumentacije, ureditev in prevoz pokojnika, oddajanje grobnih
prostorov, sklepanje najemnih pogodb ter vodenje evidence o grobovih in
sklenjenih najemnih pogodbah ter izvajanje pogrebne dežurne službe in
druga dela, ki so posebej dogovorjena z upravljavci pokopališč. |
9.
člen |
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega
vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekop
grobov in opustitev pokopališč, zajema pa predvsem naslednja dela: |
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega, |
– odvoz odpadkov na odlagališče, |
– košnja zelenic, |
– vzdrževanje poti, |
– manjša vzdrževalna dela na objektih in
napravah, |
– vodenje katastra pokopališč. |
II.
NAČIN IN ČAS POKOPA |
10.
člen |
Umrli leži do pokopa praviloma v mrliški vežici,
če v kraju ni urejene mrliške vežice pa na domu umrlega. |
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer leži
do pokopa, je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili, s katerimi
razpolaga koncesionar oziroma na drug krajevno običajen način. |
Prevoz na pokopališče je dovoljen potem, ko je
ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliško pregledni službi. |
11.
člen |
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba
opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje,
odloči o tem oseba ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom
določena oseba oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni organ
občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena. |
12.
člen |
Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni
smrti in določi okvirni čas pokopa. Praviloma mora preteči od trenutka
smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pokopa
odredi koncesionar v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske
skupnosti, če gre za verski pogreb. |
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi
koncesionarju, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih
storitvah. |
13.
člen |
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira
lokalna skupnost, društvo ali združenje, se umrli pred pokopom izjemoma
lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča. |
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim
redom položijo umrlega stanovskega predstavnika ali drugega umrlega do
pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov. |
14.
člen |
Umrli se položi v krsto in se položi v grob za
klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče. |
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v
izjemnih primerih na podlagi za notranje zadeve pristojnega upravnega
organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva
pristojnega organa, kjer se pokop opravi. |
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in
pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se raztresejo na
posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na
podlagi dovoljenja organa pristojnega za notranje zadeve. |
15.
člen |
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega
oziroma oseba, ki je naročila pokop. |
V primeru, ko poravna stroške občina, ima le-ta
pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega. |
16.
člen |
Pokopi se opravljajo vsak dan. |
Uporabo vežice in njen obratovalni čas določa
koncesionar. V času, ko je mrliška vežica zaprta, je vstop mogoč samo na
podlagi predhodnega dovoljenja koncesionarja. |
III.
POGREBNE SVEČANOSTI |
17.
člen |
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in
ima javni značaj. |
Če je bila želja pokojnika ali njegovih
najbližjih svojcev, se lahko pokop opravi v družinskem krogu. |
18.
člen |
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču,
kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je koncesionar dolžan obvestiti
javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno
običajen način. |
19.
člen |
Verski obred s krsto umrlega ali žaro s pepelom
umrlega se na njegovo željo ali željo svojcev opravi v sakralnem
objektu. |
20.
člen |
Pogrebna svečanost se prične z dvigom in
prenosom pokojnika z mrliškega odra. |
Ta opravila in odvoz krste v pogrebnem sprevodu
ter položitev krste v jamo opravijo pogrebniki, za katere je praviloma
dolžan poskrbeti koncesionar oziroma v dogovoru z osebo, ki je naročila
pokop druge osebe. Pogrebniki, ki jih pripelje koncesionar so oblečeni v
svečane obleke. |
Če pri pogrebu sodeluje godba, ali poleg godbe
še pevci, zaigra godba žalostinko, sledi govor, zatem zapojejo pevci
priložnostno pesem. |
21.
člen |
Pogrebni sprevod se odvija s pokojnikovega doma,
od mrliške vežice ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče. |
22.
člen |
Razpored v sprevodu je praviloma naslednji: |
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda je na
čelu sprevoda državna zastava, nato križ, za njim pa prapori. V primeru
civilnega pogrebnega obreda pa je pa je na čelu sprevoda državna
zastava, nato pa prapori. |
Za prapori gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj
in priznanj in nosilci vencev, godba, pevci, pogrebni voz ali nosilci
krste oziroma žare, najožji svojci in za njimi ostali udeleženci
pogreba. |
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre
duhovnik pred krsto ali žaro s pokojnikom v cerkev. |
Razpored v sprevodu se lahko izvede na krajevno
običajen način. |
23.
člen |
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti
razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci
odlikovanj in priznanj, državna zastava ter prapor; v primeru cerkvenega
pogrebnega obreda pa tudi duhovnik in križ. |
Krsta z umrlim, ali žara s pepelom umrlega se
položi v grob, nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni
pogrebni obred. |
Temu sledijo poslovilni govori in se zaključi
obred na krajevno običajen način. |
24.
člen |
Društvo, ki ima ob pogrebih svojih članov
posebna pravila in običaje (lovci, gasilci idr.) se lahko z njimi
vključijo v pogrebne svečanosti. |
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska
enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti
zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren
vodja enote. |
25.
člen |
Če pri pogrebu pokojnika tudi zvonijo, zvonjenje
lahko traja med pogrebno svečanostjo do deset minut ali s prekinitvami
do petnajst minut oziroma v skladu s predpisi verske skupnosti. |
Med govorom, petjem in igranjem godbe se ne
zvoni. |
IV.
UREJANJE POKOPALIŠČ |
26.
člen |
Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na
območju, ki je določeno s prostorskim planom občine na podlagi
ureditvenega načrta. |
Za pokopališče je lahko določeno zemljišče, ki
ni močvirnato in kjer podtalne vode ne vplivajo na studence, vodnjake,
ribnike, vodno-rekreacijske površine in podobno. |
27.
člen |
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt
razdelitve na različne zvrsti grobov. V načrtu razdelitve za posamezno
pokopališče je določena še površina, kraj in oblika zvrsti grobov. |
Na pokopališču so naslednje zvrsti grobov: |
– klasični grobovi (enojni, dvojni), |
– žarni grobovi. |
28.
člen |
Vsako pokopališče mora imeti pokopališki
kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na grobove, evidenco grobov
in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa in oznako groba. |
Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta
mora poskrbeti občina ali po njenem pooblastilu izvajalec. |
29.
člen |
Globina klasičnih grobov je najmanj 1,80 m.
Širina enojnega groba je do 1 m, dolžina do 2,5 m. Širina dvojnega groba
je do 2 m, dolžina do 2,5 m. |
Globina žarnega groba je najmanj 0,70 m, širina
do 1 m, dolžina pa do 1,20m. Žarni grob se sme poglobiti za 0,30m. |
Poti med vrstami grobov morajo biti široke
najmanj 0,5m, med grobovi pa najmanj 0,3 m. Spomeniki, nagrobne ograje
in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega
prostora, v višino pa smejo segati do 1m. |
Vmesne prostore med grobovi se praviloma posuje
s peskom primerne granulacije, polaganje tlakov v kakršnikoli izvedbi na
te prostore ni dovoljeno. |
Vsak, ki na novo ureja grob, mora upoštevati
normative iz 29. člena tega odloka. |
30.
člen |
Prekop groba oziroma ponoven prekop v isti grob
je dovoljen po preteku mirovalne dobe. |
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od
zadnjega pokopa na istem mestu in istem grobu. Mirovalna doba ne sme
biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti
zemljišča na katerem je pokopališče. |
Pred pretekom mirovalne dobe se sme grob odpreti
le, če to zahtevajo svojci, ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo
za to interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali
v drug grob na istem pokopališču, po poprejšnjem soglasju najemnika
groba, sicer pa le z dovoljenjem občinske uprave. Za izkop se
uporabljajo predpisi o izkopu umrlih. |
V.
ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM |
31.
člen |
Prostore za grobove daje v najem občina ali po
njenem pooblastilu izvajalec. Najemna pogodba mora biti sklenjena v
pisni obliki ter v skladu s tem odlokom. |
Najemna pogodba mora določati: |
– osebe najemnega razmerja, |
– čas najema oziroma uporabe, |
– vrsto, zaporedno številko in velikost groba, |
– višino najemnine in način plačevanja, |
– obveznosti najemojemalca glede urejanja
grobov, |
– ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti
pogodbe. |
32.
člen |
Prostor za grobove se daje v najem najmanj za 10
let, nakar se po preteku mirovalne dobe pogodba lahko podaljša. |
Najmanj dva meseca pred pretekom najemne pogodbe
mora občina ali po njenem pooblastilu izvajalec pisno opozoriti
najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe
ne bi podaljšal. |
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne
podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v petnajstih dneh
po preteku ali razveljavitvi najemne pogodbe. |
Če tega ne stori, stori to občina, ali po njenem
pooblastilu izvajalec na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za
grob pa odda drugemu v najem. |
V času od odstranitve opreme groba do preteka
mirovalne dobe in ponovne oddaje drugemu najemniku, skrbi za minimalno
vzdrževanje opuščenega groba občina ali po njenem pooblastilu izvajalec. |
33.
člen |
Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra
grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nakar se
prekoplje in da drugemu najemniku. |
34.
člen |
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno.
Osnova za obračun najemnine je velikost groba (enojni grob, dvojni
grob). |
Ob prijavi pokopa oziroma sklenitvi pogodbe se
dodeli en grobni prostor (enojni grob, dvojni grob). |
35.
člen |
Občina ali po njenem pooblastilu izvajalec
razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih: |
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem
opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto, |
– če najemnik ne vzdržuje groba, kljub posebnemu
opozorilu, |
– ob opustitvi pokopališča, |
– kadar to zahteva načrt razdelitve pokopališča. |
36.
člen |
Cene pokopaliških storitev iz 7. člena tega
odloka sestavljajo postavke, ki zagotavljajo pokritje stroškov pokopa
ter nujno vzdrževanje na objektih in napravah, vezanih na to dejavnost. |
Cene pogrebnih dejavnosti iz 8. člena tega
odloka morajo biti tržno primerljive in ne smejo presegati stroškov
izvajanja te dejavnosti. |
Cena urejanja pokopališča iz 9. člena tega
odloka morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in
objektov, ter potrebne investicijske posege. |
Višino najemnin za grobne prostore določa na
predlog koncesionarja občinski svet s posebnim sklepom. |
Najemnino obračunava občina ali po njenem
pooblastilu izvajalec na osnovi podatkov iz katastra grobov. |
VI.
VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH |
37.
člen |
V območju pokopališč ni dovoljeno: |
– nedostojno vedenje, kot je: vpitje, glasno
smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove, |
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to
določenega prostora, |
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega
prostora in objektov v območju pokopališča, |
– vodenje živali na pokopališče in mrliško
vežico, |
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in jih
shranjevati na pokopališču, |
– odtujevanje predmetov s tujih grobov,
pokopaliških prostorov. |
Zidarska, kamnoseška in druga dela, ki so
namenjena urejanju pokopališč in s tem povezanimi prevozi, se lahko
opravljajo le z dovoljenjem občine ali po njenem pooblastilu izvajalca
javne službe. |
38.
člen |
Občina ali po njenem pooblastilu izvajalec ima
naslednje splošne pravice in obveznosti: |
– skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča
in mrliške vežice, |
– izdela in vodi pokopališki kataster in načrt
pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, |
– oddaja grobne prostore v najem in vodi
register sklenjenih pogodb, |
– določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v
dogovoru z naročnikom, |
– organizira in opravlja pogrebe, |
– skrbi za organizacijo javne pogrebne
svečanosti, |
– vodi evidenco o grobovih in pokopih, |
– opravlja prekope grobov in nadzira razna dela
na pokopališču, |
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in
njegovi neposredni okolici ter mrliški vežici, |
– skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliške
vežice in njenega funkcionalnega zemljišča, |
– skrbi za urejenost in vzdrževanje skupnih
grobišč in njihovih obeležij žrtev vojn, ki so na pokopališčih. |
39.
člen |
Občina ali po njenem pooblastilu izvajalec je
dolžna zagotoviti redno tekoče in investicijsko vzdrževanje vseh skupnih
objektov in naprav na območju pokopališča ter komunalnih objektov in
naprav in tehničnih ureditev, kot so: |
– odlagališče smeti in odpadkov, |
– ograje in poti v območju pokopališča, |
– zadrževalniki vode za zalivanje, |
– osvetlitev pokopališča. |
40.
člen |
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in
vmesne prostore med grobovi. |
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz
sosednjih grobov in pokopališča, kot celote, se smatra, da je zapuščen.
Občina ali po njenem pooblastilu izvajalec je dolžan v takem primeru
najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more
biti daljši od dveh mesecev. Po preteku tega roka postopa občina ali po
njenem pooblastilu izvajalec skladno z določbami četrtega odstavka 34.
člena in 37. člena tega odloka. |
VII.
NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
41.
člen |
Pokopališka in pogrebna dejavnost se opravlja na
podlagi podeljene koncesije, urejanje pokopališč pa na krajevno običajen
način. |
Pokopališke in pogrebne storitve se izvajajo s
podelitvijo koncesije na podlagi javnega razpisa. Sklep o razpisu
koncesije sprejme občinski svet v skladu z določili zakona o
gospodarskih javnih službah. |
42.
člen |
Izvajalec lahko uporablja za izvajanje javne
službe objekte in naprave, ki služijo izvajanju javne službe. O uporabi
sklene lastnik teh objektov z izvajalcem posebno pogodbo. Pogodba mora
poleg ostalih, z zakonom določenih sestavin, vsebovati zlasti določila o
medsebojnih pravicah in obveznostih glede vzdrževanja teh objektov in
naprav. |
VIII. POSTOPEK PRIDOBIVANJA IZVAJALCEV |
43.
člen |
Koncesijo iz 43. člena tega odloka se podeli na
podlagi zbiranja ponudb za dobo največ pet let. Pri zbiranju ponudb je
pogoj, da se oddata v upravljanje le obe pokopališči skupaj. |
Postopek zbiranja ponudb vodi občinska uprava,
ki na podlagi prispelih vlog pridobi mnenje pristojnega odbora. |
Koncesijo podeli občinski svet. |
44.
člen |
Interesenti za pridobitev koncesije morajo
izpolnjevati naslednje minimalne pogoje: |
– da so registrirani za izvajanje razpisne
dejavnosti in da imajo zato potrebna soglasja in dovoljenja pristojnih
organov, |
– da predložijo dokazila, da imajo potrebna
znanja, izkušnje in sredstva za izvajanje razpisane javne službe, |
– da imajo v lasti ustrezna tehnična sredstva,
potrebna za izvajanje razpisane dejavnosti oziroma da predložijo
ustrezna jamstva, da bodo ta sredstva na voljo pred podpisom koncesijske
pogodbe, če bodo izbrani, |
– da predložijo program izvajanja javne službe
in poslovni načrt, |
– da razpolagajo s premoženjem v vrednosti
najmanj 5% predvidenega letnega prometa ali da predložijo garancijo
banke ali zavarovalnice kot varščino, iz katere bi koncedentu lahko
poravnal nastalo škodo, za katero je v skladu z zakonom odgovoren
koncesionar. |
V primeru, da je interesent zaradi dejstva, da
še ni pridobil koncesije, šele v postopku za pridobitev soglasij in
dovoljenj iz prve alinee tega člena, se lahko koncesijo podeli pogojno. |
45.
člen |
Z uspelim koncesionarjem sklene občina
koncesijsko pogodbo. Pogodba mora vsebovati vse sestavine iz 39. člena
zakona o gospodarskih javnih službah. |
46.
člen |
Koncesijsko razmerje preneha: |
– s prenehanjem koncesijske pogodbe, |
– z odkupom koncesije, |
– z odvzemom koncesije, |
– s prevzemom koncesionirane javne službe v
režijo. |
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, z
odpovedjo ali z razdrtjem. Razloge in pogoje za razdrtje in odpoved se
določi s koncesijsko pogodbo. |
Koncedent lahko koncesionarju odvzame koncesijo: |
– če ne prične z izvajanjem javne službe v roku,
določenim s pogodbo; |
– zaradi ponovljenih hudih in dokumentiranih
primerov neučinkovitih uslug na strani koncesionarja; |
– če je v javnem interesu, da se dejavnost
preneha izvajati kot koncesija; |
– v primeru stečaja koncesionarja in če izgubi
pogoje za opravljanje dejavnosti. |
V primeru odvzema koncesije iz tretje alinee
prejšnjega odstavka mora koncedent koncesionarju povrniti morebitna
dokumentirana še neamortizirana vložena sredstva. Pri tem se upošteva
maksimalne amortizacijske stopnje po računovodskih standardih RS. |
IX.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE (KONCESIONARJA) |
47.
člen |
Izvajalci javne službe imajo naslednje pravice
in obveznosti: |
– da zagotavljajo kvalitetno izvajanje javne
službe, |
– da upoštevajo tehnične, sanitarne in druge
normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, |
– da omogočajo nadzor nad izvajanjem javne
službe, |
– da kot dobri gospodarji upravljajo in
vzdržujejo objekte, naprave in druga sredstva, ki so javna last, |
– da imajo javno pooblastilo za izdajo soglasij
za pokop in postavitev spomenika, |
– da imajo pravico oblikovati predloge cen
oziroma sprememb cen javnih dobrin in storitev in jih predložiti v
potrditev občinskemu svetu, |
– da imajo pravico sklepati pogodbe za najem
grobov oziroma za opravljanje storitev, ki so predmet izvajanja javne
službe, |
– da imajo pravico obračunavati pristojbine in
prispevke, če so le-ti uvedeni z občinskim predpisom. |
X.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV |
48.
člen |
Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet
tega odloka, imajo naslednje pravice in obveznosti: |
– pravico uporabe storitev gospodarske javne
službe pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom ter drugimi
predpisi, |
– pravico svojcev do izbire pokopališča, kjer
naj bi bil umrli pokopan, če obstajajo za to objektivne možnosti, |
– pravico o odločanju o načinu pokopa, pravico
do sklenitve najemne pogodbe za grob, |
– pravico do pritožbe na pristojne organe, če so
kršene pravice uporabnikov, |
– obveznost uporabe storitev pooblaščenih
izvajalcev javne službe, |
– obveznost upoštevanja navodil izvajalcev javne
službe v zvezi z izvajanjem pokopališkega reda, |
– obveznost plačila uporabe objektov oziroma
storitev pooblaščenih izvajalcev. |
XI.
FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE |
49.
člen |
Urejanje pokopališč, pokopališka in pogrebna
dejavnost se financirajo iz naslednjih virov: |
– prihodki od plačanih storitev pooblaščenih
izvajalcev javne službe, |
– najemnine za grobove in za uporabo mrliških
vežic, |
– sredstva upravljavcev pokopališč in
pooblaščenih izvajalcev javne službe, |
– dotacije in donacije, |
– drugi viri. |
Ceno storitev pooblaščenih izvajalcev, ki se
nanašajo na izvajanje javne službe, ter višino najemnin iz druge alinee
potrjuje občinski svet. |
XII.
NADZOR |
50.
člen |
Strokovni nadzor nad izvajanjem javne službe
opravlja Občinska uprava občine Bloke, inšpekcijski nadzor nad
izvajanjem tega odloka izvaja pristojna državna inšpekcija. |
XIII. KAZENSKA DOLOČBA |
51.
člen |
Z denarno kaznijo od 15.000 do 100.000 SIT se
kaznuje upravljavec pokopališča, če krši določili iz 47. člena tega
odloka. |
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 SIT se
kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju z 48. členom tega
odloka. |
XIV.
PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI |
52.
člen |
V primeru, da koncesija ni podeljena se
pokopališka in pogrebna dejavnost opravlja na krajevno običajen način v
smislu določil tega odloka. |
53.
člen |
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Nova vas, dne 23. septembra 1999. |
Župan
Občine Bloke |
Jože
Doles l. r. |