Na podlagi
64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), 16. člena
Statuta Občine Starše,
objavljenega v Medobčinskem uradnem vestniku (MUV, št. 6/2012 in 18/16)
je Občinski svet Občine Starše, na 15. redni seji, dne 21. decembra
2016, sprejel |
|
S TAT U
T |
občine
Starše –UPB1 |
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(1) Občina
Starše je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Brunšvik, Loka, Marjeta na Dravskem polju, Prepolje,
Rošnja, Starše, Trniče in Zlatoličje. |
(2) Sedež
občine je v Staršah, Starše 93. |
(3) Občina
je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
(4) Občino
predstavlja in zastopa župan. |
(5)
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki
ga določa zakon. |
(6)
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
|
2. člen |
(1) Na
območju občine Starše so ustanovljeni ožji deli občine. |
Naloge,
organizacija in delovanje ožjih delov občine Starše so določeni s tem
statutom. |
(2) Imena
in območja ožjih delov občine so: |
- Krajevna
skupnost Brunšvik, obsega območje naselja Brunšvik; |
- Krajevna
skupnost Loka – Rošnja, obsega območje naselij Loka in Rošnja; |
- Krajevna
skupnost Marjeta – Trniče, obsega območji naselij Marjeta na Dravskem
polju in Trniče; |
- Krajevna
skupnost Prepolje, obsega območje naselja Prepolj; |
- Krajevna
skupnost Starše, obsega območje naselja Starš; |
- Krajevna
skupnost Zlatoličje, obsega območje naselja Zlatoličje. |
|
3. člen |
(1) Občina
Starše (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona
samostojno ureja in opravlja naloge, določene v 21. členu Zakona o
lokalni samoupravi ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi
zakona. |
(2) Občina
lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to
zagotovi potrebna sredstva. |
|
4. člen |
(1) Osebe,
ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
(2) Občani
odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
(3) Občani
sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov,
z referendumom in ljudsko iniciativo. |
(4) Na
osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja
vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe,
ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
5. člen |
(1) Občina
pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
(2) Občina
sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti
in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja
skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne
zavode, javna podjetja. |
(3) Občine
se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter
usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v
združenja. |
|
6. člen |
(1) Občina
ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se
določi z odlokom. |
(2) Občina
ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji
polovici napis: OBČINA STARŠE, v notranjem krogu pa naziv organa občine
- Občinski svet; Župan; |
Nadzorni
odbor; Občinska uprava, Občinska volilna komisija. V sredini žiga je grb
občine. |
(3)
Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
(4) Za
prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s
posebnim odlokom. |
|
II.
NALOGE OBČINE |
|
7. člen |
Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
1.
Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
- sprejema
statut in druge splošne akte občine, |
- sprejema
proračun in zaključni račun občine, |
- načrtuje
prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
- sprejema
programe razvoja občine. |
2.
Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
- ureja
način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
-
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
- sklepa
pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
-
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3. Omogoča
pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
- spremlja
in analizira gospodarske rezultate v občini, |
- sprejema
prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v
občini, |
-
pospešuje gospodarski razvoj, |
- sodeluje
z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, |
- z
javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oz. gospodarskih subjektov. |
4.
Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
- v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
- spremlja
in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
- spremlja
ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg, |
- gradi
stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za
gradnjo stanovanj, |
- v skladu
s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in
prenovo stanovanj. |
5. Skrbi
za lokalne javne službe tako, da: |
-
ustanavlja lokalne javne službe, |
- sprejme
splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje |
lokalnih
javnih služb, |
-
zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
-
zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu
z zakonom, |
- odloča o
koncesijah, |
- nadzira
delovanje lokalnih javnih služb, |
- gradi in
vzdržuje komunalno infrastrukturo |
6.
Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost
tako, da: |
- ustanovi
vzgojno izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni
zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, |
- v skladu
z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh
dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje
nadstandardnih programov, |
- sodeluje
z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
- z
različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
- ustvarja
pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za
kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7.
Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
- spremlja
stanje na tem področju, |
-
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
- sodeluje
s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi
in institucijami, |
- lahko
podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih
ali obletnicah občanov. |
8.
Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
- omogoča
dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem
območju, |
- določa
občinski program športa, |
-
zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
- z
dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
- sodeluje
z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi
za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje
in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako,
da: |
- izvaja
naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja
varstva okolja, |
- spremlja
stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe,
s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
- sprejema
splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
- sodeluje
s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
- z
drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10.
Upravlja, gradi in vzdržuje: |
- občinske
ceste, ulice in druge javne poti, |
- površine
za pešce in kolesarje, |
- igrišča
za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
-
vodovodne in energetske komunalne objekte, |
- javne
parkirne prostore, parke, trge, pokopališče in druge javne površine ter |
-
zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet
v občini. |
11. Skrbi
za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih
nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
-
organizira reševalno pomoč v požarih, |
-
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
-
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
-
zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih
nesreč, |
- sodeluje
z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
- opravlja
druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja
javni red v občini tako, da: |
- sprejema
ustrezne splošne akte, |
- sprejema
programe varnosti, |
- določa
prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
- ureja
lokalni promet in določa prometno ureditev, |
-
organizira občinsko redarstvo, |
- izvaja
nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
- opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
- opravlja
druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
8. člen |
V okviru
lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
-
ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine
v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe
občine, |
-
določanje namembnosti prostora, |
-
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
- evidenco
občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
-
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
-
organizacijo opravljanja pokopališke in pogrebne službe |
- ureja
druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
9. člen |
(1) Občina
opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. |
(2) Občina
obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
III.
ORGANI OBČINE |
|
1.
SKUPNE DOLOČBE |
|
10.
člen |
(1) Organi
občine so: |
- občinski
svet, |
- župan in |
- nadzorni
odbor občine. |
(2) Občina
ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu
z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
(3) Občina
ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
(4)
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
(5) Člani
občinskega sveta, župan in podžupani so občinski funkcionarji. |
|
11.
člen |
(1) Občina
ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom
in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in
razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz
občinske pristojnosti. |
(2)
Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na
prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva. |
(3)
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za občinske organe. |
(4)
Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa
jo župan. |
(5) V
statutu uporabljena izraza župan in direktor občinske uprave, zapisana v
moški slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in
moške. |
|
12.
člen |
(1)
Občinski svet ter drugi organi občine, lahko veljavno sklepajo, če je na
seji navzoča večina članov občinskega sveta ali organa občine. |
(2)
Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina opredeljenih glasov
navzočih članov. |
|
13.
člen |
(1) Delo
organov občine je javno. |
(2)
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine v
Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki
so podlaga za odločanje občinskih organov. |
(3) Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo |
zakoni, ta
statut in poslovnik občinskega sveta. |
|
2.
OBČINSKI SVET |
|
14.
člen |
(1)
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. |
(2)
Občinski svet šteje 13 članov. |
(3) Člani
občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta
se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja
do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta,
če ni z zakonom drugače določeno. |
(4)
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
(5) Prvo
sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20-tih dneh po
izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben
drug krog volitev, pa najkasneje v 10-tih dneh po drugem krogu volitev.
Prvo sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta
oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. |
|
15.
člen |
(1)
Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
(2)
Občinski svet se voli po proporcionalnem volilnem sistemu. |
3) O
oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski
svet z odlokom. |
|
16.
člen |
(1)
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke
in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
(2) V
okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
- sprejema
prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
- sprejema
proračun občine in zaključni račun, |
- sprejme
odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na
predlog župana, |
-
ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in
delovno področje, |
- v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
- odloča o
na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh
zadevah ne odloča drug občinski organ, |
-
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta, |
- potrjuje
mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje
mandata občinskega funkcionarja, |
- imenuje
člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
- imenuje
in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
- določi,
kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo
župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo
začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
- sprejme
načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine, |
- odloča o
najemu posojila in dajanju poroštva, |
-
razpisuje referendum, |
- s svojim
aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta
in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in
delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev
javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih, |
- določa
vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
-
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega
prava v skladu z zakonom, |
- imenuje
in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in
člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
- določa
prispevke za opravljanje komunalnih storitev, |
- določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
- sprejme
program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
- določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
sprejme
odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo
pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
- lahko
sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter
potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa, |
- v okviru
kadrovskega načrta določa število in vrste delovnih mest za določen čas |
- odloča o
drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
17.
člen |
(1) Člani
občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
(2)
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo
župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi
ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
(3) Član
občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana
občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem
času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
18.
člen |
(1) Župan
predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa
pravice glasovanja. |
(2)
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in
podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter
z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
(3) Za
vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega
člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo
podžupan. |
(4) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni
član občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez
posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta. |
(5) Župan
sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in
poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem
svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko
opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
(6) Župan,
mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina
članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko
je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog
dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo
občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje
predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
(7) Če
seja občinskega sveta ni sklicana v roku petnajstih dni po prejemu pisne
zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in
izvedbo seje. |
|
19.
člen |
Strokovno
pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe
občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta
ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
20.
člen |
(1)
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
(2) Dnevni
red seje občinskega sveta predlaga župan. |
(3) Vsak
član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
(4) Župan
mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
(5) O
sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
(6) Na
vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in
pobude, ki jih postavljajo člani sveta. |
(7) Za
vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu
(podžupanom), članom občinskega sveta in direktorju občinske uprave. O
sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. |
(8)
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti
seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega
sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma
njihovega področja dela. |
|
21.
člen |
(1)
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
(2)
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. |
Tajno se
glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene
občinski svet. |
(3) Način
dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
(4)
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
(5) Župan
in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta
poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
22.
člen |
(1)
Prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
(2)
Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta
določa zakon. |
|
2.1
ODBORI IN KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA |
|
23.
člen |
(1)
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2)
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja
stalna ali občasna delovna telesa. |
(3)
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta
določa poslovnik občinskega sveta. |
(4)
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
24.
člen |
(1)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane, ki
jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
(2)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
-
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
-
občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
-
pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in
delovnih teles, ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in
predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
- izdaja
akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev. |
-
obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
|
25.
člen |
(1)
Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja
delovna telesa. |
(2) Stalna
delovna telesa občinskega sveta so: |
- odbor za
družbene dejavnosti, |
- odbor za
komunalne dejavnosti in gospodarske javne službe, |
- odbor za
gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, |
-
statutarno - pravna komisija. |
(3)
Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa
občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
(4)
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
26.
člen |
(1) Člane
odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov. |
Predlog
kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
(2) Delo
delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik. |
(3) Prvo
sejo delovnega telesa skliče župan. |
(4)
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
27.
člen |
(1)
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja,
določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
(2)
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
28.
člen |
Občinski
svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa
občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine
članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih
teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
3.
ŽUPAN |
|
29.
člen |
(1) Župana
volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in
tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. |
(2)
Mandatna doba župana traja štiri leta. |
(3)
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
(4) Župan
opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O svoji odločitvi obvesti komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
(5) Če
župan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo v višini 50%
plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Pri tem se ne
upošteva dodatek za delovno dobo. |
|
30.
člen |
(1) Župan
predstavlja in zastopa občino. |
(2) Poleg
tega župan predvsem: |
- predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
- izvršuje
občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih
nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
- skrbi za
izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
- odloča
in sklene pravni posel ravnanja s stvarnim premoženjem občine, |
- skrbi za
objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
- predlaga
ustanovitev organov občinske uprave in njihovega delovnega področja,
naloge in notranjo organizacijo občinske uprave, določa sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev
v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi
in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz
delovnega razmerja, |
- imenuje
in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov občinske uprave
in vodjo organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin
ustanoviteljic. |
- usmerja
in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
- opravlja
druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
31.
člen |
Funkcija
župana ni združljiva z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
|
32.
člen |
(1) Župan
lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(2) Če
občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan
pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti
z ustavo in zakonom. |
(3) Župan
zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita,
ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in
predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(4) Ob
zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost take odločitve. |
Če
občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne
postopek pri upravnem sodišču. |
(5) Če se
odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
33.
člen |
Župan
opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
predvsem pa: |
- skrbi za
izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
- imenuje
poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno
zaščito, |
- sprejme
načrt zaščite in reševanja, |
- vodi
zaščito, reševanje in pomoč, |
- določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
-
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
- sprejema
akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, |
- v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
- predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
34.
člen |
V primeru
razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in
premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati,
lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev
občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
35.
člen |
(1) Za
pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega in največ
tri podžupane. Podžupane izmed članov občinskega sveta imenuje in
razrešuje župan. |
(2) V
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana
do nastopa mandata novoizvoljenega župana, podžupan. Če ima občina več
podžupanov pa tisti podžupan, ki ga določi župan razen, če je župan
razrešen. |
Če župan
ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana oziroma,
če je razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega
sveta bo opravljal to funkcijo. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana,
nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
(3)
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge
iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
36.
člen |
(1) Kadar
nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi nobeden od podžupanov ne more
opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga
določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
(2) V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
37.
člen |
(1) Če je
tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje
komisije in druge strokovne organe občine. |
(2) Župan
lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
38.
člen |
(1)
Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
(2)
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
(3)
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši. |
Prenehanje
mandata podžupana zaradi razrešitve ne vpliva na njegov mandat člana
občinskega sveta. |
|
4.
NADZORNI ODBOR |
|
39.
člen |
(1)
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
(2)
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
- opravlja
nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
-
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
-
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
(3)
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov
krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih
sredstev. |
|
40.
člen |
(1)
Nadzorni odbor ima 3 člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani
nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno. |
(2) Člani
nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe. |
(3)
Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(4) Člani
nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave,
delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih
podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki
proračunskih sredstev občine. |
(5)
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. |
Razrešitev
opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
41.
člen |
(1) Prvo
sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. |
(2)
Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina
članov. |
(3) Člani
nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
(4)
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih
večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
(5) Sedež
nadzornega odbora je na sedežu občine Starše, Starše 93. Nadzorni odbor
za seje uporablja prostore občine. |
(6)
Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig občine (Nadzorni odbor). |
|
42.
člen |
(1)
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni
nadzorni program in predlog finančnega načrta. Z letnim programom dela
seznani župana in občinski svet. |
(2)
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen
v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni
vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu.
Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba
nadzornega programa mora biti obrazložena. |
(3)
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in
občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo
leto. |
(4)
Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi
organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih
proračunskih sredstev in drugimi osebami. |
|
43.
člen |
(1)
Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi
preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb
med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge
pridobljene dokumentacije. |
(2) V
postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu
odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku
nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
44.
člen |
(1)
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na
seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
(2) Šteje
se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
- je
odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, |
- je član
nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec |
ali rejnik
odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca
nadzorovane osebe, |
- če je
član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je
predmet nadzora. |
(3)
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba
in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere
opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z
večino glasov vseh članov. |
|
45.
člen |
(1) Za
posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v
nadzornem programu (v nadaljevanju: |
nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga
posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora
vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru. |
(2)
Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na
osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik
nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v
roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
(3)
Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o
osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega
odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o
nadzoru. |
(4) Če
osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti
usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. |
Usmeritve
mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
(5)
Osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
|
46.
člen |
(1)
Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru
najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v
roku petnajst dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na
posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja,
pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev
iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če
nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu
poročilu. |
(2) Po
preteku roka iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor poročilo o
nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po
potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
|
47.
člen |
(1)
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom
in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. |
(2) V
ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je
bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
(3) Z
ocenami nadzorni odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru. |
V mnenju
se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali
smotrno. |
(4)
Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno
pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
(5)
Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali
neuspešno. |
(6)
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. Neučinkovito poslovanje
je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla
večje učinke. |
(7)
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja
nadzorovane osebe. |
(8)
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja
oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
praviloma svetuje kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da
nakaže le poti za izboljšanje. |
|
48.
člen |
(1) Če je
nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
(2) V
primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
49.
člen |
(1)
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora
in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
(2) Župan
je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta
ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega
sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali
finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila
občina. |
|
50.
člen |
Nadzorni
odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o
delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu
ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
51.
člen |
(1) Delo
nadzornega odbora je javno. |
(2)
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se
javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
(3)
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz
letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki
se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon,
ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi
katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
(4) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti (5) Za obveščanje
javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega
odbora oziroma oseba, ki jo on |
pooblasti. |
|
52.
člen |
(1)
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega |
odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
(2) Župan
določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj
nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte
ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna
tehnična dela nadzornega odbora. |
(3)
Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci
zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji
in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid
in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. |
(4)
Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali
izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na
poročilo notranje revizijske službe. |
|
53.
člen |
Sredstva
za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na
posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi
skrbnika. |
|
54.
člen |
Predsednik
in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela
v skladu z aktom občinskega sveta. Izvedencu in drugim strokovnjakom
pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo,
ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi
pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
55.
člen |
Podrobneje
uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino
glasov svojih članov. |
|
5.
OBČINSKA UPRAVA |
|
56.
člen |
(1)
Upravne naloge občine izvaja občinska uprava. |
(2)
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
(3)
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
56.
člen |
(1)
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z
drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
(2)
Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
57.
člen |
(1)
Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje
direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje
pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
(2) Osebe
iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
58.
člen |
Direktor
občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o
splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in
zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
59.
člen |
O upravnih
zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba,
ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu
z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
|
60.
člen |
(1) O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
(2) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z
zakonom. |
|
61.
člen |
(1) O
sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan. |
(2) O
izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan, o izločitvi župana pa
odloča občinski svet. |
|
6.
OBČINSKO PRAVOBRANILSTVO |
|
62.
člen |
(1) Občina
lahko ima občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi
organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. |
(2) Po
pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne
osebe, ki so jih ustanovile občine. |
(3)
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet
določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. |
Za
občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki
ureja državno pravobranilstvo. |
4) Občina
lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
|
7.
DRUGI ORGANI OBČINE |
|
63.
člen |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
64.
člen |
(1) Občina
ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
(2)
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
|
IV.
KRAJEVNE SKUPNOSTI |
|
65.
člen |
(1) Zaradi
zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih
naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene naslednje krajevne
skupnosti: |
- Krajevna
skupnost Brunšvik, |
- Krajevna
skupnost Loka – Rošnja, |
- Krajevna
skupnost Marjeta – Trniče, |
- Krajevna
skupnost Prepolje, |
- Krajevna
skupnost Starše, |
- Krajevna
skupnost Zlatoličje. |
(2)
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem in
organizacijskem smislu. |
(3) Pobudo
za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo
njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10
odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen
s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
(4)
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski
svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in
območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki
jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
|
66.
člen |
Krajevne
skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
- dajejo
predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na
področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri
izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na
njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
-
sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za
dela s področja gospodarskih |
javnih
služb, |
- dajejo
predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo
pri njihovi sanaciji, |
- dajejo
predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in
vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
- dajejo
pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev
dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
-
sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih
in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
-
oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov
ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
- dajejo
mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene,
predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti,
za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih
bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
-
seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
-
sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
-
spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
- dajejo
soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem
občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog. |
|
67.
člen |
Krajevno
skupnost predstavlja predsednik sveta krajevne skupnosti. |
|
68.
člen |
(1) Organ
krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo volilni
upravičenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način
izvolitve članov sveta določa zakon. |
(2) Član
sveta krajevne skupnosti ne more biti župan, podžupan in javni
uslužbenec v občinski upravi. |
(3)
Število članov sveta krajevne skupnosti je določeno s statutom. |
- Svet
krajevne skupnosti Brunšvik šteje 7 članov |
- Svet
krajevne skupnosti Loka –Rošnja šteje 6 članov. 3 člane iz Loke in 3
člane iz Rošnje. |
- Svet
krajevne skupnosti Marjeta – Trniče šteje 6 članov. |
3 člane iz
Marjete na Dravskem polju in 3 člane iz Trnič. |
- Svet
krajevne skupnosti Prepolje šteje 7 članov. |
- Svet
krajevne skupnosti Starše šteje 7 članov. |
- Svet
krajevne skupnosti Zlatoličje šteje 7 članov. |
(4)
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
(5) Mandat
članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat
članov občinskega sveta. |
(6)
Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je častna. |
|
69.
člen |
(1) Prvo
sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po
potrditvi mandata župana. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati
več kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in
konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za
konstituiranje občinskega sveta. |
|
70.
člen |
(1) Svet
krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani
sveta. |
(2)
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in
vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti. |
(3) Svet
lahko na predlog predsednika izvoli podpredsednika in tajnika.
Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih
določi predsednik. |
|
71.
člen |
(1) Svet
krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri
je navzočih večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
(2) Župan
ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in
razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
(3)
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na
leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. |
Predsednik
mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj
polovica članov sveta. |
(4) Za
delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik
občinskega sveta. |
|
72.
člen |
(1) Svet
krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge
krajevne skupnosti. Svet tudi: |
-
obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje
krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in
mnenja, |
- daje
pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine. |
(2)
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj
za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan
ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali
odlokom drugače določeno. |
(3) Svet
krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore
krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se
smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor
občanov. |
|
73.
člen |
Zaradi
obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz
občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov
krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
74.
člen |
(1) Za
delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo
sredstva v proračunu občine. |
(2) Za
uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih
skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov
njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter
samoprispevkov. |
Tako
pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v
skladu z njihovim namenom. |
(3)
Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje
delovanje sveti krajevnih skupnosti zagotovi in z njimi upravlja občina,
krajevne skupnosti pa jih imajo v uporabi. |
|
75.
člen |
(1)
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine,
četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne
skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
- če se po
najmanj trikratnem sklicu ne sestane, |
- če ne
izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih
izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine. |
(2)
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če
ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni
kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo
interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem
statutom. |
|
V.
NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI |
ODLOČANJU V OBČINI |
|
76.
člen |
Oblike
neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
1. ZBOR
OBČANOV |
|
77.
člen |
Občani na
zboru občanov: |
-
obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
-
obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
-
obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
-
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
-
opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
- dajejo
predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
-
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
-
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
(2)
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
78.
člen |
(1) Zbor
občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih
skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
(2) Zbor
občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali
sveta krajevne skupnosti. |
(3) Župan
mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov
volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo
najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
(4)
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen
predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. |
Zahtevi je
treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora
vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega
prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne,
če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z
obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu
na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po
prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
79.
člen |
(1) Sklic
zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
(2) Sklic
zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
80.
člen |
(1) Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. |
Župan
lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor
vodi. |
(2) Zbor
občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja
občine, za katero je zbor sklican. |
(3)
Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica
volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
(4) Javni
uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave,
ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za
njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
2.
REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE |
|
81.
člen |
(1) Občani
lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(2)
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
(3)
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
82.
člen |
(1)
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega
sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
(2)
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba
občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma. |
(3) Če je
vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
|
83.
člen |
(1)
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo
ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
(2) Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen,
ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
(3) Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni
akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
(4)
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine
zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje
občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum,
sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
84.
člen |
(1) Pobuda
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu
občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano
zahtevo za razpis referenduma. |
Zahteva
mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma,
in obrazložitev. |
(2) Pobudo
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
(3)
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
4) Če
župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom
tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v
osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
(5)
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka
zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. Če upravno
sodišče ugotovi, da je odločitev neutemeljena, jo razveljavi. Sodišče
odloči o tem v tridesetih dneh. |
|
85.
člen |
(1)
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem ali s podpisovanjem na seznamu. |
(2) O
načinu dajanja podpore odloči župan s sklepom. Z istim sklepom določi
obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki
vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje
podpisov. |
(3) Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice. |
(4) Šteje
se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem
roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
86.
člen |
(1)
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve
o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma
v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva ustavnosodno presojo take zahteve. |
(2)
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni
od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
(3) Z
aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma,
splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih
se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo
odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, |
dan
razpisa in dan glasovanja. |
(4) Akt o
razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za
objavo splošnih aktov občine. |
(5)
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o
razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
87.
člen |
(1)
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta. |
(2)
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
|
88.
člen |
(1)
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. |
2) Glede
glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o
lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
(3)
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
3.
SVETOVALNI REFERENDUM |
|
89.
člen |
(1)
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih |
iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
(2)
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
(3)
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
(4)
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
4.
DRUGI REFERENDUMI |
|
90.
člen |
(1) Občani
lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
(2)
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
|
5.
LJUDSKA INICIATIVA |
|
91.
člen |
(1)
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
(2) Glede
pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s
pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s
katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o
splošnem aktu občine. |
(3) Če se
zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
(4) Če se
zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej
odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
92.
člen |
Sredstva
za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih
občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem
proračunu. |
|
VI.
OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
93.
člen |
(1) Občina
zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih
služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
(2)
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
-
neposredno v okviru občinske uprave, |
- z
ustanovitvijo režijskega obrata, |
- z
ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
- z
dajanjem koncesij, |
- z
vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
|
94.
člen |
(1) Na
področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
-
osnovnošolsko izobraževanje, |
-
predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
- osnovno
zdravstvo in lekarna, |
- osebna
pomoč družini in |
-
knjižničarstvo. |
(2) Občina
lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na
področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in
drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
95.
člen |
Občina
lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega
zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje javne službe. |
|
96.
člen |
Na
področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
- oskrbo s
pitno vodo, |
- ravnanje
s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, |
-
odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
- javno
snago in čiščenje javnih površin, |
- urejanje
javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, |
- urejanje
pokopališč in pokopališke dejavnosti, |
-
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči , |
-
vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa
zakon. |
|
97.
člen |
(1) Za
izvajanje nalog opredeljenih iz prejšnjih členov lahko občina ustanovi
javno podjetje, javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in
oblikuje režijski obrat v okviru občinske uprave ter vlaga lasten
kapital v dejavnost oseb zasebnega prava. |
(2)
Občinski svet z odlokom opredeli obseg in delo javnega podjetje, javnega
gospodarskega zavoda ali režijskega obrata. |
|
98.
člen |
Občina
lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so
pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
|
99.
člen |
Pravne
osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja
občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
|
100.
člen |
Občina
lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti
gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih
sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje občinskih javnih služb. |
|
101.
člen |
(1) Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega
prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti
občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani
občin ustanoviteljic. |
(2) V aktu
o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
|
102.
člen |
Občina
mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
VII.
PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
103.
člen |
(1)
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
(2) Občina
mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
(3) Za
odločanje o zadolževanju občine, odtujitvi, pridobitvi, najemu in
obremenitvi premoženja občine je pristojen občinski svet. |
(4)
Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega
finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj.
Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. |
(5)
Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se
izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
(6)
Vrednost premoženja izkazuje občina v premoženjski bilanci v skladu z
zakonom. |
(7) O
pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja občine odloča župan. |
(8) O
neodplačni pridobitvi stvarnega premoženja odloča župan. |
V primeru,
če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev
povezana s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznost za občino je
potrebno predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta.. |
|
104.
člen |
(1) Občina
pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev v skladu z zakonom. |
(2) Občina
je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne
izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
|
105.
člen |
(1)
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine |
so
predvideni v proračunu občine, ki ga sprejme občinski |
svet po
postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. |
(2)
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
(3) Za
pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je odgovoren župan. |
(4)
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
|
106.
člen |
(1)
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov. |
(2)
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov,
račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
(3)
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
(4) Načrt
razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih
programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z
dokumenti dolgoročnega načrtovanja. |
(5) V
splošnem in posebnem delu proračuna se prikažejo: |
- ocena
realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo leto in - ocena
realizacije prejemkov in izdatkov za tekoče leto. |
V splošnem
in posebnem delu proračuna se prikaže tudi načrt prejemkov in izdatkov
za prihodnje leto. Predmet sprejemanja na občinskem svetu je samo načrt
prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. |
|
107.
člen |
(1) Za
izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine. |
(2) V
okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugimi splošnim aktom občine. |
(3) Župan
mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z
zakonom in predpisom ministra,pristojnega za finance, izdanim na podlagi
zakona. |
4) Župan
je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske
uprave. |
(5) Župan
poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju.
Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom. |
|
108.
člen |
(1)
Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans
proračuna pa z odlokom o spremembi proračuna. |
(2) Odlok
o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, |
začasno
zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega
ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje
proračuna. |
(3) V
odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon, ter
posebna pooblastila županu in občinski upravi pri izvrševanju proračuna. |
(4)
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s
proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru
sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. |
|
109.
člen |
(1)
Občinski svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev
proračuna s prvim januarjem leta, za katerega se sprejema. |
(2) Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje funkcij občine ter njenih nalog začasno nadaljuje na
podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem
letu. |
(3) Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju. Sklep velja največ tri mesece in se
lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri
mesece. |
|
110.
člen |
Predlogi
za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje
prejemkov proračuna ali zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti
višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali
splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
111.
člen |
(1)
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z
zakonom ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini,
določeni s proračunom. |
(2) V
imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so
v proračunu predvidena za posamezne namene. |
|
112.
člen |
Če se po
sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega
nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in
odpre novi konto za ta namen. |
|
113.
člen |
(1) Če se
med letom spremeni delovno področje proračunskega porabnika, župan
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. |
(2) Če se
proračunski porabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drugi
uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali
se prerazporedijo med druge uporabnike. |
|
114.
člen |
(1)
Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občinski organ. |
(2)
Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod,
katerega ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik, če se financira iz
občinskega proračuna (v nadaljevanju uporabnik). |
|
115.
člen |
(1)
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, ki jih določa zakon in odlok o proračunu občine. |
(2) Župan
mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu svetu. |
|
116.
člen |
(1) Če se
med izvajanjem ukrepov za izvrševanje proračuna le ta ne more
uravnovesiti, mora župan predlagati občinskemu svetu rebalans proračuna. |
(2)
Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom. |
|
117.
člen |
Župan je
dolžan predložiti v obravnavo občinskemu svetu poročilo o izvrševanju
proračuna na prvi seji po šestmesečnem izvrševanju proračuna. Poročilo
vsebuje: |
- poročilo
o realizaciji prejemkov, izdatkov, presežku ali primanjkljaju,
zadolževanju in oceno realizacije do konca leta; |
- podatke
o vključitvi novih obveznosti v proračun, prenosu namenskih sredstev iz
proračuna preteklega leta, plačilu neporavnanih obveznosti iz preteklih
let, prerazporejanju proračunskih sredstev, spremembi neposrednih
uporabnikov med letom, uporabi sredstev proračunske rezerve, izdanih in
unovčenih poroštvih ter izterjanih regresnih zahtevkih iz naslova
poroštev; |
- razlago
glavnih odstopanj v primerjavi s sprejetim proračunom in |
- predlog
potrebnih ukrepov. |
|
118.
člen |
(1) V
proračunu se v skladu z zakonom zagotovijo sredstva za proračunsko
rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. |
Sredstva
proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo
posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni
plaz, visok sneg, močan veter, žled, pozeba, suša, množični pojav
nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki
jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. |
(2) O
uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki
jo določa odlok o proračunu, odloča župan, v drugih primerih pa občinski
svet z odlokom. |
|
119.
člen |
Zaradi
ločenega vodenja določenih prejemkov in izdatkov in uresničevanja
posebnega namena lahko občina z odlokom ustanovi poseben proračunski
sklad kot evidenčni račun v okviru računa proračuna. |
|
120.
člen |
Župan
zagotavlja posebno obliko finančnega nadzora proračuna v skladu z
merili, ki jih predpiše minister za finance. |
|
121.
člen |
(1) Po
preteku leta, za katerega je bil sprejet proračun, pripravi župan
predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v
sprejem. |
(2) O
sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo,
pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu. |
|
122.
člen |
Občina se
lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet
pod pogoji, ki jih določa zakon. |
|
123.
člen |
(1) Javna
podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko
zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in
pod pogoji, ki jih določa občinski svet. Soglasje izda župan. |
|
124.
člen |
(1)
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba občinske uprave ali
skupnega organa občinske uprave. |
(2)
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega
nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje
strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi
predpisi. |
|
125.
člen |
Nabavo
blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v
skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VIII.
SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1.
Splošni akti občine |
|
126.
člen |
(1)
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki,
odredbe, pravilniki in navodila. |
(2)
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte
razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni
vrsti splošnih aktov. |
(3) Kadar
ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko
splošni ali posamični akt. |
(4)
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
|
127.
člen |
(1) Statut
je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
(2) Statut
se sprejme po dvofaznem postopku. Po prvi fazi (osnutek) je najmanj 15
dnevna javna razprava, v kateri lahko člani občinskega sveta, župan in
sveti krajevnih skupnosti v obliki amandmajev dajejo pobudo za njegovo
spremembo. |
(3) O
pobudi za spremembo osnutka odločata statutarno pravna komisija in
občinski svet. Pobuda je na občinskem svetu sprejeta, če je zanjo
glasovala 2/3 večina vseh članov občinskega sveta. |
(4) Po
enakem postopku kot statut se sprejemajo tudi statutarni sklepi. |
|
128.
člen |
Postopek
za spremembe in dopolnitve statuta je enak postopku za njegov sprejem. |
|
129.
člen |
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
130.
člen |
(1) Z
odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. |
(2) Z
odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
|
131.
člen |
Z odredbo
uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način
ravnanja v takih razmerah. |
|
132.
člen |
Posamezne
določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja se uredijo s
pravilniki. |
|
133.
člen |
Način dela
organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odlokov se
podrobneje predpiše z navodili. |
|
134.
člen |
(1)
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu občine, Medobčinskem uradnem vestniku in pričnejo veljati
petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
|
2.
Posamični akti občine |
|
135.
člen |
(1)
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
(2) S
posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
136.
člen |
(1) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
(2) O
pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
(3) O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
IX.
VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN |
ŠIRŠIH
LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
137.
člen |
Občinski
svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti
predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice
občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma
soglasja občine posega v njene pravice. |
|
138.
člen |
Občinski
svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti,
če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. |
Enako
lahko postopa, če regija, pokrajina ali druga občina posega v njeno
pristojnost. |
|
139.
člen |
Župan
lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
140.
člen |
Župan
lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in
zakoni. |
|
141.
člen |
Delovna
telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in regije
pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga
pošlje državnemu zboru. |
|
X.
NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
|
142.
člen |
(1) Vsako
ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
(2) V
zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega
dela. |
(3) Pri
izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo
predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti
in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna
navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
(4)
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
|
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
143.
člen |
Volilne
enote za volitve članov svetov ožjih delov občine sprejme občinski svet
z odlokom o določitvi volilnih enot. |
|
144.
člen |
Za vsa
vprašanja, ki niso urejena s tem statutom, se smiselno uporabljajo
določbe Zakona o lokalni samoupravi. |
|
145.
člen |
Ta statut
začne veljati 15. dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. Z dnem
uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut občine Starše, (MUV št.
12/95 in 7/96). |
|
Številka:
00700-3/2016-3 |
Datum: 21.
december 2016 |
|
Župan občine Starše |
Bojan Kirbiš, s.r. |
|