Na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Ur. l. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Ur. l. SRS, št. 14/85) ter 6. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (MUV, št. 11/99, 5/01, 10/02) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na svoji 38. seji, dne 17. oktobra 2002, sprejel
 
ODLOK
 
 
o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Lovrenc na Pohorju
 
 
I. UVODNA DOLOČILA
 
1. člen
 
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji (v nadaljevanju: PUP) za podeželje v občini Lovrenc na Pohorju, ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 277/3/99.
 
2. člen
 
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
 
 
A. TEKSTUALNI DEL
 
 
1. Obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor
 
 
2. Osnutek odloka o prostorsko ureditvenih pogojih
 
 
B. GRAFIČNE PRILOGE
 
 
1. Izsek iz dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Lovrenc na Pohorju v merilu 1:25000
 
 
2. Prikaz prostorskih in prometnih meril in pogojev na združeni katastrski in topografski podlagi v merilu 1:5000
 
 
3. Prometno omrežje v merilu 1:25000
 
 
4. Situacije komunalne in energetske infrastrukture v merilu 1:25000
 
3. člen
 
Območje, za katerega veljajo določila tega PUP, obsega celoten prostor občine Lovrenc na Pohorju razen območja urbanistične zasnove naselja Lovrenc na Pohorju.
 
II. ČLENITEV OBMOČJA IN FUNKCIJA OBMOČJA
 
4. člen
 
Območje obdelave se deli na:
 
 
• ureditvena območja naselij, ki so določena v prostorskem planu občine,
 
 
• strnjene dele naselij,
 
 
• razpršeno gradnjo in
 
 
• ves ostali odprti prostor.
 
 
Odprti prostor predstavljajo kmetijske površine, gozdovi, vodotoki in prometne površine.
 
5. člen
 
V območju obdelave je pretežno stanovanjska funkcija. Dovoljene so tudi naslednje funkcije:
 
 
• dejavnosti, ki se vežejo na delovanje kmetij
 
 
• dejavnosti turizma
 
 
• manjše predelovalne in storitvene dejavnosti in prostega časa, ki s svojim delovanjem ne povzročajo prekomernih negativnih vplivov, kot so določeni z zakonom
 
 
• izobraževalne in kulturne dejavnosti.
 
 
Spremembe namembnosti objektov so dopustne v taki meri, da ne spreminjajo ali ogrožajo pretežne namembnosti območja ali naselja.
 
6. člen
 
Zaradi plazovitosti in vodnatosti terena je potrebno na lokacijskem ogledu ugotoviti potrebnost predhodnega geotehničnega mnenja k posegu, ki je podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije. Stroški izdelave geotehničnega mnenja bremenijo investitorja. Potrebnost predhodnega geotehničnega mnenja ugotovi pooblaščena strokovna organizacija, ki izdeluje lokacijsko dokumentacijo.
 
7. člen
 
Pri vseh posegih v okolje, za katere se pričakuje večji vpliv na okolje in prostor, je potrebno predložiti ustrezne strokovne podlage, na osnovi katerih se izdelajo pogoji za izdelavo lokacijske dokumentacije. Stroški izdelave strokovnih podlag bremenijo investitorja.
 
8. člen
 
Pri gradnji objektov je potrebno humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. Pri posegih na kmetijska zemljišča mora podati usmeritev za to pristojna strokovna služba.
 
9. člen
 
Novi posegi v prostor na javnih objektih ali javnih površinah in prenove le teh morajo biti načrtovani brez arhitektonskih ovir.
 
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI
 
10. člen
 
Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja, v kolikor ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
 
Merila in pogoji glede vrste posegov
 
11. člen
 
Na območju, ki ga ureja PUP, so, razen če ni določeno drugače, dovoljeni naslednji posegi:
 
 
• novogradnje, nadomestne gradnje, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave,
 
 
• spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne povzroča motenj v okolju in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,
 
 
• tekoča vzdrževalna dela na objektih,
 
 
• rušenja objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
 
 
• postavitev mikrourbane opreme, gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
 
 
• gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,
 
 
• postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov tako, da ni ovirana njihova redna raba (garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje itd.),
 
 
• urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, pešpoti in kolesarskih poti ter urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč,
 
 
• postavitev kioskov, turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih panojev in neprometnih znakov,
 
 
• gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,
 
 
• gradnja objektov in naprav za izkoriščanje in raziskovanje naravnih surovin (kamnolomi, peskokopi) in njihova sanacija.
 
POSEBNA MERILA IN POGOJI
 
12. člen
 
 
Posebna merila in pogoji za ureditvena območja naselij z mešano stanovanjsko in kmečko zazidavo
 
V ureditvenem območju naselja Puščava in v drugih naseljih z mešano stanovanjsko in kmečko zazidavo so dodatno dovoljeni še naslednji posegi:
 
 
• izjemoma gradnja gospodarskih objektov in hlevov ter
 
 
• postavitve pomožnih objektov za kmetijsko in turistično dejavnost.
 
 
Vse nove posege je potrebno podrejati kmetijski organizaciji prostora. Kmetijam je potrebno zagotoviti ustrezno velikost funkcionalnega zemljišča. Posameznim kmečkim dvoriščem je potrebno zagotoviti prost dostop do kmetijskih zemljišč.
 
 
Gradnja novih objektov za potrebe kmetijske proizvodnje je možna v okviru obstoječega funkcionalnega zemljišča ali na določenih območjih na robu naselja.
 
 
V okviru naselja je dovoljena dopolnilna dejavnost, ki se veže na primarno dejavnost (kmečki turizem, živilske predelovalne obrti, umetne obrti).
 
13. člen
 
 
Posebna merila in pogoji za območja rekreacije, počitniških naselij in turizma
 
V ureditvenih območjih za počitniška naselja, turizem in rekreacijo so novogradnje dovoljene le kot zaključitev obstoječih območij.
 
 
Postavitev pomožnih objektov je dovoljena znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov. Spremembe namembnosti počitniških objektov za stanovanjske namene so dopustne pod pogojem, da so območja infrastrukturno opremljena skladno s pogoji za stanovanjsko gradnjo.
 
14. člen
 
 
Posebna merila in pogoji za stavbna zemljišča razpršene gradnje
 
Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje so dovoljeni le naslednji posegi:
 
 
• gradnja nadomestnih kmetij
 
 
• nadomestne gradnje stanovanjskih objektov.
 
 
Nadomestni objekt mora ohranjati arhitekturne in urbanistične kvalitete obstoječega objekta ter kvalitetne ambientalne značilnosti prostora.
 
 
• rekonstrukcije, dozidave in nadzidave stanovanjskih in gospodarskih objektov,
 
 
• gradnja gospodarskih objektov in hlevov,
 
 
• postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov tako, da ni ovirana njihova redna raba (garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje ...),
 
 
• postavitve pomožnih objektov za kmetijsko dejavnost v sklopu kmetije,
 
 
• postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih panojev in neprometnih znakov,
 
 
• gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
 
 
• možno je spreminjanje namembnosti objektov iz stanovanjskih v počitniške in obratno, vendar je potrebno upoštevati določila 13. člena.
 
 
Izjemoma je možna ureditev storitvene ali obrtne dejavnosti. Ob predloženem programu, ki ne sme vključevati tveganj za onesnaževanje okolja, odloči o upravičenosti posega občinski organ za urejanje prostora.
 
15. člen
 
 
Posebna merila in pogoji za območja, ki so namenjena kmetijstvu in gozdarstvu
 
Na površinah, namenjenih za kmetijstvo in gozdarstvo, so, razen primarne rabe, možni naslednji posegi:
 
 
- melioracije, ki so predvidene v prostorskem planu lokalne skupnosti, oziroma, ki niso v nasprotju s prostorskim planom in se urejajo na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev,
 
 
- krčitve gozdov in izkoriščanje gozdov, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem, ali v oboro za rejo divjadi. K dovoljenju za poseg v gozd ali gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije,
 
 
- začasni posegi (izkopi, prekopi) za izgradnjo komunalne in energetske infrastrukture,
 
 
- postavitev pomožnih objektov, namenjenih kmetijski dejavnosti,
 
 
- postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam. Dovoljeno jih je postavljati na prometno dostopnih zemljiščih, kjer je možno organizirati parkirne površine. Postavljeni morajo biti tako, da ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov,
 
 
- postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih panojev in neprometnih znakov,
 
 
- sanacija površinskih kopov naravnih surovin. Lokacijska dokumentacija mora vsebovati študijo izrabe surovine, idejno zasnovo sanacije, strokovne osnove za projekt končnega stanja in krajinsko oceno posega,
 
 
- postavitev naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti,
 
 
- gradnja objektov za potrebe zaščite in reševanja.
 
 
Vsi posegi morajo biti v skladu z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih in Zakona o gozdovih.
 
 
Tekoča vzdrževalna dela na vlečnicah je možno izvajati na podlagi odločbe o priglasitvi del, za rekonstrukcije vlečnic pa je potrebno izdelati ureditveni načrt.
 
16. člen
 
 
Posebna merila in pogoji za vodna zemljišča
 
Na vodotokih so dovoljeni naslednji posegi:
 
 
• vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred vodami,
 
• vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti,
 
 
• čiščenje strug potokov po usmeritvah pristojne vodne uprave
 
 
• oživljanje reguliranih vodotokov ter
 
 
• postavitev naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti.
 
 
Vsi posegi morajo biti v skladu z Zakonom o vodah.
 
 
Za vse posege je potrebno pridobiti soglasje pristojnih služb za varstvo naravne dediščine.
 
 
Za vse posege v obvodno vegetacijo je potrebno poleg ostalega upoštevati tudi smernice pristojnega Zavoda za gozdove.
 
Merila in pogoji za oblikovanje
 
17. člen
 
 
Morfološka merila za urejanje naselij, zaselkov in razpršene gradnje
 
 
A. Morfološka merila za urejanje strnjenih delov naselij in zaselkov.
Potrebno je ohranjati križno zasnovo razvejanih komunikacij, ki predstavlja prostorsko ogrodje naselja. V jedru naselja je dovoljena dopolnilna gradnja objektov z javnim programom, ki pa se mora oblikovno in urbanistično prilagajati obstoječim gradbenim linijam in urbanistični kompoziciji obstoječih dominantnih objektov. Jedro je potrebno opremiti tudi s primerno mikrourbano opremo (avtobusna postaja, razsvetljava, turistične oznake ...). V jedru naselja, ki se varuje kot urbanistična in arhitektonska dediščina (Puščava) je dovoljena poleg nujnih vzdrževalnih del še namestitev novih kulturnih in storitvenih programov, ki nimajo negativnih vplivov na prostor. Dovoljena je gradnja objektov in naprav, ki služijo skupnim interesom prebivalcev celotnega naselja.
 
 
Pri funkcionalnih rekonstrukcijah je potrebno ohranjati značilno grupiranje objektov v funkcionalno zaokrožene gruče okoli kmečkih dvorišč ter ohranjati merilo in velikost objektov. Nove večje programe je potrebno razporediti v večje število manjših objektov ali pa izoblikovati na robu naselja novo območje za novogradnje večjih dimenzij, ki morajo biti kompozicijsko uglašene s podobo naselja v krajini. Pomembno je da se nova območja vizualno podrejajo staremu delu naselja.
 
B. Morfološka merila za urejanje razpršene gradnje.
Zaradi dominantne izpostavljene lege objektov in njihovega velikega vpliva na podobo krajine je potrebno novogradnje prilagoditi izrazu avtohtone arhitekture.
 
 
Novi in prenovljeni stanovanjski objekti morajo imeti zagotovljen priključek na vodovod ali lastno zajetje in električno omrežje, dostop in odvajanje odpadnih vod v skladu s predpisi.
 
18. člen
 
 
Pogoji in merila za lego objektov in oblikovanje stavbne mase
 
Sosednjim objektom se je potrebno prilagoditi po višinskih gabaritih in gradbeni črti, naklonu streh in smeri slemena, razmerju fasad in njihovi orientaciji, merilu in razporeditvi fasadnih elementov ter barvi in teksturi streh in fasad.
 
 
Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja ali zaselka, tako da novi objekti ne izstopajo iz celotne podobe naselja ali zaselka, razen, kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji kot po oblikovanju. Proizvodni objekti se morajo v horizontalnem in vertikalnem gabaritu prilagoditi optimalni izrabi prostora, ob tem pa v največji možni meri upoštevati naravne danosti prostora in se prilagoditi tipologiji gradenj v naselju.
 
19. člen
 
Najmanjši medsebojni odmik mora biti tolikšen, da novi objekti škodljivo ne vplivajo na bivalne pogoje prebivalcev v soseščini ali na rabo sosednjih parcel.
 
 
Novi objekt mora biti odmaknjen minimalno 4 m od posestne meje, s soglasjem mejaša je lahko razdalja tudi manjša (v tem primeru mora investitor novega objekta ustrezno urediti odtoke s strešin, namestiti snegobrane ter preprečiti vse ostale vplive na parcelo ali objekt mejaša).
 
20. člen
 
Posegi na območju razpršene poselitve morajo upoštevati tradicionalno arhitekturno tipiko, predvsem v dveh vzorcih navedenih v nadaljevanju:
 
 
Na Pohorju in njegovih obronkih morajo biti stavbe po prvem vzorcu podolgovate (1:2), pritlične z mansardami, strehe so izrazite, velike, strme, dvokapne, s čopi na konicah, priporočljiva kritina so zarezniki. Stavbe so lahko grajene v pobočjih, nad kletmi. Skromni dekorativni detajli so v lesu ali ometu. Drugi vzorec pa omogoča podaljšani tloris stavbe (1:1,7 - 1:3), stavbe so pritlične in z mansardami, lahko tudi nadstropne ali grajene v pobočje nad kletmi, strehe so dvokapne, strme, z velikimi mansardami, priporočljiva kritina je bobrovec ali zareznik, nekateri detajli so oblikovani po vzorih trške arhitekture (fasadne odprtine, redkeje fasadna plastika).
 
 
Izjemoma je lahko stavba drugačnih dimenzij, če s tem soglaša pristojna služba za varovanje kulturne dediščine.
 
 
Gradnja teras v nadstropjih praviloma ni dovoljena.
 
 
Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Kot prizidki na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
 
 
Lahke montažne garaže niso dovoljene.
 
 
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega objekta.
 
 
Ograjevanje zemljišč ni dovoljeno, razen za potrebe kmetijstva, varstva voda, varstva naravne in kulturne dediščine in varstva gozdnega mladja.
 
21. člen
 
 
Pogoji in merila glede uporabe gradbenih materialov
 
Priporočljivo je, da so strehe krite s kritino temno rdeče barve (bobrovec, zareznik). Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki.
 
 
Fasade so ometane v značilni barvi obstoječe kvalitetne arhitekture v naselju.
 
 
Odstopanja pri izboru materialov in barv so možna, vendar pa morajo biti utemeljena in definirana v lokacijski in gradbeni dokumentaciji.
 
 
Priporočljivo je uporabljati naravne materiale.
 
22. člen
 
 
Vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave
 
Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
 
 
Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dovoljeni.
 
23. člen
 
 
Merila in pogoji za oblikovanje drugih posegov
 
Cestna oprema in turistične oznake morajo biti locirane tako, da ne ovirajo funkcionalno omejenih ljudi ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5m nad pohodno površino.
 
 
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.
 
 
Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.
 
 
Montažni začasni objekti in odprte deponije naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin.
 
 
Ureditve vodotokov in hudournikov se izvajajo kot sanacija erodiranih brežin predvsem z uporabo naravnih materialov, tako da je čim manj vidnega betona.
 
 
Z urejanjem kmetijskih zemljišč se ne sme sprožiti erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda. Potrebno je ohranjati pasove vegetacije in posamezna drevesa in gozdni rob.
 
 
Vse opuščene peskokope je potrebno sanirati v skladu s sanacijskim načrtom.
 
 
Izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja po Zakonu o rudarstvu.
 
 
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je potrebno zatraviti ali zasaditi, v primeru strmejših brežin so dovoljeni betonski oporni zidovi, ki morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali zazelenjeni.
 
Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
 
24. člen
 
Velikost gradbenih parcel in funkcionalno zemljišče se določi z lokacijsko dokumentacijo.
 
 
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:
 
 
• namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
 
 
• urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine),
 
 
• sanitarno tehnične zahteve.
 
 
Funkcionalno zemljišče mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
 
 
Maksimalna velikost gradbene parcele za stanovanjsko gradnjo je 700 m2, za počitniško 300 m2, razen v primeru, ko je smiselno zaključiti parcelo.
 
 
Pri kmečkih gospodarstvih pa se funkcionalno zemljišče določi na podlagi velikosti gospodarskih objektov, velikosti kmetijske proizvodnje ter možnosti širjenja, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije.
 
 
Na nepozidanih območjih, kjer odlok določa novo parcelacijo oziroma urejanje s prostorskimi izvedbenimi načrti, so posegi v prostor dovoljeni le v skladu z določili tega odloka. Če želi lastnik oziroma investitor zemljišča (več lastnikov) bistveno spremeniti načrtovano parcelacijo, mora pred posegom pridobiti enotno urbanistično, prometno in komunalno rešitev. Najmanjše območje, za katerega je treba izdelati enotno rešitev, določi za urejanje prostora pristojna služba občine, ki izdelano enotno rešitev tudi verificira.
 
Merila in pogoji za prometno urejanje
 
25. člen
 
Javne ceste so državne in občinske in so kategorizirane skladno z veljavno uredbo o kategorizaciji državnih cest in odlokom o kategorizaciji občinskih cest.
 
26. člen
 
Ob javnih cestah so varovalni pasovi, v katerih je raba prostora omejena.
 
 
Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor v varovalnih pasovih javnih cest je dovoljena le s soglasjem pristojne službe.
 
27. člen
 
Priključki nekategoriziranih cest na kategorizirane ceste se lahko gradijo in rekonstruirajo le s soglasjem pristojne službe. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji gradnje.
 
 
Dovozne ceste in pristopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na ceste nižje kategorije in preko teh na ceste višje kategorije. Za vse dovozne ceste in priključke so potrebna soglasja pristojne službe.
 
 
Do vsake gradbene parcele mora biti zagotovljen trajen dovoz in dostop s ceste ali javne poti. Izjemoma so dovoljeni dovozi in dostopi preko zasebnih zemljišč ob predložitvi dokaza o služnostni pravici.
 
 
Pri določanju lokacije novih objektov je potrebno zagotoviti, da ima več objektov skupen priključek na cesto višje kategorije. Prometnotehnični elementi priključkov morajo ustrezati prometnim zahtevam glede na namembnost objekta. V območju priključka je upoštevati pregledni trikotnik, ki ga je treba določiti skladno s kategorijo ceste.
 
 
Slepe ceste morajo biti zaključene tako, da omogočajo na koncu ceste oziroma v bližini (max. 30 m) obračanje vozil.
 
28. člen
 
Na prometnih površinah zunaj vozišča je možno skladno z veljavnimi predpisi in soglasjem pristojne službe graditi objekte spremljajočih dejavnosti kot so: avtobusna postajališča, parkirišča, bencinske servise, objekte za vzdrževanje cest, površine za kontrolo cestnega prometa in podobno.
 
 
Pri gradnji naštetih objektov je upoštevati veljavne predpise o prometnem in prostem profilu ceste.
 
29. člen
 
Za zagotovitev varnega odvijanja prometa skozi naselje in urejanje prometnega režima v naselju je ob vozišču možno graditi dodatne vozne pasove, izključevalne in vključevalne pasove, parkirne pasove, kolesarske in pasove za pešce, kolesarske steze in pločnike. Za tovrstne gradnje je treba pridobiti soglasje pristojne službe.
 
30. člen
 
Za varno odvijanje kolesarskega prometa je ob kolesarskih pasovih in kolesarskih stezah iz predhodnega 29. člena tega odloka možno graditi daljinske, glavne, regionalne in občinske javne poti za kolesarje. Na pomembnih ciljih kolesarskih voženj je treba urejati parkirna mesta za kolesa.
 
31. člen
 
Za parkiranje osebnih vozil je treba urediti parkirne površine (parkirne pasove ob voziščih, parkirišča, garaže).
 
 
Število potrebnih parkirnih mest je treba določiti skladno s tabelo, kjer je število parkirnih mest odvisno od dejavnosti.
 
Tabela za določitev potrebnih parkirnih mest v odvisnosti od dejavnosti
 
DEJAVNOSTI ŠTEVILO PARKIRNIH MEST
 
 
1. STANOVANJSKA POSLOPJA  
 
 
ENODRUŽINSKE HIŠE 2 PM / stanovanjsko enoto + 10 % za obiskovalce
 
 
POSLOPJA S STANOVANJI 1,1 PM / stanovanjsko enoto + 10 % za obiskovalce
 
 
VIKENDI IN POČITNIŠKE HIŠE 1 PM / stanovanjsko enoto
 
 
MLADINSKI IN OTROŠKI DOMOVI 1 PM / 10 postelj
 
 
2. PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI  
 
 
PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI - SPLOŠNO 1 PM / 30 m2 neto površine
 
 
UPRAVNI PISARNIŠKI PROSTORI S ŠTEVILNIM OBISKOM 1 PM / 20 m2 neto površine
 
 
3. PRODAJNI PROSTORI  
 
 
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE 1 PM / 30 m2 prodajne površine - najmanj 2 PM
 
 
4. PRIREDITVENI PROSTORI  
 
 
KINO, ŠOLSKE DVORANE, PREDAVALNICE 1 PM / 5 sedežev
 
 
5. ŠPORTNE NAPRAVE  
 
 
ŠPORTNI OBJEKTI BREZ GLEDALCEV 1 PM / 250 m2 površine
 
 
TENIS IGRIŠČA 4 PM / 1 igrišče + 1 PM / 10 gledalcev
 
 
KEGLJIŠČA 4 PM / 1 stezo
 
 
ČOLNARNE 1 PM / 2 čolna
 
 
STRELIŠČA 1 PM / 1 tarčo
 
 
VZPENJAČE, VLEČNICE, SEDEŽNICE 1 PM / 6 oseb (dnevna frekv.) ali 1 PM / 2 osebi (urna frekv.) + 1 PM / 3 zaposlene
 
 
6. GOSTILNE IN PRENOČIŠČA  
 
 
GOSTILNE LOKALNEGA ZNAČAJA 1 PM / 8 sedežev
 
 
POMEMBNEJŠA GOSTIŠČA 1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5 zaposlenih
 
 
HOTELI, PENZIONI, ZDRAVILIŠČA IN DRUGI OBJEKTI S PRENOČIŠČI 1 PM / 3 postelje + 1 PM / 4 sedeže v restavraciji+ 1 PM / 2,5 zaposlenih
 
 
MLADINSKI DOMOVI ZA PRENOČEVANJE 1 PM / 10 postelj
 
 
7. ZDRAVSTVENE USTANOVE  
 
 
MANJŠI ZDRAVSTVENI DOMOVI IN AMBULANTE 1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30 m2 neto površine, najmanj 3 PM
 
 
8. ŠOLE  
 
 
OSNOVNE ŠOLE 1 PM / 30 učencev
 
 
OTROŠKI VRTCI 1 PM / 20 otrok, najmanj 2 PM
 
 
9. INDUSTRIJA, OBRT  
 
 
OBRTNI IN INDUSTRIJSKI OBRATI 1 PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene
 
 
SKLADIŠČA, DEPOJI, TRGOVINA NA DEBELO, RAZSTAVNI IN PRODAJNI PROSTORI 1 PM / 80 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene
 
 
DELAVNICE ZA SERVIS MOTORNIH VOZIL 6 PM / 1 popravljalno mesto
 
 
AVTOMATSKE AVTOPRALNICE 5 PM / 1 pralno napravo
 
 
SAMOPOSTREŽNE AVTOPRALNICE 3 PM / 1 pralni prostor
 
 
10. POKOPALIŠČA  
 
 
VELIKA POKOPALIŠČA 1 PM / 2000 m2 površine
 
 
MALA POKOPALIŠČA 1 PM / 500 m2 površine minimalno 10 parkirnih mest
 
 
Potrebno število PM, določenih v tabeli, je zagotoviti na lastni parceli. Kadar to ni možno, je potrebno število PM zagotoviti na javnih prometnih površinah skladno s pogoji pristojne službe.
 
32. člen
 
Za izboljšanje prometne varnosti je možno sprejemati ukrepe za varstvo otrok, pešcev in kolesarjev. Znotraj naselja je možno urejati območja z umirjenim prometom.
 
 
Ukrepe iz prvega odstavka je določiti skladno s predhodno izdelanim elaboratom prometne ureditve. Kadar takšna prometna ureditev posega na območje državnih cest, je predlog posredovati upravljavcu državne ceste in pridobiti potrebno soglasje.
 
33. člen
 
Pri križanjih cest z železniškimi progami in pri gradnji v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru je upoštevati veljavne predpise s področja železniškega prometa in pridobiti soglasja pristojnega organa.
 
34. člen
 
Za privezovanje in spravljanje čolnov in jadrnic na reki Dravi je dovoljeno urejati pristanišča in pristane v skladu s posebnimi strokovnimi podlagami.
 
Merila in pogoji za komunalno in energetsko urejanje ter telekomunikacije
 
35. člen
 
 
Splošni pogoji
Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
 
 
Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformatorske postaje, sanitarni kioski, črpališča, vodna zajetja ipd., morajo biti obsajeni z zelenim pasom tako, da niso vidni iz okolja.
 
 
Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in telefonsko omrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
 
 
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno upoštevati in citirati vse veljavne zakonske in tehnične predpise za posamezna področja komunalne in energetske infrastrukture. Dodatno se upoštevajo še posebni pogoji posameznih upravljavcev, ki bodo razvidni iz soglasij k lokacijski dokumentaciji.
 
 
Pogoje za priključitev podajo upravljavci komunalnih in energetskih naprav. K lokacijski dokumentaciji na osnovi teh prostorsko ureditvenih pogojev je potrebno pridobiti soglasja neposredno tangiranih upravljavcev, soglasja zdravstvene inšpekcije, soglasja požarne inšpekcije in soglasja vodnega gospodarstva na vodozbirnem območju vodotoka s stalno ali občasno vodo, vodnih površinah, na območjih varovanja pitne vode in območij s prisotnostjo erozijskih procesov.
 
 
V naseljih in območjih, kjer je zgrajeno javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, je priključitev nanj obvezna.
 
 
Energetski in telekomunikacijski predvideni vodi (razen električni vod 20, 110 kV in več) morajo biti v ureditvenem območju naselja zemeljski, prav tako vsi novi in sanirani priključki.
 
 
V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so v rezervatih dovoljena le tekoča vzdrževalna dela. Posegi v varstvenih pasovih (rezervatih) navedenih omrežij in naprav so možni pod pogoji upravljavcev.
 
36. člen
 
 
Vodooskrba
V naseljih in območjih, kjer ni vodovodnega omrežja, si mora investitor zgraditi ustrezno vodooskrbno napravo (lastno zajetje ali vodnjak ali kapnica) po predhodni bakteriološki ocenitvi sposobnosti vira v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji. Koristi se lahko le tak vodni vir, za katerega je v skladu s Pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. list RS, št. 46/97) zagotovljena zdravstvena ustreznost pitne vode in varnost vodooskrbe.
 
 
Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestnocementne kritine.
 
 
Uporabniki tehnoloških vod morajo uporabljati zaprte sisteme.
 
37. člen
 
 
Vodnogospodarske ureditve in raba vode
Upoštevati je treba poplavna in erozirna območja ter posege izvajati tako, da ne poslabšajo hidrotehnične razmere vodotokov in poplavno varnost.
 
 
Pri izgradnji zajetij, čistilnih naprav malih hidroelektrarn in podobno je treba upoštevati hidrotehnične pogoje in pogoje varovanja naravne dediščine. Za vse posege, ki se bodo izvajali v vplivnem območju vodotoka (4-8 m) ali v samem vodotoku ali vodni površini na območju PUP-a, izda lokacijsko dovoljenje upravni organ praviloma po ogledu na kraju samem v soglasju s strokovno službo za upravljanje vodotokov (Ministrstvom za okolje, prostor in energijo, Agencijo RS za okolje). Pri načrtovanju takih posegov je treba upoštevati Zakon o vodah (Ur. list RS, št. 67/2002) in Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96).
 
 
Soglasje strokovne službe za upravljanje vodotokov je treba pridobiti tudi za območja s prisotnostjo erozijskih procesov.
 
 
Pri žagah in vodotokih, malih elektrarnah, črpališčih, zajetjih, čistilnih napravah in podobno je potrebno dodatno upoštevati še parametre, katere je potrebno zagotoviti ob izgradnji energetskih objektov na vodotokih:
 
 
• zagotavljanje ekološko sprejemljivega pretoka
 
 
• sanacijo poškodb in vzdrževanje struge in brežin nastalih zaradi gradnje ali obratovanja MHE
 
 
• omogočiti ribam varni prehod mimo MHE (ribja steza).
 
38. člen
 
 
Zbiranje, odvajanje in čiščenje onesnaženih voda
Zgraditi je treba čistilne naprave, katerih lokacije se predvidijo v planskih aktih. Celotno omrežje kanalizacije na območju urejanja se izvede v obliki sistema, ki se konča z iztokom, oz. čiščenjem na biološki čistilni napravi. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja je priključitev nanj obvezna v skladu s predpisi.
 
 
V območjih, kjer ni javnega kanalizacijskega omrežja, je treba upoštevati Smernice o načinu odvoda in čiščenja odpadne vode iz objektov na območjih, kjer ni zgrajene javne kanalizacije; do izgradnje kanalizacije je odpadne vode možno odvajati v vodotesne individualne greznice brez odtoka. Pri tem je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov, navodila za gradnjo gnojišč in greznic in sanitarno tehnične predpise. Objekte razpršene gradnje je treba priključiti na individualne ali manjše biološke čistilne naprave oziroma v skladu z veljavnimi predpisi in uredbami.
 
 
Na območjih vodovarstvenih pasov mora biti vsa grajena kanalizacija vodotesna. Fekalna kanalizacija mora biti vodotesna povsod, tudi na območjih izven vodovarstvenih pasov.
 
 
Izpuščanje strupenih snovi v kanalizacijo in v podtalje ni dovoljeno. Za to vrsto odplak se izvede ločeno zbiranje in odvoz strupenih snovi na posebno določeno mesto.
 
 
V nobenem primeru ni dovoljeno odvajati fekalne in industrijske odplake v vodotoke.
 
 
Meteorne vode morajo biti speljane v meteorno kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico ali v odprte jarke ali vodotoke, meteorne vode s površin, kjer se odvija motorni promet, morajo biti speljane preko lovilcev olj.
 
 
Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod v javno kanalizacijsko omrežje, morajo biti pred izpustom v odvodnik ustrezno očiščene oz. nevtralizirane v individualnih čistilnih napravah.
 
 
Pri načrtovanju, izdelavi lokacijske dokumentacije, gradnji in priključevanju posameznih objektov je treba upoštevati vse veljavne zakone in odloke s tega področja. Upoštevati je potrebno predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo, ki znašajo: 3,0 m min. horizontalni odmik in 0,5 m min. vertikalni odmik. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je treba vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).
 
 
Pri urejanju kmetijskih zemljišč znotraj območja obdelave je treba upoštevati vse veljavne predpise in pogoje za varovanje okolja.
 
39. člen
 
 
Elektroenergetsko omrežje
Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljalca. Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. Nizkonapetostni priključki v ureditvenih območjih naseljih morajo biti zemeljski.
 
40. člen
 
 
Javna razsvetljava
Izgradnje nove javne razsvetljave in sanacija obstoječe se izvede z enotno opremo za celotno sosesko ali naselje.
 
 
Omrežje javne razsvetljave mora biti v ureditvenih območjih naselij zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti, izjemoma se kabel polaga v cestišče.
 
41. člen
 
 
Ogrevanje
Pri ogrevanju naj se upošteva naslednji koncept:
 
 
• prepovedan je prehod ogrevanja na manj primerno gorivo glede onesnaženosti zraka
 
 
• ob rekonstrukciji kurišč in novogradnjah je ogrevanje na tekoči naftni plin ali ekstra lahko kurilno olje ali drugo ekološko neoporečno kurivo (biomasa, …) obvezno
 
 
• ogrevanje na trda, ekološko oporečna goriva (premog, mazut) je treba postopno opustiti
 
 
• rezervoarji za tekoči naftni plin morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih
 
 
• način skladiščenja tekočih naftnih derivatov mora biti v skladu s Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Ur. l. RS, št. 3/97).
 
42. člen
 
 
Telekomunikacijsko omrežje
Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega omrežja morajo biti v ureditvenih območjih naselij zemeljski. Pri prečkanju prometne infrastrukture je treba predvideti cevne propuste. Upoštevati je treba veljavne predpise in pogoje upravljavca, ki daje tudi soglasja ter usmeritve za izdelavo strokovnih podlag.
 
43. člen
 
 
Kabelsko razdelilno omrežje
Za sprejem televizijskih programov preko satelita in distribucijo signala je treba dograjevati razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
 
 
Novogradnje, rekonstrukcije in priključki kabelsko razdelilnega omrežja morajo biti zemeljski tam, kjer to dopuščajo geografske razmere. Nameščanje satelitskih anten (krožnikov) je prepovedano na ulično stran objektov oz. na ulične fasade v naseljih in dopustno tam, kjer ni možna izgradnja kabelskega omrežja (območja razpršene gradnje na Pohorju).
 
Merila in pogoji za varovanje okolja
 
44. člen
 
Vsi dovoljeni posegi so možni pod pogojem, da ne povzročajo motenj v okolju oziroma ne presegajo z veljavnimi predpisi dopustnih meja. Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede posegov v prostor.
 
 
Pri ekološko zahtevnejših posegih mora investitor pridobiti oceno vplivov na okolje. Rezultati ocene so podlaga za odločitev o dopustnosti predvidenega posega.
 
45. člen
 
 
Varstvo voda
Na območju občine Lovrenc na Pohorju so z Odlokom o varstvenih pasovih vodnih virov vodovoda Lovrenc na Pohorju (MUV, št. 19/1991) zavarovani izviri in zajetja za lokalni vodovod Lovrenc na Pohorju.
 
 
Na območjih varstvenih pasov je treba pri posegih v prostor dosledno upoštevati določila prej omenjenega odloka. Za objekte na vodovarstvenih območjih si mora lastnik zemljišča oziroma investitor pridobiti predhodno strokovno mnenje pooblaščene organizacije o zdravstveni ustreznosti pitne vode.
 
 
Za vse posege v naravni ali umetni vodotok in vodna zemljišča, za gradnjo in rekonstrukcijo vodnogospodarskih objektov in naprav ter za gradnjo in rekonstrukcijo drugih objektov in naprav, ki lahko vplivajo na spremembo v naravnem ali umetno vzpostavljenem vodnem režimu ali na katere lahko vpliva vodni režim, je potrebno vodnogospodarsko soglasje.
 
 
Vodnogospodarsko soglasje je potrebno tudi v primerih, ko za poseg v prostor lokacijsko dovoljenje po zakonu ni obvezno, torej ko za ta poseg zadostuje odločba o dovolitvi priglašenih del.
 
46. člen
 
 
Ravnanje z odpadki
Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta tako, da niso vizualno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz smeti. Za odlaganje večjih kosovnih odpadkov je treba urediti posebna mesta t. i. ekološke otoke. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena znotraj ograje, vendar ne na vidno izpostavljenih lokacijah.
 
 
Posebnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki.
 
47. člen
 
 
Varstvo zraka
Upoštevati je treba Odloku o varstvu zraka na območju mariborskih občin (MUV, št. 7/1987) ter priporočila glede ogrevanja iz 42. člena tega odloka.
 
48. člen
 
 
Varstvo pred hrupom
Novogradnje in nove dejavnosti je potrebno locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS, št. 45/95, 66/96).
 
 
Upoštevati je potrebno tudi Uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Ur. l. RS, št. 45/95).
 
 
Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in izvesti ustrezno protihrupno zaščito ali sanacijo.
 
 
V lokacijski in projektni dokumentaciji za nove objekte oziroma spremembe namembnosti obstoječih, mora biti glede na stopnjo obremenitve s hrupom, predvidena ustrezna zaščita ter podana izjava o varstvu pred hrupom.
 
Merila in pogoji za varovanje narave ter naravne in kulturne dediščine
 
49. člen
 
K posegom na območjih naravne dediščine je potrebno predhodno pridobiti mnenje pristojne strokovne službe za varstvo naravne dediščine.
 
 
Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so proglašeni za kulturnozgodovinske spomenike oziroma so v fazi razglasitve, si je za vse posege potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
 
 
Varstvena merila in režimi so opisani v Strokovnih podlagah za varstvo kulturne dediščine v občini Lovrenc na Pohorju.
 
Merila in pogoji za urejanje prostora za obrambo in zaščito
 
50. člen
 
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
 
 
Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Pri združenih objektih je potrebno zagotoviti požarno ločitev. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.
 
 
Vsaka lokacijska dokumentacija za gradnjo mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo vsebino protipožarne zaščite.
 
 
V lokacijskem postopku je za vsak poseg, potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode.
 
51. člen
 
Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo skladno z veljavnimi predpisi za to področje, kot so:
 
 
• Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur. l. RS, št. 57/96);
 
 
• Uredba o tehničnih normativih za zaklonišče, zaklonilnike in druge zaščitne objekte (Ur. l. RS, št. 48/93);
 
 
• Odlok o graditvi in vzdrževanju zaklonišč na območju občine Maribor (MUV, št. 4/93).
 
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
 
52. člen
 
Ne glede na določila prostorskih ureditvenih pogojev za posamezna območja, so v vseh območjih do realizacije predvidenih ureditev v skladu s temi prostorsko ureditvenimi pogoji dopustni naslednji posegi:
 
 
• tekoče vzdrževanje stavb znotraj obstoječih gabaritov,
 
 
• spremembe namembnosti, ki ne zahtevajo večjih gradbenih posegov in vlaganj v objekte,
 
 
• tekoče vzdrževanje prometnih in manipulacijskih površin,
 
 
• tekoče vzdrževanje zelenih površin,
 
 
• nujni komunalni posegi, nujni sanacijski posegi.
 
53. člen
 
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
 
 
• upravi Občine Lovrenc na Pohorju in
 
 
• Upravni enoti Ruše.
 
54. člen
 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinski urbanistični inšpektor.
 
55. člen
 
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o urbanističnem redu (MUV, št. 7/77) ter 5. člen Uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora občine Ruše, Ur. l. RS, št. 62/94.
 
56. člen
 
• Vsi upravni postopki, ki že tečejo, se zaključijo po prej veljavni zakonodaji.
 
 
• Vsi upravni postopki, ki bodo začeti v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka in je k predvidenemu posegu v prostor Občina Lovrenc na Pohorju izdala pozitivno informacijo o posegu v prostor pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po stari zakonodaji.
 
57. člen
 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
 
 

Župan
Franc Ladinek, dipl. ekon., s. r.
Številka: 350-03-069/2002
Datum: 17. oktober 2002